Poštnina plačana v gotovini
Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA:	Polletna naročnina . .	... I. 900
Gorlzla, Riva Piazzutta, 18 - tel. 3177	Letna naročnina . . .	... L 1.800
PODUREDNISTVO:	Letna inozemstvo . ,	... L 2.800
T r i e s t e , Vicolo d. Rose. 7 - tel. 37603	Poštno čekovni račun:	štev. 24/12410
Leto XV. - Štev. 1 (723)	Gorica	-	četrtek	3.	januarja	1963	-	Trst	Posamezna	številka	L	35
Sped. in abbon. postale - I Gruppo
Želje ob novem letu 1963 P© bahamskih sporazumih
Kakor zahteva tradicija, so državni voditelji o božičnih praznikih in novem letu poslali svoja voščila narodom. Spregovoril je tudi sv. oče Janez XXIII. v soboto 22. decembra in prebral svojo božično poslanico vsemu svetu. Kakor sv. oče, tako so tudi vsi drugi državni voditelji poudarili, kako je bil v preteklem letu ob kubanski krizi mir na tehtnici, a da je zmagala pamet in čut odgovornosti in mir
je bil rešen. Z veseljem so ugotovili, da je bil letos prvič po dolgih letih Božič brez grmenja topov in streljanja pušk. Pri tem so za novo leto 1963 izrazili željo, naj bi se ta še vedno tako trhli mir utrdil, tako da bi ob koncu leta 1963 mogli vsi s še večjo gotovostjo gledati v prihodnost in skrbeti za večji časni in duhovni blagor narodov. Saj le v miru more uspevati gospodarstvo in se dvigati življenjska raven ljudstva, le v miru morejo ljudje nemoteno uživati dobrine, ki jih je Stvarnik vsem naklonil v zadostni meri. Toda mir je potreben tudi, da morejo ljudje skrbeti za izobrazbo duha, da morejo uživati duhovne vrednote umetnosti in zlasti še da morejo nemoteno častiti svojega Boga in se nemoteno posvetiti religioznemu življenju. Kdo naj bi si torej ne želel, da bi zarja miru, ki se je ob koncu leta 1962 pokazala še bolj ne zažarela na sedanjem nebu mednarodnega življenja in se utrdila s tem, da bi državniki našli rešitev problemom, ki ogrožajo mir, zlasti problemu Berlina in svetovne razorožitve? Da bi našli to rešitev in utrdili mir, je prvo upanje, ki spremlja človeštvo v leto 1963.
Drugo upanje je lastno vsem verujočim v Kristusa. Izrazil ga je v božični poslanici poglavar anglikanske cerkve canter-burški škof Ramsey: »Mi danes molimo za papeža Janeza XXIII., da bi zopet za-dobil zdravje in moč in da bi mogel nadaljevati svoje delo ljubezni,« je rekel škof in potem nadaljeval: »V vsem krščanstvu si postajajo vedno bolj na jasnem o edinosti, ki vlada med tistimi, ki verujejo v božanstvo Jezusa Kristusa in se trudijo, da bi sodelovanje in prijateljstvo postavili na mesto nasprotovanja in nezaupanja, ki je vladalo do sedaj med kristjani različnih veroizpovedi.« To je veliko upanje vseh verujočih v Kristusa: da bi Bog vrnil zdravje sv. očetu in da bi mogel v letu 1963 dokončati vesoljni cerkveni zbor v splošen blagor vseh kristjanov, ki od tega koncila pričakujejo res prijateljsko zbližanje s katoliško Cerkvijo, kot vidimo iz besedi anglikanskega primasa. Kje je veren kristjan, ki bi ne gojil tega upanja, ki bi za ostvaritev tega cilja iz srca ne molil?
Tretja želja pa gori v srcih nas primorskih Slovencev. Podoba je namreč, da stojimo na začetku važnega preokreta. Stari maliki padajo v prah ali pa se skrivajo v množico tujih lutk. Na pozornici našega narodnega življenja in delovanja v Italiji stojimo vedno bolj le sami demokratični ln zlasti še katoliško usmerjeni Slovenci. To ni nič čudnega, ker je ves dosedanji razvoj šel to pot in bo šel po njej z isto neizprosno doslednostjo še nadalje. Zato pa je naša želja ob nastopu leta 1963, da bi naši ljudje ta razvoj razumeli in zlasti da bi ga razumela naša mladina. Iz tega spoznanja pa naj se rodi sklep, da se hočemo še bolje organizirati,
urediti svoje vrste, napiti se idealizma iz večnih virov krščanstva in naše zgodovine ter postati složna in pogumna manjšina, ki, ponosna na svojo samobitnost in na bogastvo svojega narodnega izročila, hoče ostati to, kar je, sredi demokratičnih narodov Evrope. Še bolj se moramo torej organizirati, še več zagona morajo dobiti naše vrste, še več idealizma in požrtvovalnosti potrebujemo. Samo ti-
sti med nami, ki so demokratično in krščansko čuteči, bodo ostali Slovenci, vse drugo bo odmrlo ali pa bo odnesel veter. To spoznanje naj nas zato spodbuja k še intenzivnejšemu delu v novem letu, k bolj strnjenemu in organiziranemu delu. Da bi na poti do tega cilja napravili vsi mi katoliški in demokratični Slovenci dolg korak naprej, je naša tretja želja.
RAZNO
Val mraza zajel vso Evropo
Leto 1962 se je poslovilo od nas v znamenju velikega mraza. Vse evropske dežele, od severa do juga, so bile objete v leden obroč. Snežni viharji so silno ovirali železniški, cestni in tudi zračni promet. Termometer je padel po mnogih krajih Francije, Jugoslavije, Švice na 20 in tudi 30 stopinj pod ničlo. V Sarajevu je bilo pretekli petek, ko je oelo pri nas v Gorici padel toplomer na 10 stopinj pod ničlo, 37 stopinj mraza.
O silnih snežnih viharjih, kakršnih ne pomnijo že 15 let, poročajo iz Velike Britanije. Vol mraza je zahteval doslej po vsej Evropi 535 smrtnih žrtev, povečini pri cestnih nesrečah zaradi zamrzlih cest. Največ žrtev so zaznamovali v Franciji, in sicer 164 in pa v Veliki Britaniji 148.
V	Španiji so nastale poplave in na tisoče ljudi je moralo zapustiti svoje domove. Sneg je pobelil skoro vso Italijo, od Padove. do Florence.
Zadnje dni je mraz nekoliko popustil, vendar je nastala -sedaj nevarnost plazov zaradi odjuge.
Drzen beg iz vzhodnega Berlina
Eden najbolj drznih pobegov iz vzhodnega v zapadni Berlin se je dogodil na praznik sv. Štefana v zgodnjih jutranjih urah. Ubežnike sestavljata dve družini: dva družinska poglavarja z ženami in štirimi otroki, med katerimi eden novorojenček.
Približno dva tedna sta se družinska poglavarja, eden šofer in drugi mehanik, pripravljala na pobeg. V mehanično delavnico so pripeljali avto v popravilo. Moža sta več noči »popravljala« avto. Obložila sta ga z jeklenimi ploščami in v zgodnjem jutru, ko sta nia ta »oklopnik« natovorila obe družini, sta v blaznem diru pognala vozilo preko edinega bloka v Babelsbergu. Obmejni stražniki so jih šele takrat opazili in začeli streljati, a krogle jim niso mogle do živega, ker so se odbile na jeklenem oklepu. Pognala sta vozilo preko obmejnih prehodov in srečno prišla v zapadni Berlin v veliko začudenje vseh Berlinčanov, ki so že uživali božično atmosfero in niso mislili, kako se le nekaj kilometrov daleč od njih pripravljata dve družini na najbolj dramatičen pobeg.
Ameriško-britanski razgovori na Bahamskih otokih so različno odjeknili v svetu. Mnogi pišejo in govorijo, da je bil sestanek med ameriškim predsednikom Kenne-dyjem ter angleškim ministrskim predsednikom Macmillanom od 18. do 21. decembra zgodovinske važnosti za ves svobodni svet in zlasti še za Zahodno Evropo in Atlantsko zavezništvo, ker vidijo v njem zametek bodoče vojaško-obrambne samostojnosti Zapadne Evrope in s tem nastanek tretje svetovne sile med Vzhodom in Za-padom. Spet drugi so nad perspektivami, ki jih odpirajo ba-hamski sporazumi, precej skeptični in jim zato ne pripisujejo one važnosti in pozornosti, ki bi jo po besedilu sporazuma zaslužili.
Toda ne glede na razvoj in uresničljivost omenjenih načelnih sklepov, ki sta jih Kennedy in Macmillan sprejela glede bodoče atomske obrambe Zapadne Evrope v okviru Atlantskega pakta, je sestanek v Nasau (Bahamski otoki) značilen še zaradi neke druge strani. Izid sestanka neizpodbitno potrjuje zmanjšano vlogo nekoč mogočne Velike Britanije v svetu ter dejstvo, da ista Velika Britanija ne more iti več po svoji samostojni poti naprej kot je vedno delala in čeprav bi še rada to svojo vlogo podaljšavala, kljub temu da so se pogoji in razmere temeljito izpremenile.
