ČLAAEK KOMUNIKACIJSKI VIDIKI POSEGOV V OKOLJE -POMEN ANALIZE SOCIALNEGA OKOLJA Povzetek. Članek analizira pojav M.\tBY sindroma pri posegih v okolje in prostor in izpostavlja dejstvo, da je njegov pojav v veliki veČini primerov odraz komunikacijske nekom-petence investitorjev in nosilcev posegov v lokalno okolje. Pojav SLMBY sindroma Je tesno f)ovezan s percefKiJo tveganja, ki Jo poseg predstavlja za lokalno prebivalstvo. AV/ percepcijo tveganja pa ne vplivajo samo dejavniki, kot so stopnja razvitosti tehnologije in znanosti in s tem povezana stopnja zaupanja v tehnološko varnost objekta, temveč pivdvsem socialnopsihološki dejavniki posega v okolje. Za učinkovito upravljanje posegov v okolje Je tako potrebno zagotoviti, poleg tehničnih Študij in analiz okolja, analizo socialno-psiholoSkih dejavnikov na lokaciji, ki vplivajo na kriterije družbene spivjemljivosti jX)segov v okolje. Vsak poseg v okolje mora biti strokovno komunikacijsko podprt, izhodiSča za pripravo komunikacijske strategije pa morajo temeljiti na posnetku stanja lokalnega okolja ozimma na analizi socialno psiholoških in ekonomskih vidikov posega v okolje. Ključne besede: družbena sprejemljivost, aktivna participacija lokalnega prebivalstva, prepričevalno komuniciranje, staliSča in vrednote, percepcija tveganja, upravljanje s posegi v prostor, komunikacijska strategija. Uvod Družbena sprejeniljivo.st objektov in aktivnosti, ki posegajo v lokalno okolje, temelji na aktivni participaciji lokalnega prebivalstva pri soodločanju o načrtovanih posegih v okolje. To soodločanje lokalnega prebivalstva pa se trenutno v \'eliki večini primerov izkazuje kot nasprotovanje in kot odločen in le redko argumentiran "ne". Koncept soodločanja lokalnega prebivalstva sc torej v praksi izkazuje kot vzvod nasprotovanja posegom v lokalno okolje, na primer pri projektih termične obdelave odpadkov', regionalnih centrov za ravnanje z odpadki, iskanja lokacije za nizko in srednje radioaktivno otlpadke....V praksi so bili le redki od • Dtiriiilni /Vt Orii/ml Je stimiiSKijiin sieloriilltii zti oitiiavr zJonitaiml. Dr. DraRo K0.1 je itoceiil im tiitiitlvll zti itriiilH-iie tvtte. liiHlIliilii zii itriiilHtiie ivtlc. Ceiilrii za ftni.\lonit!(t stKlolofiiJti. teli načrtovanih projektov tiitli realizirani. Lokalno prebivalstvo bolj ali manj agresivno izkazuje nasprotovanja po.stavitvant tovrstnih objektov in to v imenu varovanja .svojega - lokalnega okolja, četudi so prav ti projekti načrtovani izključno z namenom urejevanja okolj.skih problemov. Strokovnjaki tehničnih strok, ki največkrat predstavljajo nosilce postavitve projektov/objektov, nasprotovanje lokalne skupnosti preprosto [pripisujejo NI.MBY sindromu'. Izku.šnje iz preteklosti in .seilanjosti kažejo, ila .strokovna tehnična javno.st nasprotovanje k>kalne skupnosti interpretira kol izkoriščanje NI.MBY sindroma za uveljavitev parcialnih intere.sov posameznikov. Lokalno prebivalstvo naj bi nasprotovalo, ker .so končno pridobili vzvode, da lahko v imenu pe.ščice prebivalcev blokirajo regionalne in nacionalne projekte." Pričujoči tekst želi opozoriti, da je NIMBY sindrom/odgovor: - popolnoma legitimna oblika uveljavljanja aktivne .soudeležbe lokalnega prebivalstva pri |x>.scgih v njihovo okolje, ki jc v največji meri vedenjska |X)sleclica zasidranih stali.