PREUREDITEV SVETOVNE STRATEGIJE
Priliko za sestanek je dala odločitev ameriške vlade, da ne bo več izdelovala raketnih izstrelkov »Skybolt«, na katerih je slonela samostojna jedrska udarna sila Velike Britanije. Ameriška vlada se je za ta korak odločila, ker se omenjene rakete niso preveč obnesle in jih je zaradi tega sklenila črtati iz svojih proizvodnih programov. Velika Britanija se je tako čez noč znašla pred izvršenim dejstvom. Dve izbiri je imela: ali sama prevzame izdelovanje raket »Skybolt« (kar so ji Amerikanci tudi ponudili) ali pa se vda na milost ZDA, da ji dobavijo nove rakete ter ustrezno preuredi vso svojo atomsko strategijo, ki sloni na izstrelkih »Skybolt«.
Pred to dilemo je stal angleški ministrski predsednik Macmillan, ko se je sestal s Kennedyjem na Bahamskih otokih v zadnji polovici decembra pravkar minulega leta. Dolgo sta oba državnika o tem razpravljala. Pojavile so se že tudi prve težave in listi so že pisali, da grozi sestanku diplomatski polom. Toda končno je bilo objavljeno zaključno poročilo, ki je nekako prijetno presenetilo vso e-vropsko javnost. V omenjenem poročilu je namreč rečeno, da se oba državnika strinjata, da v bistvu postane Atlantska zveza v teku časa samostojna atomska sila na tejle podlagi: ZDA bodo dale na razpolago Veliki Britaniji in Franciji atomske rakete »Polaris« za podmornice, Velika Britanija pa bo nudila atomske konice, katere bo sama izdelovala.
Na ta način naj bi Velika Britanija ohranila videz atomske velesile, medtem ko bi atomska velesila dejansko postala Atlantska zveza. Anglija in Francija bi v okviru Atlantske zveze imeli le večjo besedo od ostalih članic in bi lahko na ta način ustvarjeno samostojno atlantsko udarno a-tomsko silo lahko uporabili kot
orožje tudi za lastno obrambo v slučaju nujne potrebe. — Vse to je prevideno, da se bo uresničilo šele tam okrog leta 1970. Velika Britanija se je tudi obvezala, da bo v ta namen prispevala 400 tisoč šterlin ali 680 milijard lir.
PRIZNANJE FRANCIJE
Druga pomembna značilnost bahamskih sporazumov je priznanje Francije kot enakovredne atomske sile poleg Velike Britanije, vedno v okviru Atlantskega zavezništva. To je zelo poceni priznanje, ki ga je dosegel general De Gaulle po dolgem in trmastem vztrajanju. Seveda priznanje ne zadovoljuje vseh zahtev francoskega predsednika, toda brez dvoma predstavlja za Francijo pomembno politično in moralno zmago. — Edini pogoj, ki ga je stavil predsednik Kenne-dy v svoji osebni poslanici, ki jo je poslal v tem smislu francoskemu predsedniku, je ta, da se Francija obveže razviti svojo samostojno atomsko udarno silo v okviru Atlantskega pakta, kot se je podobno obvezala Velika Britanija.
V	ta namen je ameriška vlada tudi nji pripravljena dobaviti izstrelke Polaris.
Kakšen odmev so ti predlogi našli v Parizu? Uradni krogi so zelo rezervirani in se niso še izjasnili. Verjetno skrbno proučujejo tako mikavne predloge, ki bi Franciji končno vendar prihranili nekaj težkih milijard. Na drugi strani pa imajo v Parizu nekatere pomisleke kar tako sprejeti omenjene ponudbe. De Gaulle najbrž gleda na zadevo skozi očala francoske veličine in misli, da je namen omenjenih ponudb podaljšati ameriški monopol nad jedrsko obrambo. — Vsekakor do tega trenutka Pariz ni še odgovoril Washingto-nu.
ZATON ANGLIJE
To bi bile glavne točke bahamskih razgovorov med Kennedyjem in Macmillanom o tehnični pre-osnovi zapadne strategije, kar se nujno odraža tudi na svetovnem političnem področju. Toda dejstvo, ki je ob teh spremembah najbolj prišlo do izraza, je nezadržno propadanje moči in vpliva Velike Britanije na svetovnem dogajanju. Že samo dejstvo, da ni več v stanu, da bi sama neodvisno od ZDA izvajala svoj atomski program in da je morala kloniti pred svojim zaveznikom z onkraj oceana, dovolj zgovorno priča, da vloga Anglije iz dneva v dan vidno propada. Angleški časopisi odkrito pišejo s tem v zvezi o »Baham-skem-Waterloju«, o »brezpogojni vdaji« pred ameriško prodornostjo programa »novih meja«.
Zaradi tega Macmillana sedaj čaka doma težka naloga, da prepriča svoje rojake, da na bahamskih razgovorih ni bilo druge poti kot se prilagoditi novemu položaju. 22. januarja se bo o tem vnela v parlamentu živahna debata, ki zna biti zadnja v Macmillanovi politični karieri.
Vsi poskusi Velike Britanije, da bi se prikazovala v svetu kot tretja vodilna sila, so se izkazali le kot pobožne želje. Vrsta političnih neuspehov jo je končno prisilila k stvamejšemu gledanju. Večkrat se je v zadnjih letih znašla v nasprotju z ZDA. Tako je sodelovala pri razdelitvi Vietnama, edina izmed atlantskih zaveznic priznala komunistično Kitajsko, na lastno pest skupno s Francijo izvršila sueški nastop leta 1956.
Napram Evropi se je vedno vedla kot odločujoča sila. Sabotirala je razne evropeistične pobude.
V	SET ni hotela vstopiti ob njegovi ustanovitvi. Toda, ko je videla, da SET postaja stvarnost, je sama zaprosila za vstop in bo za to morala plačati visoko politično ceno, medtem ko bi jo pred leti sprejeli v odprtimi rokami.
Usoda je namreč hotela, da je Macmillan moral prevzeti nase to težko nalogo, da določi Veliki Britaniji stvarne meje njene moči in vpliva. Potem ko je na čudovit način uspelo likvidirati svoj kolonialni imperij, se je na mah znašla pred novo evropsko in svetovno stvarnostjo, kakršna je zrasla po drugi svetovni vojni. Po vsej sili se je z ameriško velikodušnostjo prerila v atomski klub in v atlantskem zavezništvu dosegla »poseben« položaj. Vse to umetno nastavljanje se po bahamskem srečanju začenja odkrivati. Anglija postaja navadna evropska država, ki živi le od spominov na čas svoje nekdanje moči in slave.
»Potem ko je Velika Britanija izgubila svoj imperij, se ni še znašla v novi družbi,« je pred tedni orisal položaj Anglije bivši ameriški zunanji minister Dean Ache-son, kateremu so Angleži zamerili njegove odkritosrčne besede.
Takšen je torej danes položaj Velike Britanije: na vseh področjih v defenzivi. Težko se je sprijazniti z novo stvarnostjo. Macmillan je kot klasični Anglež, ki se zna prilagoditi najrazličnejšim položajem, razumel potrebo po političnih spremembah. Njegova težka naloga je sedaj o tem prepričati še ostale Angleže.
Zaključena razprava proti južnotirolskim teroristom
Dne 29. decembra se je zaključil preiskovalni postopek proti južnotirolskim teroristom. Preiskovalni sodnik je že poslal sodišču obtožnico, ki obsega 850 tipkanih strani proti 164 osebam Južne Tirolske, Avstrije in Zahodne Nemčije. Na razpravi, ki bo verjetno v kakem večjem mestu, bodo zaslišali več kot tisoč prič. Od 164 obtoženih oseb jih je le 68 v zaporu, ostalih 96 pa na begu. Obtožnica jih dolži celo vrsto 'terorističnih dejanj: napada na ozemeljsko integriteto države, političnih zarot, umorov, napadov na varnost javnega in železniškega prometa, na električne naprave, na zgradbe, sabotaže na vojaške naprave, nezakonite posesti orožja in razstreliva ter drugih podobnih dejanj proti javnemu redu. Obtožbe se nanašajo na ozemlje Južne Tirolske, provinc Trento, Verona, Como in Novara.
Ogenj je uničil cirkus Togni
V	soboto 29. decembra zvečer je nenadoma nastal ogenj pod ogromnim platnom cirkusa Togni, pod katerim lahko najde prostora pet tisoč gledalcev. Na srečo je bilo to v času med eno in drugo predstavo, tako da žrtev ni bilo. Vendar je zgorela vsa platnena streha in vsi sedeži, tako da je po požaru molelo v zrak le jekleno ogrodje. Živali in zverine so še pravočasno vse rešili. Računajo, da je bilo pri požaru nad 100 milijonov lir škode, ki pa je krita z zavarovalnino. — Gospodar cirkusa, Da-rix Togni, je izjavil, da si bodo znova opomogli, kakor so si že pri prvem požaru leta 1951 v San Dona del Piave. Tudi takrat jim je ogenj uničil prav vse. Ostale so jim le živali in osebje.
Milansko županstvo je dovolilo, naj cirkus Togni ima začasno svoje nastope v prostorih razstavišča. — Pogorelce je obiskal tudi kardinal Mantini.
^Srečno in blagoslovov polno novo leto !
0	0	0	v	0	ROMAN	RUS:
Božični prazniki po svetu y betlehemski luči
Na Goriškem
Zunanjost božičnih praznikov je tudi letos naznanila zvezda repatica na garaškem gradu in žareči slavoloki čez glavne ulice. Mrzlično nakupovanje po natrpanih trgovinah, božična drevesca po vseh razpoložljivih trgih, burja in mraz sta dru-govala božičnemu pričakovanju. Za mnoge se je božično pričakovanje končalo ob na-kinčanem drevescu, ob neštetih darilih pod drevescem in ob slavnostnem kosilu za Božič.
Vendar je bilo tudi veliko število tistih, zlasti naših ljudi, ki so Božič vse globje doumeli. V intimnosti domače družine so se na sveti večer zbrali pri jaslicah in v svetem veselju preživeli skrivnostno sveto noč. Opolnoči se je kljub občutnemu mrazu zbralo v cerkvi sv. Ivana veliko število vernikov. Začela se je polnočnica. Na koru so pevci prepevali prelepe božične pesmi, msgr. Franc Močnik pa je daroval polnočno mašo. Lepo je ob evangeliju voščil vsem vesel Božič, ki ga more v polni meri doumeti le tisti, ki živi s Cerkvijo.
Tudi po drugih goriških cerkvah so bile slovesne polnočnice. Zlasti je bila slovesna v stolnici, kjer je goriški nadškof Pangra-zio daroval polnočno sv. mašo. Po vseh cerkvah so postavili lepe jaslice, kjer se radi ustavljajo mali in veliki.
Slovesne polnočnice so bile tudi po naših okoliških vaseh. Zvonovi so v šir in vprek vabili v sveto noč in naznanjali ljudem božično blagovest.
Po italijanskih mestih
Božič postaja po velikih italijanskih mestih vedno bolj praznik uživanja in prekomernega razsipanja denarja za nepotrebne darove. Milančani so za te praznike potrošili v ta namen milijarde lir. Podobno je bilo tudi po drugih velemestih. Velikansko je bilo tudi število ljudi, ki so Božič preživeli drugod, zato so bile italijanske železnice v božičnih dneh prenatrpane. Rimljani so potrošili 240 milijonov lir za vožnje po železnici.
V New Yorku
Še bolj kot v Italiji se zunanja razkošnost božičnih praznikov kaže v Ameriki, še posebno v Ne\v Yorku. Zlasti pridejo tu do pomena darovi in božična voščila. Pošta je razposlala nad eno milijardo voščil in ogromno število darilnih paketov. Stroški za božična darila so letos v Nevv Yorku dosegli bajno vsoto šest milijard dolarjev (nad 3 tisoč milijard lir), kar znaša približno 40 dolarjev na osebo. Nad 50 milijonov smrečic so pokupili Američani, tako da računajo, da ni bilo družine, ki bi ne imela božičnega drevesca.
Po evropskih državah
V Parizu je večina meščanov prebila sveto noč v družinah in po natrpanih cerkvah. Katoliška društva so priredila kosila in darove za najubožnejše meščane.
V Angliji je kraljica Elizabeta naslovila na svoje ljudstvo božično poslanico. Anglikanski canterburyški nadškof dr. Mi-
Kralj Milinda in bonec
Kralj Milinda je rekel nekoč svojemu boncu:
»Ti praviš, da se more človek preroditi v nebesih, četudi je morda celih sto let preživel v grehu, da se je le enkrat pred smrtjo zatekel k božanstvu. Človek pa, ki je samo nekoga ubil in nato umrl, gre v nirayo (pekel). Ali je to prav? Ali nas sto zločinov manj obremenjuje kot en sam?«
Bonec Nagasena odgovori kralju:
»Povej mi, kralj, če vzamem droben kamenček in ga vržem v jezero, ali bo ta padel na dno ali bo ostal na površini?«
»Na dno, se\’eda,« odgovori kralj.
»Kaj pa, če naložim sto debelih kamnov na barko ter odrinem barko po jezeru, ali bodo šli ti težki kamni tudi na dno ali bodo ostali na površini?«
»Z barko bodo kajpada ostali na površini.«
»Kako to, ali je teža teh sto kamnov in barke manjša od drobnega kamenčka?«
»Kralj ni odgovoril.
»Tako vidiš, kralj, je tudi z ljudmi: Naj je teža naših grehov še tako velika, če se človek opira na Boga, ne bo zapadel nirayi. En sam greh pa človeka lahko pogubi, če se ne zateče k božjemu usmiljenju.«
»Moder si, Nagasen!« pohvali kralj bon-ca.
Ali ni modrost te budistične zgodbice, ki je bita razširjena na Vzhodu še pred nastopom krščanstva, sprejemljiva tudi za našo katoliško miselnost?
ohael Ramsey je v svoji poslanici na vernike omenil, da je Cerkev v letu 1962 naredila velik korak k zbližanju med raznimi kristjani. Rekel je: »Mi danes molimo za sv. očeta Janeza XXIII., da bi zopet ozdravel in poln energije dosegel trenutek, ki si ga tako vroče želi, da bi med katoličani zavladala prava ljubezen.«
V Nemčiji je na tisoče svečic zaplapolalo v sveti noči na obzidju, ki loči svobodni svet od komunistične tiranije. Te svečke so bile živ dokaz, da svobodni Berlinčani niso pozabili svojih bratov v nesreči. Tudi po oknih privatnih stanovanj so gorele sveče v spomin tistih, ki so padli v zadnji vojni.
Na Poljskem so letos prvič po vojni praznovali Božič. Oblasti so dovolile tridnevni praznik in verno poljsko ljudstvo je napolnilo vse cerkve širom dežele. Poljaki radi preživljajo Božič doma, zato so bile ulice prazne. Šale naslednji dan gredo na obiske k znancem in sorodnikom. Pri polnočnicah so povsod prebrali božično poslanico kardinala Wyszynskega, iz katere jasno govorijo vtisi s prvega zasedanja koncila in živo zanimanje sv. očeta za
Dva vtisa o koncilu —
Ameriški škof
Nadškof iz Sant Louisa v ZDA, kardinal Ritter je izrazil svoje vtise o ekumenskem koncilu, ko se je vrnil v svojo škofijo. Dejal je, da so koncilska dela prvega obdobja potekala v naj popolnejši svobodi izražanja in v iskrenem duhu ljubezni in prisrčnosti. V razpravah se je zelo hitro pojavila soglasna, pastoralna in ekumenska skrb. Nad 2.000 škofov, tako je nadaljeval kardinal Ritter, ki so prispeli iz 135 različnih držav, se je spremenilo v en sam organizem, ki se je dobro zavedal ciljev, ki jih mora doseči in ki jih je predlagal sveti oče. Kardinal je izrazil tudi svoje prepričanje, da bo drugo koncilsko zasedanje potekalo mnogo hitreje in to zaradi dela, ki bo izvršeno v prihodnjih mesecih pod vodstvom nove komisije, ki jo je ustanovil papež Janez XXIII.
Belgijski škof
Ekumenski koncil je v celoti razumel nalogo, ki mu je bila zaupana, in je uspešno deloval z velikim zaupanjem v Sv. Duha, tako piše v pastirskem pismu vernikom svoje škofije škof iz Antvverpna, Julij us Daem. V prvem obdobju koncila,
V ponedeljek 14. januarja ob 20.30 bo
V KINODVORANI V SKEDNJU
★ BOŽIČNA PRIREDITEV
Na sporedu:
Igra: DVA STRELA O BOŽIČU.
Nato božične pesmi.
Poje pevski zbor in otroci.
Pridite!