šč in vrednot; - da nemožnost pre.seganja NI.MBY sindroma izhaja iz komunikacijske nekompe-tence strokovnih nosilcc\' |X).segov v okolje in prostor ter iz uveljavljenih t>.iir.J ^ \'l>niksi se diiiiiijti. ilii je met! sbiijilno lHet>ivaker. In so f/irreiii /itisii oil iiiiCrlomiieif/i ohjekiti In jHid/iiniJii iijegont izgnidiijii (zti ile/Miiiije boiHiiiuiliiili ixl/xiiltiiir reljti Iti /ifis 5(K) iiielmrj, iielrnj iKistimi'Ziilhif (2-.U. kt iKis/tniiii/ejii l>n>/eklii. Sjilior luis/irtilm tmje laliko hhikini ccloleii /iriKCS /iriiliM-rtiiijti iisiix'Ziilli /muniirsklli tikinr zri /msunilev ivcimo iirejeiieati cenim zii ninuiiije z iKljtiidki (Xcnc closctlanjih po.stojjkov iskanja lokacijc za nekatere regionalne in nacio-lalne projekte (regionalni centri za ravnanje s konuinalninii otlpadisi v obliki emisij okolju .škotlljivih snovi, prekomernega hrupa, prometa ali neprijetnih vonjav, je torej potrebno enako pozorno.st kot študijam tehničnih zasnov projekta posvetiti tudi tako imenovanim tlružbenim vidikom ozironut do.seganju družbene sprejemljivosti po.sega v okolje, ki je tesno povezan s .sociološkimi (.socialno-psiho-loškimi) kriteriji izbora lokacije. Popolnoma razumljivo je, da ima večina populacije, ki živi v bližini lokacije, kjer je predviden poseg v okolje, negativna stali.šča do projektov, ki potencialno predstavljajo degradacijo okolja in |K>vzročajool>čutke tveganja. Naloga načrtovalca/nosilca po.sega v okolje je, da s prepričevalnim komuniciranjem spreminja stali.šča lokalnega prebivalstva do po.sega v okolje oziroma do njihove jiercepcije tveganja v taki nteri, ila sc lahko vzpo.stavijo osnovna izhotlišča za začetek |X)gajanj in opredeljevanje pogojev. |Xk1 katerimi je lokalno prebivalstvo j^ripravljeno pri-.stati na življenje v bližini takega objekta.* NIMBY sindrom kot poslcdica perccpcijc tveganja Tradicionalni pri.stop k pre.seganju NIMBY sindroma je, da tehnični strokovnjaki [irevzemajo vlogo konnmikatorjev. .Skozi različna informativna gradiva, no- f iviirlji lil /indvi lutiKMir : jiiviiiisliul slin-iiiliijtinje sltilliC .««// r tluim-iiti uihi Imeiitiriiiienti lin-liriCcniliufi" lniiiiiiih lninp. h gti liiliLti ilcfliilniniu kol -Zdivihio /irlziiitiTtiiiJc iHisiiiiwziiH-ti tili .\tii/iiiie slnvniciilll sUllliCii In /itv/iiiCdiiJd ilriiüi'M" l»>.llfii nti okn-Ije iizirtiinii ztirtiill siuliilme leliinilogije ne jiivilsuiHjii obuljskt^ii nv)>imjti Darinka I'HK DltAPAL. Drago K'OS vinarske koiilereiice, okrogle mize. pretlsiaviive in makeie objektov prepričujejf) lokalno prebivalstvo, da je nov objekt tehnološko najssegon) v okolje. Xa vpra.šanjc. zakaj ra\-no "moje dvori.šče", ki ga lokalno prebival.stvo najpiej z.a.siavi .strokovni in (xjlilicni javnosti, pridobi or primernosti Itikacije. Dejstvo je, tla je nujen l)ogoj pri vsakem po.segu v okolje, tla ne po\ eča groženj okolju in je zato nujno uptxsievanje kriterijev kot so zaščita vodnih virov in geoltj.ške in hidrolo.ške lastnosti lokacije. Totla ali ti kriteriji zado.stujejo za družlx-no sprejemljivost lokacije oziroma ali .so lahko tako nKx\m prepričevalen element, tla bo lokalno prebivalstvo spremenilt) stali.šča tlo posega v njihovo bližnje okolje? Otlgovor je seveda zelo preprost in. sodeč po izkušnjah v .Sloveniji, negativen. Načrtovalci posegtw okolje, bi .se nK)rali za\etlati, tla odgovor v oitliki SIMBY sindroma ne temelji samo na stralni pred novo tehnologijo, ampak je posledica kompleksnih dejavnikov, ki tvorijo tako imenovani trikotnih percepcije tveganja: gre za tehnološke, psihološke in socialno-ekonomskc dejavnike, ki iplivajo na per-ccjKijoposega v okolje. -Stroka, ki načrtuje po.sege voktiljc, bi morala zatorej resno obravnav ati poleg lehnolti.