Cena: Odrasli 200; otroci 100 tir.
tako nadaljuje škof, je bilo mogoče ugotoviti predvsem, kako koncilski očetje čutijo potrebo po stikih. Škofje različnih dežel se iščejo in se najdejo. Pred njihovimi očmi se odpre ves svet. Pred koncilskimi sejami in po njih se škofje razgovarjajo med seboj: vzhod z zapadom in sever z jugom. Na konferencah in pri obredih so zopet skupaj. Ti stiki že predstavljajo duhovno obogatanje: nudijo mnogo širše gledanje na položaj na svetu, na možnosti Cerkve in na njene potrebe. Navzočnost opazovalcev različnih krščanskih veroizpovedi daje koncilu poseben poudarek. Škofje se ne zapro sami vase. Med seboj izmenjujejo svoja gledišča in odločajo pred očmi pravoslavnih in protestantov. Ti opazovalci sc bili izredno presenečeni nad popolno svobodo, s katero so lahko koncilski očetje ocenjevali predlagano besedilo osnutkov, in nad velikim zanimanjem koncila za probleme ločenih kristjanov. Ob zaključku svojega pisma insgr. Daem poudarja voljo Cerkve dati krščanski veri izraz, ki bo primeren našim časom, in dati blagovesti odrešenja obliko, ki bo bolj dostopna ljudem današnjih dni.
Nova knjiga o vzhodnih cerkvah
Kongregacija za vzhodne cerkve je objavila knjigo, ki ima naslov Krščanski
poljski narod, zato tudi goreča prošnja, naj verno poljsko ljudstvo moli za sv. o-četa in po njegovih namenih.
V Jugoslaviji je bil Božič delavni dan. Toda ljudstvo je kljub temu po končanem delu napolnilo cerkve vasi in mest in lepo praznovalo božične praznike.
V Moskvi je veliko število katoličanov prisostvovalo edini polnočnici v francoski katoliški cerkvi sv. Ludovika.
V Betlehemu je več tisoč vernikov z vsega sveta praznovalo Božič na kraju Kristusovega rojstva in življenja. Jeruzalemski patriarh msgr. Gori je daroval slovesno polnočnico v cerkvi sv. Katarine. Po končani polnočnici je vodil procesijo vernikov in duhovnikov k duplini Kristusovega rojstva. Betlehemski zvonovi so pozvanjali v sveto noč in njihov glas je bil slišan do Jeruzalema. Odgovarjali so jim vsi zvonovi Svete dežele, od Nazareta do Tiberijskega jezera in gore Sijon. — Temperatura je bila zelo mila, zato so se polnočnice in procesije udeležile ogromne množice vernikov iz Palestine in vsega sveta.
Vzhod. V njej so zgodovinski in statistični podatki o vzhodnih cerkvah in obredih. Raziskovanja o teh vprašanjih je izvedel pod vodstvom kardinala Cicognanija in kasneje kardinala Coussa slovaški pater Lacko.
Slovenski novomašnik v Rimu
V nedeljo dne 2. decembra se je vršila v Grottaferraiti pri Rimu ganljiva slovesnost. Ob številni udeležbi rimskih Slovencev je v kapeli slovenskih šolskih sester pravzvišeni mariborski škof dr. Držečnik posvetil v mašnika štajerskega rojaka g. Štefana Faleža. Vsi navzoči so v veliki zbranosti sledili obredom posvetitve, ki jo je izvršili mariborski škof ob asistenci p. Prešerna in podravnatelja Zavoda za širjenje vere dr. Jezernika. Obred je sproti razlagal v slovenskem jeziku dr. Šegula. Ob zaključku so vsi zapeli pesem Novi mašnik, bod’ pozdravljen! Dne 3. decembra je imel g. novomašnik prvo sveto mašo v baziliki Marije Snežne pri oltarju Salus Popoli Romani. Za vse rimske Slovence pa jo je ponovil v soboto dne 8. decembra v cerkvi Marijinega imena na Trajanskem trgu.
Kardinal med vojaki za Božič
Newyorški nadškof kardinal S peli man je tudi letos preživel božične praznike na oporiščih ameriških vojaških sil. Dne 25. decembra je bil v Vietnamu, kasneje pa v Bangkogu v Tajlandiji.
Nemški katoličani za Perzijo
Pet glavnih nemških dobrodelnih organizacij je sklenilo, da bodo povsem obnovile neko perzijsko naselje, ki ga je nedavno uničil potres. Svoj prispevek so nudile nemška Karitas, delavska dobrodelna organizacija, notranji misijon, dobrodelne organizaciji in glavna podporna organizacija judov v Nemčiji.
Nadškof Anton Vovk
je po vrnitvi iz Rima močno opešal. Prepeljali so ga v ljubljansko bolnico, kjer so ga pretekli teden prevideli s sv. zakramenti.
Narodni voditelj Apostolske zveze
S 1. januarjem 1963 je msgr. Leopold Jurca, sedanji župnik v Kopru, prevzel posle narodnega voditelja Apostolske zve-» + »»»+»»»>>♦♦■»»♦»♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦»♦
I„K«toliški glas" v vsako j ilovensko družinol
♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦M
ze duhovnikov za Jugoslavijo. To je posebna zveza duhovnikov, ki se pod vodstvom posebnega, za to postavljenega voditelja, trudijo za čim boljše izpolnjevanje ■svojih duhovniških dolžnosti. Do sodaj je bil tak voditelj za vso Jugoslavijo msgr. Albin Kjuder, od 1. januarja dalje pa je msgr. L. Jurca.
Apostolska zveza je imela posebno zborovanje na Kostanjevici pri Gorici dne 5. septembra. Udeležilo se ga je 71 duhovnikov. Na zborovanju sta predavala prof. Vilko Fajdiga in ljubljanski stolni dekan Šimenc.
Iz megle in zimskega mraza je zrasel topel sončen dan. Trg sv. Petra so izjemoma odprli množici, čeprav se je v baziliki vršila koncilska seja. Nekaj minut pred poldnem so odprli tudi vrata bazilike, skozi katera so prispeli koncilski očetje in se v veliki belordeči reki priključili vernikom, ki so napolnili trg.
Na oknu zadnjega nadstropja apostolske palače se je pojavil sveti oče. Oči vseh so gledale vanj. Vsi so težko čakali na njegovo besedo. Bilo je drugič po njegovi bolezni, da je spregovoril. Preko trga so odjeknile njegove jasne in mirne besede: »Moji ljubljeni sinovi, božja Previdnost nas spremlja. Zdravje se vrača dan za dnem. Vaša navzočnost ga še bolj krepi. Pred menoj je danes edinstven prizor. Fsi ste tu zbrani: škofje, duhovniki in krščansko ljudstvo: vsa Kristusova družina. V času prekinitve koncila bomo nosili v našem srcu milino in sladkost te edinosti in vezi, ki nas povezuje med seboj.«
Zelenje Gianicola in Vatikanskega griča je odsevhlo v soncu. Trg sv. Petra pa je žarel kakor v betlehemski luči. Betlehemska družina se je tu razrasla v mogočno Kristusovo Cerkev. Vsi so se čutili bratje in sestre, vsi člani iste družine. Vsem je bil isti Oče in ista Mati. Šum množice je bil kakor neskončna simfonija ljubezni, dobrote in notranjega miru, ki ga je Kristus prinesel na svet. V tej simfoniji so se prelivali zvoki in barve v neštetih a-kordih.
Tik pod stopnicami blizu kipa sv. Pavla sta stala slovenska nadpastirja. Prav ta hip so ju obkrožile deklice neke rimske šole. Prosile so ju, če se smejo slikati Z njima, na kar sta ljubeznivo pristala. Najmlajše so pokleknile prav pred njune noge, druge so napravile okrog njiju venec mladih, 'čistih src. Veselje in radost sta odsevali z njihovih lic, v očeh jim je Žarela betlehemska luč. Bolni ljubljanski nadškof je bil ves čas v ljubeznivem varstvu mariborskega škofa. Kot vedno mu je slednji prožil roko, da se je oprl nanjo, odgovarjal namesto njega na vprašanja in skrbel zanj pri vsakem koraku.
Ko mi bo obledel spomin na koncil in opešale oči, bom še in še videl nepozabni prizor: dvoje slovenskih pastirjev z roko
v roki, ožarjena v čudoviti svetlobi, na trgu sv. Petra. In kot takrat mi bo ganotje zgrabilo srce: zaradi veličine njune vere in vdanosti v božjo voljo, zaradi njune neskončne dobrote. In kot takrat se mi bodo misli povezale v besedo: Zahvaljen Gospod, ker si mojemu slovenskemu narodu dal take pastirje!
IZ ŽIVLJENJ JI MUSIH LJUDI
Novi člani Slov. akademije
Na redni letni skupščini dne 21. decembra je Slov. akademija znanosti in umetnosti v Ljubljani izvolila tri nove redne člane, in sicer prof. ing. Venčeslava Koželja, dr. Ivana Vidava ter pesnika Alojzija Gradnika.
A. Gradnika pozna pač vsak Primorski Slovenec kat pesnika slovenskih Brd in nasploh Primorske. S svojimi pesniškimi zbirkami in prevodi si je pridobil mesto najboljšega sedaj živečega slovenskega pesnika. — Ing. Venčeslav Koželj je profesor na Elektrotehnični fakulteti ljubljanske univerze in se je odlikoval posebno s svojimi študijami v alefetromagnetski problematiki. — Dr. Ivan Vidav je prav tako profesor ljubljanske univerze in sicer na matematični fakulteti. Iz matematičnih ved je objavil več knjig.
Predsednik akademije bo še nadalje Josip Vidmar, podpredsednik prof. Anton Kuhelj, glavni tajnik pa prof. Milko Kos.
Tri obsodbe v Ljubljani
Kot poročajo tudi italijanski časopisi, so v Ljubljani imeli velik političen proces. Sodili so skupino ljudi, ki so hoteli osnovati protikomunistično organizacijo v Sloveniji. Baje so bili v zvezi tudi z inozemstvom, zlasti s sličnimi begunskimi organizacijami v Zapadni Nemčiji. Glavni obtoženci so bili trije: Anton Kregar, ki je dobil 14 let strogega zapora; Leon Berlot 13 let; Franc Jevšek pa 10 let.
Poleg teh so zaprli še advokata dr. Karla Vojsko in več drugih, ki so glavne krivce podpirali ali vsaj vedeli za njih delovanje
illlllliliiilliiiiiiiiiiiilliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiNiiiiiiiiiMiiiiiiiiiMiiiiiiimiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiimiililillliliiiiliiiiiiiiiiiliiiiliiiiliillliiliiiiiiiiiiiiiiiiilliiiiiiilillliii
Mtscc za liaUliSli« fastt
I
KAJ NAM PIŠEJO BRALCI
Mesec januar je mesec za dober tisk. Tudi letos začenjamo s to številko govoriti o tem važnem sredstvu vzgoje in obveščanja. Za danes objavljamo dvoje pisem naših naročnikov v tujini.
Iz Jeruzalema
Vaše jeruzalemske dolžnice se Vas vedno spominjamo na svetih krajih. Še posebno se Vas bomo spomnile na sv. božično noč pri Gospodovih jaslicah v Betlehemu. Zato Vam želimo prav vesele in blagoslovljene božične praznike in milosti polno novo leto.
Novorojeni Kralj miru naj Vam bogato poplača vse, kar dobrega storite v slavo božjo in še posebno, ker nam pošiljate Katoliški glas, katerega sprejemamo vedno kot dragi obisk iz domovine. Z vami se veselimo dobrega in obžalujemo neprijetnosti, katerih tudi ne manjka. »Pustite, da raste oboje do žetve.« Me pa prosimo Gospodarja žetve, naj bi nikdar ne manjkalo dobrih in skrbnih delavcev v naši dobri krščanski in slovenski družini.
Danes smo imele izreden obisk prevzv. g. škofa mariborskega. Maševal je v kripti Marijinega rojstva in nam tudi spregowril v naši mili slovenski govorici. Kako smo bile ginjene! Upanje imamo, da pridete tudi iz Gorice kdaj sem na obisk. (Pretekle božične praznike je bil tam goriški stolni župnik msgr. Velci. Upajmo, da se je srečal tudi z našimi šolskimi sestrami.)
Če nam ne boste zamerili, se Vam prav toplo priporočamo za letošnje Mohorjeve knjige.
te vnaprej se Vam zahvaljujemo in obljubljamo, da bomo za vas molile.
Dne 18. decembra 1962.
Hvaležne šolske sestre v Jeruzalemu
Iz južne Afrike
Pravkar je že eno leto, odkar sem se poslovil od lepe Gorice. Čas je zelo hitro potekel. Medtem sem imel ogromno dela in skrbi. Zgradili smo cerkev sv. Pija X. na eni podružnici. Ker je moja glavna postaja, sedež mis. župnije, še brez cerkve, sem se odločil zgraditi župnijsko cerkev sv. Ane. Skopali smo že temelje, toda sedaj se je vse skupaj zadrgnilo zaradi pomanjkanja sredstev. Upam, da se bo zopet raz-vozljalo. V potrpežljivosti je uspeh!
Misijon se kar lepo razvija. Na eni zunanjih postaj sem zadnjič krstil 35 poganov. Pripravlja se še pa mnogo drugih. Obiskati moram vsak mesec sedem podružnic. Mnogo časa mi vzamejo ogromne razdalje. Od enega konca moje misijonske' župnije pa do drugega je kakih ISO km. Sedaj za Božič bo ogromno letanja. Tudi tukaj na glavni postaji se mnogo poganov pripravlja na sv. krst.
Mi imamo sedaj poletje. Na mojem vrtu cvete fižol in krompir ter breskve so zrele. Tukaj na moji postaji ni prevroče, ker leži zelo visoko, čez 2000 m. Zato misijonarji iz nizkih planot, kjer je poleti peklensko vroče, radi prihajajo k meni tui oddih.
Kako pa v Gorici? Z veseljem in ljubeznijo se spominjam nazaj na lepe čase. Dragi urednik, še enkrat se vsem Primorcem prisrčno zahvalim za njihovo dobrotno ljubeznivost. Upam, da ne bom takoj pozabljen. Prav lepo se tudi zahvalim za redno pošiljanje Katoliškega glasa. Zelo rad ga berem. Namazali ste me tiuli v Misijonsko nedeljo. Na sliki zgledom kot bosanski medved.
Za božične praznike želim vsem, ki me še poznajo, mnogo veselja, zdravja in pravega razpoloženja. — Z misijonskim pozdravom hvaležno vdani.
Belfast, South Africa, 10. dec. 1962.
\. Kladnik
»lisa a
življenja Ctr
MAKSIMILIJAN JEZERNIK:
Nova družinska
Božično slavje v goriški stolnici
Vsak čas ima svoje prednosti in istočasno tudi svoje hibe. Morda bo poleg toliko lepega, kar je ustvaril človek dvajsetega stoletja, njegova napaka, da preveč piše. Če se ne motim, je v naši slovstveni zgodovini zahteval Levstik, da se mora vsak pisatelj in pesnik pridno pripravljati, kako držati pero v rokah in ga dosledno pravilno vrteti, ker naravni talenti niso dovolj.
Logična posledica tega ljubimkanja s pisateljevanjem je dejstvo, da vsako leto izide ogromno število novih knjig in ubogi bralec je kar v zadregi, po kateri naj bi segel, katero naj si kupi, ker se pač boji, da si ne bi navlekel v svojo knjižnico kupa na zunaj lepih bukev, ki so pa v resnici samo kup smeti, če že ne kup gnoja.
Ni nič čudnega, če se bo vsakdo, bodisi zaradi dvoma o notranji ceni ali pa tudi zaradi pomanjkanja denarja vprašal, kakšna je vrednost Ricciottijevega Kristusovega življenjepisa. Vprašanje je samo po sebi umestno in si dovolim nanj na kratko odgovoriti.
*
V	bralčevo zadoščenje priznam, da imam prav iste težave. V desetih letih sem že trikrat pregledal svojo knjižnico, jo spra-šil in skrčil, ker sem ugotovil, da se dobrih knjig sploh ne splača brati. Da, res je in se zavedam, kaj trdim. A katere knjige naj beremo potemtakem? človek se mora omejiti samo na izvrstne, izključno na odlične, le na najboljše knjige.
Verjetno si se oddahnil; bilo te je strah, da si pred osebo, ki je plačana, da dela propagando o stvari, katere morda niti videla ni. Vidim, da sva istih misli, a bodiva dobrohotna in ne obsojajva teh poklicnih propagandistov. Kaj hočeš, delo propagande je zanje vprašanje vsakdanjega kruha.
Ricciottijev Kristusov življenjepis ne spada v to kategorijo knjig. Nobena propaganda ni odvečna ali pretirana. Današnji človek, ki išče resnico in se otepa na vseh straneh laži, je začutil, da se skriva v tej knjigi nekaj izrednega; odkril je v njej nočno lučko, ki mu v nočni temi kaže pot k oddaljenemu zavetišču. Tolle et lege! - Vzemi in beri! čez nekaj minut boš opazil, da imaš v rokah magnetno podkev, ki privlačuje moči luči in odbija sile teme. Poleg svetega pisma in sv. Tomaža je v moji biblioteki Ricciotti na častnem mestu.
Tolle et lege! - Vzemi in kupi! - Kupi in beri!	,
*
Ali pa ni morda takšen Kristusov življenjepis samo za izobražene osebe in ne za mene, preprostega kmečkega gospodarja, fanta, ženo, dekle, ki ne razume globokih razmotrivanj učenih gospodov?
Priznam, da ne boš mogel vsega takoj doumeti in nekaterih stvari morda nikdar; posebno kar je v uvodu. Veš, ta govori o tisti tuji učenosti, katero je očitala preprosta Cankarjeva mama svojemu sinu, pa je jokaje spoznala, da mu je ravno ta ukradla vero — odnesla Boga iz srca.