ških vidikov po.sega v okolje tutli psihtiltrške in .socialno-ekonom.ske vidike in kot je izjavil Kemp (1992, .3), čas je za jiremik iz točke, ko tehnična stroka NI.MB^' sintlrom uporablja kot izgovor za .svojo konumikacijskt) neučinkovitost, k analizi ključnih tlejavnikov odpora proti posegom v okolje. Ktincept družbene sprejemljivosti po.segov v tjkolje se je iztiblikoval kot tjtlgtv vor tehničnih ekspertov ob vrsti projektov, ki so ostali nerealizirani zaratli txlptira prebivalstva s prepričanjem, tla je njihova vloga zagotoviti najscxlf)bncj.še in varne tehnologije, naloga nekoga tlrugega pa je, tla po izboru lokacije in po izbtjru tehnologije lokalnemu prebivalstvu projekt komunicira tako. da lx) postal zanje sprejemljiv. To nalt)go .so prcpu.stili županom, mogoče nekaterim mnenjskim voditeljem ozirtJina agencijam/.svetovalcem za potlročje odno.sov z javnostmi. .Načrtovalci in nosilci posegov v okolje so torej zastavili otlločevalski prtices izgratl-nje npr regionalnega centra za ravnanje z odpadki v nasletlnji častn ni ilinamiki: Skica I 580 Tehnološki Dniibosloviti Odnosi 2 elementi elementi Jn mastmi l/.\'ajalec Tehnična stroka OWinske politične Agencije za strukture, oblikovalci odno.se z mnenja javnosti Aklivno.st 1. Koncept ravnanja /. odpadki v regiji 2. Idejno tehnične zasnove projekta 3.1.skanje lokacije 4. Criinerjalna študija potencialnih lokacij 5. l/bor ene ali 6. Predstavitev vvč lokacij lokalnemu prebivalstvu 7. Vključevanje K. Delo z mediji medijev (prepričevanje medijev) 9. Priprav a zloženk. pre/.entacij in okroglih miz 10. NIMIJY odgovor 11. Krizno komuniciranje Razvidno jc torej, da se prva srečanja z lokalno sknpnostjo izvajajo izključno na podlagi tehničnih študij Družboslovna stroka in strokotnija-ki za komunikacijski management so vključeni šele v fazo. ko je potrebno lokalno p/vbivalstvo prepričati, da gre za objekt, kije tehnološko sodoben in fyopolnoma vatvn. Zakaj se takšen pristop vedno konča z NIMBY sindromom in zakaj je namenoma zapisana kot zadnja aktivnost - krizno konuuticiranje? Dejavniki vpliva na družbeno sprejemljivost posegov v okolje in prostor Koc otigovor na zastavljeno vprašanje se ponuja analiza tlejavnikov tiružbene sprejemljivosti poscgf)v v okolje. Dejstvt) je, tla izključno tehnična zanesljivt)si in sotlobna tehnologija ne zadostujeta, tla postane objekt tiružbeno sprejemljiv. Na družbeno sprejemljivost vplivajo: - stopnja zaupanja v tehnologijo - zaupanje v vlatlne otlločit\'e in otiločevalce (politična javnost) - kreilibilnost odlt>čevalcev - stališča lokalnih mnenj.skih vt)diteljev - stališča medijev - stali.šča okoljskih skupin - o.sebna i^ercepcija tveganja v okolju - ekontnnski vidiki po.sega v okolje (nova tlelovna mesta, sodobna infrastruktura) - razvitost območja - izobrazlx'na stopnja prebivalstva. Družbeno si>rejemljivost posega v okolje torej poleg tehničnih vitlikov najmanj enakovredno, ix>gojujejo ,še socialni, politični, kulturni in psihološki tlejavni-ki. Gre za dejavnike, ki jih bomt) zaman iskali v šiutlijah, ki so prikazane na skici 1. Sevetla obstaja problem, kako analizirati takt) heterogene tlejavnike tiružbene sprejemljivosti. Pozornost je potrebno usmeriti v njihov skupni imenovalec. Glede na to, tla govorimo o N1MBY sindromu in okoljskem tveganju, lahko kt)t skupni imenovalec jjostavimo percepcijo lokalnega