Iz dejstva, da ne bom vsega razumel, seveda ne sledi, da zato knjige ne bom vzel v roke. Vsakdo predobro ve, da je imel v rokah že veliko knjig, ki jih je le deloma razumel. V romanih so večkrat celi oddelki, ki niso lahko umljivi in jih vsakdo po svoje razume; nekdo ostane le na površini, drugi prodre globlje. Po
revijah in časopisih gledamo in zremo, kar nam je često španska vas. Še več, celo sveto pismo posameznikom različno govori. Preprosti ženica na preprost način, učenemu profesorju v veliko večji in jasnejši luči.
Nekako tako bo približno s Kristusovim življenjepisom, ki smo ga Slovenci končno dobili v našem jeziku. Vsakdo bo moged seči po njem in najti v njem, kar bo želel po svoji potrebi in zahtevi.
Preprost veren pastir bo pazljivo prebiral Jezusovo osebno življenje in javno delovanje; ker zanj ni spornih problemov, bo kar preskočil uvodna razglabljanja. Pobožna ženica bo verjetno znova in znova počasi prebirala mojstrski popis velikega petka, se vživljala v Kristusovo dušo, trpela in spremljala Gospoda na odrešilni poti trpljenja. Uvodno razpravljanje ji bo odveč in se zanj niti zmenila ne bo. Vsekakor ne bodo vsi tega kova. Moderno življenje prinaša s sabo veliko problemov, mnogi zrejo tudi na Odrešenikovo zgodovinsko osebnost bolj v kritični luči in tem je potrebno razložiti, pokazati problem v pravi luči ter tu in tam seči tudi po glob-jih in težjih dokazih. Temu služi dolgi uvod. V času praktične nevere, ki se kaže na vseh področjih, v bolj ali manj sličnih oblikah, ta skupina bralcev vsak dan raste, prosi za rešitev problemov in jo je treba zadovoljiti.
Vsak bralec bo torej našel v Kristusovem življenjepisu hrano za svojo dušo. S tem namenom jo je zasnoval pisatelj, s tem ciljem jo je poslovenil prevajalec.
Spominjam se, kako je včasih moja mama potegnila iz predala velike omare debelo knjigo nedeljskih evangelijev. Umaknila se je za trenutek v kamrico, prebrala nekaj strani in se vesela vrnila v hišo, kjer smo ha vse mile viže razbijali otroci.
V	berilu je našla duhovno hrano. Nekaj podobnega bo našel vsak resnice željen kristjan v Jezusovem življenjepisu.
Ko sem bil v petem razredu ljudske šole, mi je učiteljica posodila Cankarjevo »Moje življenje«. Težko je bilo, a nisem popustil. Prebiral sem stran za stranjo; dvakrat, trikrat. Vem, da nisem razumel vsega kot kak univerzitetni profesor slavistike. A kakšen kamenček sem pa le odluščil ter sem bil navdušen. Zdelo se mi je, da sem ptič, ki prvič vzleti iz gnezda, se zmagoslavno spreletava nad stvarstvom in se dviga v nebeške višave. Rako lepo izkustvo!
Ni se ti treba bati, da bi se moral pri branju te knjige omejiti le na kamenčke. Ljubezen do spoznanja, kdo je bil in kako je žival naš prvi Brat, bo globoko zavrtala v skalo, napolnilo vrtino z razstrelivom energične volje in razbila bo kamnito peč našega neznanja.
*
To knjigo je sedaj izdala Mohorjeva družba v Celovcu. V Gorici ni še naprodaj. Ko bo prišla, bomo bralce obvestili.
ZA DOBRO VOLJO
Režiser gledališkim diletantom: »Če hočete postati pravi govorniki, morate najprej odstranitvi izpred sebe vse mikrofone,« in z odločno kretnjo je pahnil od sebe mikrofon. »Igralec, ki se poslužuje mehaničnih sredstev, da bi ga slišali...« »Bolj glasno, bolj glasno!« se je začul glas iz ozadja.
Po hudem mrazu ob božičnih praznikih se je v soboto vreme omililo im v nedeljo je začelo deževati. Bali smo se, da bo dež veliko ljudi zadržal doma in da jih ne bo na božično slavje, ki je bilo napovedano za v nedeljo popoldne v goriški stolni cerkvi. Toda verniki so že eno uro prej začeli prihajati in do začetka se jih je nabralo prav veliko. Ne rečem, da je bila stolnica polna, saj se to zgodi ob zelo redkih priložnostih, vendar računamo, da je bilo kakih tisoč navzočih. In to je že lepo število za nas Slovence, čeprav bi jih lahko bilo tudi več, ko bi vsaj k cerkvenim slovesnostim prišli vsi tisti, ki pravijo, da v Katoliški dom ne marajo, ker je »klerikalen«. Ali vemo, da takih’ ne bo ne v »klerikalen« KD ne nikamor drugam. To so izgubljeni nergači, ki jim ni za nobene duhovne dobrine nego samo za njihov žep. Božično slavje, ki je priklicalo tako lepo število vernikov, je privabilo tudi lepo število pevskih zborov iz mesta in z dežele. Tudi glede tega mi dovolite besedo. K sodelovanju so bdi povabljeni vsi zbori iz slovenskih vasi. Zakaj se niso vsi odzvali? Program in spored pesmi je bil tako prikrojen, da bi lahko prav vsi sodelovali brez izjeme. Saj je eden namenov božičnic v stolnici ravno ta, da bi pri njih sodelovali, kolikor mogoče, vsi cerkveni zbori. In tega bi ne bilo težko doseči, ker gre pri tem za izrazito cerkvena slavja, kjer se poje Bogu v čast in ljudem v duhovno zadoščenje. Saj to je namen božičnic v stolnici in ne kako razkazovanje in še manj kako tekmovanje. Zato naj se noben zbor ne ustraši božičnic. Smemo torej upati, da se bodo prihodnje leto odzvali prav vsi cerkveni zbori in da bo tedaj navzoč tudi g. nadškof, ki bi bil prišel že letos, da ni bil zadržan.
In še nekaj je označevalo letošnjo božičnico: prvič, odkar smo leta 1950 začeli s terni slavji, se je božičnica vršila brez prof. Fileja, ki je bil vedno nje duša. Toda če ni bil navzoč med nami osebno, je gotovo plavala nad stolnico njegova duša, ki se je veselila, da njegovo delo ni zamrlo, temveč da klije dalje, čeprav smo zaradi njegove smrti vsi prizadeti in moramo iskati novih poti in novih prijemov, da vzdržimo pri začetnem delu. Letos je nosil težo dneva pri božičnici g. St. Jericijo, ki je vodil združene zbore in imel z njimi tudi nekaj skupnih vaj. Vsi vemo, kako težko je poprijeti za delo tam, kjer je že drug pred nami delal. Kdor je sam izkusil, ve prav dobro, kako težko in nehvaležno je stopiti v brazdo za drugim oračem in zagrabiti za drevo, ko so voli navajena na drugega gonjača. Zato pa maramo biti hvaležni g. Jericiju, da se ni ustrašil in da je častno izpeljal svojo nalogo. Pa tudi pevci so se potrudili in dali iz sobe, kar so mogli, četudi bi se ta ali ona skupina lahko nekoliko bolj uživala pod taktirko novega dirigenta. A to bo že prišlo po nekoliko več skupnih nastopih. Tudi v razredu nastop novega profesorja prinese vedno nekoliko zmede, dokler se učenci in profesor ne navadijo drug na drugega.
In tretja novost je bila ta, da so letošnjo božičnico od začetka do konca direktno snemali za radio Trst A, tako pesmi zborov kot tudi ljudsko petje. V nedeljo pri opoldanski oddaji cerkvene glasbe boste vsi še enkrat lahko slišali nedeljsko slavje, kolikor ga bo pač prišlo na vrsto v enem četrt ure.
V	ostalem je božično slavje obdržalo svoj običajen spored. Po skupni ljudski pesmi je spregovoril vernikom devinski dekan g. Ivan Kretič. Njegova beseda je bila jasna in prepričevalna: naj bi Božič znova postal res pristno krščanski praznik, ko se spominjamo rojstva Sinu božjega in ko bi se moral vsak kristjan preroditi v otroka božjega po božji milosti.
Sledil je nato nastop zborov, ki so bili ločeni v dve skupini; v prvi so peli zbori iz števerjana, Štamdreža, Doberdoba in Jamelj; v drugi pa zbori iz Jazbin, Podgo-re, Pevme, »Lojze Bratuž« iz Gorice in zbor Marijine družbe. Vsaka skupina je zapela po štiri pesmi.
Nekateri so rekli, zakaj niso nastopili vsi zbori skupaj, da bi bilo tako petje mogočnejše. Tako je namreč bilo zadnja leta. Toda tem odgovorim, da je bila takrat na koru taka gneča in stiska, da pevci še do sape niso mogli. Zato so nekateri zbori odpadli in niso več sodelovali. Da bi prav vse zbore priklicali k sodelovanju, smo letos zamislili nastop v dveh skupinah. Na žalost pa niso vsi zbori sodelovali in tudi ne vsi pevoi posameznih zborov. Zato se je zdelo, da sta obe skupini nekoliko šibki. Izkušnja uči.