prebivalstra glede tveganja v okolju. Pri tem velja poudariti, tla se percepcija tveganja ne nanaš;i samo na tveganje, ki je povezano z novo tehnologijo (odpor do novih tehnologij, nezaupanje v strokt), str;ih preti -škotlljivimi emisijami), temveč tutli na lveg:nije razvretinotenj;! okolja, ki .se kaže v zmanjšanju vrednosti prostora v okolici objekta, l\eganje, ki je povezano z tlegratlacijo okolja - pogled na t)bjekt, t\'eganje povečanega prometa ittl... dedano iz komunikacijskega vidika ima toivj koncept okotjskega tveganja več dimenzij in ni povezan samo z zaupanjem ali nezaupanjem v izbor tehnologije. Z:i zakoličenje tako zelo kompleksnih dejavnikov, ki vplivajo na perceix-ijo okoljskega tveganja, je smi.selno uporabiti Kempt)v model "trikotnika percepcije okoljskega tveganja" (Kemp 1992, 19), ki ga .sestavljajo: empirični dejavniki, normativni dejavniki in širie družbeno razumevanje kulturnih dejavnikov, ki vplivajo na percepcijo okoljskega tveganja. Skica J: Kenipoi' trikotnik percepcije ti eganja STOPNJA RAZVOJA ZNANOSTI IN TEHNOLOGUE DRUŽBENaKULTURNI SPREJEMLJIVO KONTEKST TVEGANJE Pr\'i dejavnik v trikotniku percepcije okoljskega tveganja, ki ga tvorijo empirična izkusiva, je tesno po\ ezan z razt ojvni znanosti in tehnologije oziroma s tehnologijo objekta oziroma procesov-, ki predstavljajo poseg v okolje. Obvladujemo ga lahko z predvidljivimi in predpisanimi orodji merjenja njegove varno.sii (izlx)r tehnologije, ki skozi printere delovanja izkazuje varnost, opis tehnologije v idejno-tehničnih osnutkih, zaupanje v strokovne odločitve načrtovalcev po.sega v okolje. Drugi kot v trikotniku percepcije okoljskega tveganja novega objekta v okolju se začne z vpra.šanjem "kako varno jc ilovolj varno" in je obvlatlljiv z določitvijo meje ie sprejemljii ega treganja. Na določeni lokaciji oziroma med lokalnim prebivalstvom. Ta normativni vidik percepcije tveganja je Sc posebej pomemben v procesu načrtovanja komunikacijske podpore po.segom v okolje in prostor, kajti dejstvo, da je tveganje sicer sprejemljivo za lokalno pivbivalstvo, .ie ne pomeni, daje tndi sprejeto. Tretji dejavnik Kempovega trikotnika percepcije tveganja v okolju izhaja iz širših tlružbenih procesov in kulturnega konteksta - znotraj katerih .so na lokalni ravni sprejete odločitve povezane s tveganjem, pa najsi gre za |x>siavitev odlagališča oilpadkov ali kakršenkoli poseg v okolje (Kemp 1992, 21). Individualne in druzlx-ne ocene stopnje tveganja za lokalno prebivalstvo pri posegih v okolje bi morale temeljiti na analizi dinamične korelacije v.seh treh tlejavnikov, ki vplivajo na |K;rcepcijo tveganja v Kempovem trikotniku. .Šele, ko so enakopravno obravnavani in analizirani vsi trije dejavniki percepcije tveganja. lahko govorimo o "uravnoteženemu trikotniku" kot temeljnemu predpogoju za tKeno ilružbene sprejemljivosti posegov v okolje. Iz razmerij ilejavnikov. ki tvorijo Kempov trikotnik je razvidno, lia imajo normativni in socialno kiiltiirni dcjarniki \elik vpliv na ilejavnik tehnolo.ike varnosti, /• obratni smeri pa jc vpliv precej manj intenziven. Dosetlanja praksa v \eliki večini slovenskih primerov načrtovanih |x».sego\- v okolje pa je ravno nasprotna tem ugotovitvam. Izključno namreč |x)udarjajo tehnološko varnost kot temeljni dejavnik, ki vpliva na |x-rceocijo tveganja v okolju. Trikotnik je |xipačen. Popačen trikotnik pa izrazito povečuje možnosti NIMBY sindroma, .saj zmanjšuje kriterij družbene sprejemljivosti po.sega v okolje. Kako v praksi dosegati uravnoteženost trikotnika percepcije tveganja? Do.sedanji pristopi v komuniciranju/prepričevanju lokalnega prebivalstva .so v \eliki večini primerov torej temeljili na skoraj ab.solutni veri v uspešnost racionalnega strokfA nega prepriče\ anja. Podcenjesano je dejsrvc», ila je zavest spoj kognitivnih, emotivnih in moiiiacijskih dejavnikov. .Skladno s tem je razumljivo, da je odzivanje na zadeve, ki potencialno predstavljajo tveganje v okolju, v precejšni meri neolxutljivo na racionalne strokovne di.skurze. V tesni z\ezi z gornjin» je problem jezika oz. načina komuniciranja z javnostjo. Včasih tutli strokovno korektna sporočila še povečajo nezaupanje, če laiki dobijo vti.s, da se jim .skuša z strokovnim žargonom nekaj prikriti ali pa če dajo .strokovnjaki "domišljavo" vedeli, ila je je javno.st predv.sem moteča in ne more bili enakovreden partner v zahtevnih strokovnih zadevah. Aroganca, kol emotivna vreilnosi sporočila, lahko na primer izniči njeiK) informativno vrednost. Čeprav je ne|x)sredno prizadeta javnosi sicer že dalj časa priznana kot partner pri urejanju problematike ixJsegov v okolje, je med strokovno javnostjo lorej njeno vključevanje .še vetino dojeto kot moteče oz. predv.sem kol obremenjevanje proce-ilure. Neupo-števanja .sfKialno-psiholo.ških elementov v trikotniku perce]xije tveganja lahko strnemo v naslednja situacijska stanja na predvideni lokaciji: 1. ker racionalna .strokovna argumentacija v javni razpravi velikokrat ni dovolj prepričljiva .so po.segi v pro.sior tvegani tudi, če .so pripravljeni z najvišjimi .strokovnimi .standardi; 2. r;icion;ilna strokovna argumentacija ima odločilen vpliv znotraj .strokovnih krogov (tj. v sirokovnem |xxlsistemu), v ilrugem okolju jJa je hihko nerazumljiv;i oz. celo ner;icion;ilna; 3. ni mogoče izdelati iilealnega (optimalnega) mene sprejemljivosti izh:ij:i iz pretlpo.st;ivke, tla v.se predvitlene lokacije otil;ig;ili.šča zadt)voljujejo tehnične, prostorsko varnostne in organizacijske kriterije. To pomeni, tla pri lokacij;ih, ki ne izpolnjujejo tehnično varno.stne kriterije, ugot;ivljanje tiružbene .sprejemljivosti ni smiselno. Optimaln:! sociolo,Sk;i presoja kriterijev izvedljivosti |x>stopka naj bi v tak.šni .štutliji obsegala lui.sletlnja področja: a) splcjšni .socit>loški "portret" priz;nletih b) presojo informiranosti in komunikacij.ske odprtosti c) presojtj kretlibilntjsti nosilcev projekl:i d) presojo dojem:mja lokalnega jirebivaistva za različne vrsti tveganja e) prestjjo eksixrrtneg;! sogl;i.sj;i O prcsojt) u.sireznosti kompenzacij. Ktit izhotli.šče z;i prestjjo tiružbenih vidikov posegov v okolje je v prvi meri IXJtrebno opraviti (lifereiiciranje različnih stopenj prizadclosli, ki jih pravilom;! nizvrščamo v treh sit)pnj;ih: neprizadeta območja, posredno prizadeta območja ter neposredno prizadeta območja. S sociolo.škega vitlika so nepriz;itleta območja zgolj tista, kjer načrtovani |X).seg ne vznemirja nikog;ir, ali pa le zek) m;ijhno število |X)sameznikov. Posretino prizadela so obnux^j;i v širšem zaletlju lokacije in prometnih poti, in tutli tista, kjer projekt (ne gletle n;i fizičnt) odtlaljeno.st) povzroč;t vznemirjenje ali celt) nmbi-lizacijo prebivalcev, neposretino prizatleta območja pa so ti.sti (sretleli, ki so v fizični in "itlentifik:icijski" bližini lok;icije. Identifik:icijska območj;i .se kihko bi.stveno razlikujejo od atlministraiivnih t)bmočij. Po.stopek odk)čanj:i in intenzivnost informiranja mora biti priLigojen tem različnim nivojem. Ciletle na občutljivost problenwtike po.segov v okolje p;i je potrebno u.strezno analizirati tiuli nci>iiz;ide-t;i območja.' ■ /'rmier/Hisifii.vi /K^uirltiv n^ioiiiihtenti cenim zti niriuiii/e z t,tl{i/iMi r fkijciytl rc/iijl Iraiv. titi .