Po zadnji odpeti pesmi se je začel blagoslov s petimi litanijami M. B. in zahvalno pesmijo. Ta slednja je vedno najmogočnejše dejanje vsega slavja, ko cela cerkev iz vsega srca poje Bogu zahvalo za prejete dobrote. Letos so tudi zahvalno pesem registrirali in upajmo, da jo bomo ob kaki priložnosti slišali po radiu.
»Kaj se vam zdi, pastirčki vi...« je zaigrala prof. Lojzka Bratuževa na orgle in vsa cerkev je ubrala za njo. Tako smo se poslovili od letošnje božičnice, ki nam priča, kakor je izpričala cecilijanka, da se z združenimi močmi in dobro voljo da marsikaj doseči. Bog daj, da bi nam te nikoli ne zmanjkalo.
(r + r)
Lolita
Znano je, kakšen uspeh je dosegel roman VJadimira Nabokova — uspeh, ki ga po pravici ni zaslužil. Seveda je bilo pričakovati, da bodo po romanu posneli film in se čudimo, da niso tega že prej napravili, saj filmski producenti komaj čakajo, da posnamejo film po kakem literarnem delu, ki je doživelo pri bralcih velik uspeh.
Kot se skoro vedno zgodi, so se tudi tokrat ustvarjalci filma precej oddaljili od originalne vsebine. Kdor je pričakoval, da bo v filmu videl, kar je v knjigi bral, je ostal precej razočaran. Kajti film res jemlje svoj navdih v romanu, vendar je docela spremenil osrednjo idejo, predvsem v tem, da je znatno zmanjšal razliko v letih med Lolito in med profesorjem Humbertom. Patološko nagnjenje priletnega profesorja do mlade deklice v knjigi postane v filmu navadna ljubezenska ljubosumnost. Razen tega pa so nekateri prizori razvlečeni in je zato film tudi precej dolgočasen, čudimo se, da so tak film sprejeli na filmski festival kot je beneški in da se je o njem toliko govorilo. Verjetno je k temu največ pripomogla mlada igralka Sue Lyon, toda prav gotovo ne zaradi svoje povprečne
igre, ampak predvsem zaradi dejstva, da komaj šestnajstletno dekle nastopa v filmu, ki bi moral biti — vsaj sodeč po romanu — precej pikanten. Zelo dobra pa sta bila James Mason in SheHey Winters.
Film je razočaral vse — tiste, ki so knjigo brali, in tiste, ki je niso, a so o njej slišali veliko govoriti. Dejstvo, da traja cele tri ure, pa le pripomore k temu, da je še bolj dolgočasen kot bi sicer bil.
Film je prepovedan.
Najdaljši dan
(II giorno piu lungo)
Nekaj čisto drugega pa je vojni film »Najdaljši dan«, ki tudi traja tri ure, a bi zaradi svoje zanimive in privlačne snovi lahko trajal še več in ne bi gledalca najmanj dolgočasil.
Zaradi svoje snovi — izkrcanje v Normandiji — je to delo zelo zahtevno in težko, vendar so ga njegovi ustvarjalci mojstrsko dovršili. Res je, da je pri izdelavi tega filma sodelovalo nešteto ljudi, vendar, moramo pomisliti, da ni lahko napraviti film, ki traja cele tri ure, ki prikazuje izključno vojne dogodke in ki ves čas pritegne gledalčevo pozornost. Zelo lepo je prikazana nemška vojna strategija, le to se mam zdi neobjektivno, da se nemški oficirji predstavljajo v malce smešni obleki. Kar pa so ustvarjalci filma preveč prezrli, so nemški vojaki: prikazani so vedno od daleč, nikoli jih filmska kamera ne približa. Vendar so to malenkosti, ki nikakor ne zmanjšajo vrednosti filma, o katerem je treba reči, da je res odličen dokument velikega zgodovinskega dogodka kot je bilo izkrcanje v Normandiji. Kot v vsakem vojnem filmu se tudi tu prepletajo tragični prizori s komičnimi, toda nikdar ne pride do pretiravanja.
O igralcih se lahko reče prav malo, saj jih je v filmu toliko — znanih in neznanih — da je nemogoče o vsakem posebej govoriti. V tem filmu ni važna toliko igra, kot prizori in fotografija, ki doseže na nekaterih mestih velik učinek. Zelo lepa je fotografija, ki začne in zaključi film: vojaška čelada v prvem planu, v ozadju pa široka obala in morje. Rečemo lahko, da je v tem preprostem prizoru zajeta snov celotnega filma.
O tem filmu bi se lahko veliko povedalo, kajti vsak prizor bi bil govor zase. To je eno izmed tistih bogatih filmskih del, ki dajejo povod za široka dobatiranja. Zato ga priporočamo vsem tistim, ki jih zanima vojna snov, kajti ti bodo prav gotovo našli v njem vse to, za kar se navdušujejo.
Film je primeren za odraste.
Mira
250-tisoči italijanski izseljenec na poti v Avstralijo
Na ladjo »Neptunia«, ki je odplula iz Genove v petek 28. decembra, se je vkrcal 250-tisoči italijanski izseljenec namenjen v Avstralijo, številka 250.000 je bila dodeljena gospe Antoniji Bellomarino, ki je skupaj z možem in dvema otrokoma zapustila Italijo v upanju na boljšo bodočnost v Avstraliji. Družba tržaškega Lloyda, ki vzdržuje progo Italija-Avstra-lija je podarila gospe zlato uro v spomin na visoko številko, ki jo je gospa dosegla.
Računajo, da je v Avstraliji sedaj nad en milijon priseljencev in od teh je 300 tisoč Italijanov. — Delavci imajo približno 90 tisoč lir mesečne plače, a življenje je za polovico cenejše kot v Italiji.
IHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIItltlllllllljllllllllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIjllllllllllllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIlillllllllltllllllllllllllllllllllllNIIIIlllllllliliiiiiiiiiiiiiiiiiiiM
AXEL MUNTHE:
Spremljevavec mrliča
Morebiti je bolje, da čim manj govorim o svojem potovanju na Švedsko, ki sem ga napravil tisto poletje. Norstrom, potrpežljivi kronist večine mojih mladostnih doživljajev, je dejal, da je to najhujša zgodba, kar sem mu jih kdaj povedal. Danes ne more nikomur več škodovati razen meni, zato jo torej lahko kar povem.