<« luiJivCji nM/miiniki in imibiliztiluiyi t^t/xmi iztuijiiti Iz Ixilj ivtMjenlli /Hulnn't/ lirvilriitiw hilntdlv /irtt-JH-Iii (• iMnI .•ii-niilj Vixisii Six) mfimr ixt uhjvkiaje liilo lit' Ltil S(l% /in-hirtilwr xii /msuirilcr ivnlni. z oMdlJrno.'ilJo/Mi svje ixtnou-li Ihiili. bi ml fmzilirmi snaltisje Iznizim iiuin/.iiit tUtcii Izmeti ilejiwmltor. ki ipiai nil latiSno mnnnifsku itwrihiilninje ikis/udIoihiiJii. je noiotii ntiCin iJmiCnniiriinjii kinii/K'n-ztidj iizlmiiiii iiutii iiliKilnth ivni thi leli ntij l>i bill nimii iCenl h Hull, ki žirijn v fxisii •utMii-iiem m iMt iihjekM fDSUwUev rvainniiliwftii cenlni zii nininnje z iiil/xiilkl /»/ finiiim i/illrii nii celolno iMiiii oziromii iintl nil Ume. kt iUiJu r i-eCfi iMttliiljeiiiKcn tj. izločilen kriterij stopnja političnega soglasj;i o potrebnosti objekta. Vsi zgoraj omenjeni postopki oz. kriteriji komunikativnega delovanja pri iskanju naj-ustreznej.še lokacije lahko o.stanejo zgolj "teoretične" konstrukcije, če v političnem podsistemu n:i državni nivni in občinski r;ivni ne bo tlosežcn konsenz o ustreznosti postopka in nujnosti izbor;t lok:tcije. Socialno-ekonomski vidiki posega v okolje Ustrezivost kompenzacij (ne)posredno prizadetemu okolju je tlcloin;i tržna kategorija, vendar pa jc pri ti.stih projektih, ki .so tutcionalncga in regionalnega pomena, predstavljajo p:i poseg v ozkem lokalnem področju, potrebno upoštcviiti tudi elemente, ki niso izraženi v tržnih vrednostih. To jc pomembno predv.sem zaradi tega, ker je nujno doseči dolgoročno zatlovolj.stvo oz. nekonlliktnost lokaci- jc. Pri tloločanju ktinipcnzaclj jc poircbnt) razItKCvaii ilve kaicgoriji: Inilivitlualiu upravičciui in lokalna skupnost Pri obeh ravneh je treba uix)šie\ati luili objektivno težko izmerljivo izgubo vretinosti zaratli socialno psiholoških negativnih učinkov ()osega v okt>lje. Osnovni principi, ki bi prispevali k boljši izvedljivosti posegov v okolje nu lokalni ravni so: a) kriteriji prostt)vt)ljnosti in tehnične primernt)sii morata biti |x>vseni izenačena; b) lokalni skupnosti mora biti zagotovljena možnost izstt)pa iz prcnretlure v katerikoli fazi; c) prizatletiin je treb;i ptjsivtlovati vse ptnlatke o: investitorju, načinu upošiev;iiija mnenj lokalne skupnosti, zn;ičiliiostih objekta, nevarnostih, kriterijih selekcije Itikacij, vitjgah posameznih organov iptl; ti) prizatleti mtirajo vetino imeti možnost tirugega mnenja ("secoml t>pinioir) in neodvisne kontrole; e) uspt)sobiti je treba |x>ga|alce, ki z;istt)pajo interese lokalne skupnosti: O upoštevati je treba iilentilikacijske in ne zgt)lj lonnalne meje priz;ideiih lokalnih skupnosti; g) kompenzacije naj ne bi bile otivisne zgolj od rezultata pogaj:inj; h) procetlura ne sme |)otek;iii pod časovnim pritiskom. Pri načrtovanju in izvajanju po.sameznih faz postopka mora biti otlločilni kriterij netivoumno legitimna |X)trtlitev pretlhodne faze. To pomeni, tla procedura ne sme iiapretlovati, dokler pretihodna faz:i ni legitimizir;iiia. Procedura mora biti norniaitvno potiprta, vendar jia tnlprta. tj. dovolj fleksibilna, tla oinogt)ča npr popnivke in dopolnitve normativov oz. |)r;igo)V sprejemljivosti. Proccs ocenjevanja družbene sprejemljivosti posega v okolje je stalen Cetutli bi investitorji in tehnični izvajalci po.segtjv v okolje v bližnji prihodnosti sprejeli dejstvo, il;i mora biti analiza .stKialntvpsiholoSkih ter ektinoniskih vidikov izgr;Kliije objektt>v, ki pretlstavlj:ijo določeno tveganje za lokalno prebivalstvo, enakopravn;i z vsemi vidiki tehnoloških zasnov objekt;i in tehnoloških kriterijev izbora lokacije, velja na tem mestu opozoriti, da tutli tako celovito z;istavlje-na študija še ne pomeni uspešno izpeljanega |)rf)jekta. .N'a to opozaija tudi Kempov trikotnik percepcije tveganja. Njegove stranice .so namreč tlinamičiie in sootivisne. Prav t;iko je |x>membno ponoviti dejstvo, tla so z;i\est in stališča spoj kognitiviiili, emotivnih In motiv;icijskih tlej;ivnikov, ki nikoli niso stalno zasidrani ter se na podlagi vplivov iz okolja neprestano spreminjajo. Prav ta dinamičnost n:irekuje, tla ves č;is tJtl začetka projekta tlo njegove z;isnove in meti procesom realizacije z uvelj;ivljeniml formativnimi in evaluacijskimi raziskavami spremljamo komunik;icjjske učinke. Kontinuirano je potrebno slediti v.sem dej;ivnikoni percepcije tveganja in glede na rezultate te ;inalize sproti prihigajati konninik:icijske ;ikcij.ske načne komunikacijskim ciljem. Ciljne ja\ nosti je .seveda potrebno .seg-mentirati že v ;iiializi družbenih vidikov posega v okolje. Ob ev;ilu;icijl koniu- nikacijskili aktivnosti pa sc bo Cestokrai izkazalo, da mora scgmciitiranjc javnosti potekati celo do intlividiialne ravni in je pt)trebno komunikacijsko strategijo |)rila-gajati celo posameznikom na lokaciji. Model vzpostavljanja temeljnih pogojev družbene sprejemljivosti posega v okolje Kempov trikotnik percepcije tveganja v okolju vodi komunikatorje, ki v ok\ iru projektov posegov v okolje načrtujejo in izvajajo odnose z javnostmi, k izboru komunikacijskih področij in tehnik. Posnetek stanja na predvideni,'!! lokaciji/ah jim omogoča presoja kriterijev družbene sprejemljivosti v okolje. Brez opravljene analize socialno-psiholo.ških \ idikov po.scga v okolje je vsako izrajanje komunikacijskih aktivnosti izguba ča.sa in finančnih sred.stev in lahko doprinese več ■škode kot koristi. 587 Faza 1: Presoja kriterijev družbene sprejemljivosti - posnetek stanja PRESOJA KRITERIJEV DRUŽBENE SPREJEMLJIVOSTI SOCIOLOŠKA ANALIZA PREBIVALSTVA •Okoljska zavest • Osebna percepcijo tvegonjo • Izobroztiena strukturo • Zaupanje v tehnoksgijo C KOMUNIKACIJA USPOSOBLJENOST NOSILCEV PROJEKTA SOCIALNO-EKONOMSKI KONTEKST • l?a2vltost območja • Stoprijo zaposlenosti • Voljnost sprejemanja kompenzacij • Podjetniški interes • l?ozvitost infrastrukture/potrebe C SOCIALNaPOLITlČNI KONTEKST • Presojo kontrole nad pretokom informacij • Presojo komunikocijskih poti •Kredibilnosf •Dojemanje pomena družlsene sprejemljivosti •Zaupanje v lokalne oblosti/kredi-bilnost • FoftTKilni In nefornrvalni voditelji •Okoljske skupine • Zauponje v vtodne odločitve •Odnos do nockjnalno kskolno Faza 2: Priprava ivorminiicacijskc strategije Na potliagi posncika stanja - presoje kriterijev ciriiži>ene sprejemljivosti - sletli priprava komunikacijske strategije, ki naj v prvi meri zaobsega predvsem določitev-komunikacijskih področij. Pri določitvi komttnikacijskih področij izhajamo ponovno iz Kempovega trikotnika percejKrije tveganja v okolju. Kot smo že zapisali, je trikotnik dinamična struktura in njegova oblika se "spreminja" v ocK is-nosti od projekt;i/lokacije ter tudi v tloločeni časovni dinamiki znotraj ene same lokacije. Spremembe |X)vzročajo dejavniki kot so: spreminjanje stališč posameznikov, nezadovoljstvo s predlaganimi kompenzacijami, vključevanje različnih intere.snih .skupin, razmerje moči v lokalnih obla.steh, konumikacij.ska neu.spo-sobljeno.st nosilcev projekta itd... Zato je izjemno pomembno slctliti vsem tem spremembam in njim prilagajati prioritetno uporabo komunikacij.skih |)odročij. 589 Skica 4: M(hM konmnikacijske jHitlfiare imscgom v okolje FAZA 1 s RAZVOJ ZNANOSTI IN TEHNaOGUE FAZA 2 FAZA 3 FAZA 4 Izbot prioritet komunikocjskih podiočij Je odvisen od sSuacijo m sprememb v okotju I.ITUKATUKA Ikchicl, KoIxti. 1997 l-nvironnK-nl^ Uchaviuor. Sage 1'uNiciations. Hoi k, Gitklcns, luish 199 i. Kcilcxiw imicIcTiii/ation. l\)liiy I'rcss. Cinihridgc Mock. Ulrich. 1955 Kcological Politics in an Agc ol' lk, Polity prcs.s. Cambridge Deck. Ulrich. 1992. Kisk .St)dety -Towards a Ne\v Moilcrnity Sage. I.ondon Dente. Uruno. Paolo l-aa-ri. Josec I.igtcringen. 199S. Tlie \Va.Me anil the backj-iinl. Kluwer Academic Publishers, i-ysenck. .Michael W. 19S i. I iandbook t)l"Cognitive P.s^vhology, I.IvA. I.ondon l alk. Pasi. 1991. Tlie Consuming Uody. Sage, I.ondon Giddens, Anthony 19*M. -Ki.sk. trust, rellexivity", v: »l-CK et al. Kcllexiw moticrni/ation. Polity Press, Cambridge Grunig. .! K. 1992. H.xcellence in Public Kelations Habermas, Jucrgen. 19«7/91 The Theory ol Oimmunicative Action (I iS: 11), Polity Pre.ss in Beacon Pres.s, Canibfidgc/O.Nlbnl I larvcy. David. 1989. Tlie Condition ol' Postniodernity, Hasil »lackwol, Oxlbnl Julian, Milia. 1996. Prinivrjalnopravni pregled ureditve javnega ra/pisa /a pritl(»bivanje lokacijc /a odlagališCe radioaktivnih Keane, John 1990. Despoti/em in demokracija, Krt, l.jubljana Kemp. Kay. 1992- The politics of railioactive waste disfxjsal: I.ssiies in läivironmental l\iliiics .Manchaster University Press. Kos, Drago. 1993 Racionalnost nelornialnih prostorov, I DV, l.jubljana Ko.s. Drago. 1993- Spreminjanje ekološke /ave.Mi in vidiki ekolo.ške niobili/acijc. v; l'kolo.ške .soiula/e, l-DV-IDV, l.jubljana Kos, Drago 1997 Refleksivno dojemanje (ne)varnosti, CKZ, .št. 183, l.jubljana Kos, Drago et al. 199 i. .Socialno pro.storski vplivi avKnest v .Sloveniji, RI I DV. l.jubljana Kos. 1'le. ^iribar 1993 Celovit komunikacijski meneilžment /a Center /a rax nanje / otlpatlki -Ci:RO.\r(I. l-a/a). FDV. ■Mitchell, R. C. 1980. Public Opinion on llnvironmental I.ssue.s, Washington, D C.; Council for Knvironniental Quality .Mol. A in Spaargaren G 1991 "Konec narave - narava v okolju relleksivne moilerne". ČKZ. št. 168/169, Ljubljana Offe, Claus. 1987 The 1'topia of the Zero-Option; Modernity and Modernization as Norin:ili\'e Political Criteria. Praxis OFFI't, Claus (1987); "The Utopia of zerivoption". Praxis International, vol 7, .št. 1 O'Keefe, Daniel J. 1990. IVrstuLsion Theory :nul Re.search. Sage Publications. Price, Tcrence. 1990 Political l-lectricity Oxford Uniwrsity Pre.s.s. Raats in .Shepherd. 1996. "Developing a Subject-Derived Terminology to Describe IVrceptions of Chemical in l-oods". Rice, Ronald, Charles Atkin. 1981, Public communication Campaign. .Sage Publiciation.s. .študija o komunikacijskih vidikih pristopa k i/.gradnji odlagali.šča NSRAO v Slovx-niji 1. in 2. del (1993) Pristop, l.jubljana To.š, N. (ur). 1993. l-lkolo.ške .sonda;.e. l-DV-IDV, l.jubljana Trenholm. S. 1989. Persuasion anti .S