Profesor Bruzelius, najslovitejši švedski zdravnik tistega časa, me je prosil, naj grem v Saij Remo in spremim domov nekega njegovega pacienta, za jetiko težkč bolnega mladeniča osemnajstih let, ki je tam prebil zimo. Zadnje čase je večkrat bruhal kri. Njegovo stanje je bilo tako resno, da ga nisem hotel spremljati, ako ne pojde z menoj kak rodbinski član ali vsaj zanesljiva švedska bolniška strežnica, ker je bilo treba računati z možnostjo, da med potjo umre. štiri dni kasneje je dospela v San Remo njegova mati. Nameravali smo prekiniti vožnjo v Baslu in Heidelbergu in se s švedskim parnikom odpeljati iz Lubocka v Stockholm. Po zelo mučnem potovanju smo zvečer dospeli v
Basel. Ponoči je mati dobila srčni napad, ki bi mu skoraj podlegla. Specialist, ki sem ga zjutraj poklical, mi je pritrdil, da nekaj tednov nikakor ne bo mogla potovati. Odločiti se je bilo treba, ali naj pustim mladeniča v Baslu, da tam umre, ali pa naj sam z njim nadaljujem pot. Kakor vsi, ki so blizu smrti, si je želel priti domov. Odločil sem se odpeljati z njim na Švedsko, naj bo prav ali ne. Dan po najinem prihodu v Hotel Victoria v Heidelbergu je znova začel strašno bruhati kri, in vsak up, da bi nadaljeval pot, je šel po vodi. Rekel sem mu, da bova morala nekaj dni čakati na njegovo mater. Zelo se je upiral, da bi odložila potovanje, pa čeprav samo za en dan. Pod večer je začel vneto proučevati vozni red. Ko sem po polnoči šel pogledat, je pokojno spal. Zjutraj sem ga našel mrtvega v postelji, brez dvoma zavoljo notranje krvavitve. Brzojavil sem svojemu tovarišu v Baslu, naj obvesti o tem mladeničevo mater in mi sporoči njene želje. Profesor mi je brzojavil, da je njeno stanje tako rosno, da si ji ne upa povedati. Ker sem bil prepričan, da želi, naj se njen sin pokoplje na Švedskem, sem se dogovoril s pogrebnim podjetnikom, da uredi vse, kar je potrebno. Podjetnik me
je poučil, da je treba po zakonu truplo balzamirati, kar stane dva tisoč mark. Vedel sem, da družina ni bogata, in sem se zbog tega odločil, da bom truplo sam balzamiral. Nisem smel tratiti časa, bilo je konec julija in vročina je strašno pritiskala. S pomočjo nekega uslužbenca iz anatomskega zavoda sem ga ponoči za silo balzamiral, kar je stalo okrog dve sto mark. To je bilo prvo balzamiranje, ki sem ga v svojem življenju izvršil, priznati pa moram, da nikakor ne z uspehom. Svinčeno krsto so zvarili vpričo mene, zunanjo hrastovo rakev so pa po železniških predpisih položili v navaden tovorni zaboj. Za ostalo je moral skrbeti pogrebni podjetnik, ki je prevzel prevoz trupla po železnici do Liibecka in odtam po ladji do Stockholma. Denar, ki sem ga prejel od matere za potovanje domov, je komaj zadostoval za hotelski račun. Zaman sem se pritoževal zavoljo pretirane cene za posteljnino in preproge v sobi, kjer je mladenič umrl. Ko je bilč vse poravnano, mi je ostalo komaj toliko denarja, da si plačam pot nazaj v Pariz. Od svojega prihoda še nisem bil stopil iz hiše. Vse, kar sem videl v Heidelbergu, je bil hotelski vrt pod mojim oknom. Hotel sem si malo ogledati vsaj zname-
nite ruševine gradu, preden zapustim Heidelberg, kamor se nisem mislil nikdar več vrniti. Ko sem stal ob doprsnem zidu grajske 'terase in gledal na Neckarsko dolino pod seboj, je milad jazbečar planil proti meni, kolikor hitro so njegove male krive noge nosile dolgo, vitko telo, ter me začel lizati po vsem obrazu. Njegove prevojane oči so na pni pogled odkrile mojo tajnost. Moja tajnost pa je bila, da sem si že od nekdaj goreče želel imeti prav takega majhnega Waldmanna, kakor imenujejo te očarljive pse v njihovi domovi ni. čeprav sem bil skoraj suh, sem Waldmanna takoj kupil za petdeset mark in zmagoslavno sva se vrnila v Hotel Victoria. Waldmann mi je brez vnice capljal za petami, čisto prepričan, da sem jaz njegov gospodar in nihče drugi. Zjutraj sem dobil nov račun zaradi nesreče, ki se je pripetila preprogi v moji sobi. Moja potrpežljivost je bila pri kraju, saj sem potrošil že osem sto mark zavoljo preprog v tem hotelu. Dve uri pozneje sem preprogo iz pokojnikove sobe podaril staremu čevljarju, ki sem ga videl, kako je pred svojo revno hišo, polno razcapanih otrčk, sedel in krpal par čevljev. Ravnatelj hotela od jeze kar govoriti ni mogel, čevljar pa je le dobil svojo preprogo.
Moja naloga v Heidelbergu je bila opravljena, odločil sem se, da se z jutranjim vlakom odpeljem v Pariz. Ponoči pa sem se premislil in sklenil, da grem vendarle na Švedsko. Vse sem bil že uredil za štirinajstdnevno odsotnost iz Pariza; Nor-strom je imel medtem oskrbovati moje bolnike; bratu pa sem že brzojavil, da pridem k njemu in ostanem nekaj dni v domači hiši, ker se gotovo ne bo več vrnila takšna prilika za počitnice na Švedskem. Mislil sem samo na to, da čimprej izginem iz hotela Victoria. Bilo je že pre-kasno, da bi ujel berlinski potniški vlak, zato sem se odločil, da pojdem zvečer s tovornim vlakom, z istim, ki je vozil mladeničevo truplo v Liibek, in da se z istim švedskim parnikom odpeljem v Stockholm. Komaj sem na postaji sčdel k večerji, že me je natakar poučil, da so psi v restavraciji, »verboten«. Stisnil sem mu v roko novec za pet mark, sunil Waldmanna pod mizo in začel večerjati, ko se je od vrat razlegnil silen glas:
»Der Leichenbegleiter!« — Spremljevalec mrličev!
Vsi gostje so pogledali iznad krožnikov in merili drag drugega, toda nihče se ni ganil.
(Se nadaljuje)
Sv. Ivan
V	soboto je umrla osemdesetletna Jo-sipina Pahor z Vrdele. Bila je ena najbolj poznanih osebnosti naše župnije. Od rane mladosti je prepevala na našem cerkvenem koru. Desetletja je čistila in likala cerkveno perilo in ni pri tem zahtevala niti odškodnine za milo. Bila je ena izmed najbolj gorečih in delavnih članic Marijine družbe; dokler je mogla, je nosila pri procesijah družbeno zastavo. Tudi v svoji bolezni se je živo zanimala za delo katoliških slovenskih organizacij v Trstu. Povsod je bila zraven, kjer je šlo za dobro stvar. Nikjer ni skrivala svojega prepričanja. Živela je res za Boga in božjo stvar.
KE NOVICE
Povedati je treba, da je bila tudi zelo zavedna Slovenka. Nikjer se ni sramo-, vala svojega materinega jezika. Tudi v tem oziru je rada in brez ovinkov povedala vsakemu svoje. Bila je lep zgled, kako se verska zavest druži z narodno zavednostjo. Daši jo je trlo uboštvo, ni nikdar iskala osebnih koristi s tem, da bi zatajila svojo narodnost, kakor dela danes to toliko bogatih ljudi.
Na sveti večer in božični praznik je kljub bolezni slonela ob radijskem oddajniku in poslušala slovensko božično polnočnico in slovenske božične pesmi. Naj ji Božje Dete dodeli po dolgem življenju dela in trpljenja večno radost sredi pe-vajočih nebeških zborov!
Mta
□ RIŠKE
NOVICE
Umrl don Marega
Tik pred božičnimi prazniki je v Gorici umrl bivši župnik pri Sv. Roku č. g. Franc Marega. Bil je iz znane goriške družine, iz katere je izšel tudi pok. notar Marega. Rodil se je leta 1899. V mladih letih je skupaj z brati sodeloval s tedanjim katehetom Alojzijem Fogarjem v vrstah ital. katol. organizacij. Zato ga je msgr. Fogar izbral za prvega tajnika, saj sta bila oba posvečena isto leto 1923, eden za škofa, drugi za mašnika. Toda za -tajnika je mladi don Marega ostal le eno leto, kajti že naslednje leto je prišel za kaplana v Gradež, od tu za vikarja v stolnico in nato za župnega upravitelja k sv. Roku po smrti msgr. Baubele. Leta 1930 je bil imenovan za rednega župnika v tej predmestni župniji. Zupnikoval je do svoje bolezni, ki ga je pred nekaj leti iztrgala delu za farane. Zadela ga je kap, od katere si ni več opomogel; šlo je vedno na hujše, dokler ga ni rešila smrt dne 20. decembra.
Pok. g. Marega je bil simpatičen duhovnik, preprost, delaven in vedno živahen. V župniji je bil splošno priljubljen. — Bog mu daj večni pokoj!
Števerjan
Stara navada je, da se ob novem letu podaja pregled ljudskega gibanja v preteklem letu. V 1962 je bilo rojenih Štever-jancem 15 otrok, od teh 9 moškov in 6 žensk. Umrlo je ravno toliko ljudi; 9 mož-kov in 6 žensk. Poročilo se je deset parov. Pri tem pa moramo opomniti, da sta le dve novi družini ostali v števerjanu. Trenutno šteje števerjanska fara 772 prebivalcev.
* * *
Na božič smo pokopali 84-letnega Ivana Miklus. Bil je dober in veren mož. Kakor je tiho in skromno živel, ravno tako tiho in skromno umri po kratki bolezni.
Našim ljudem je naredila zelo mučen vtis smrt 78-letnega Antona Hlede. V petek 28. preteklega meseca zjutraj so ga našli zmrznjenega na dvorišču gostilne v Dvom. Prejšnji večer je bil do llh v gostilni. Kaj se je potem zgodilo, nihče ne ve povedati. Gotovo je, da je padel in se pri tern precej udaril v glavo, za kar je verjetno obležal v nezavesti. Pokopali smo ga ob obilni udeležbi v nedeljo 30. decembra.
Svojcem obeh pokojnih naše iskreno sožalje, njima pa večni pokoj.
* * *
Ni slovenskega lista na Goriškem ali Tržaškem, ki bi ne prinesel v zadnjih časih kako novico o našem vodovodu. Večja dela pri prvem delu so skoraj zaključena. Treba je misliti sedaj na dela za priključitev v posamezne hiše.
Upajmo, da bo v tem letu s pomočjo zelenega načrta vodovod izpeljan po celi občini. Načrti so bili pretekle dni poslani v Benetke in vse zgleda, da bodo kmalu odobreni in tudi nakazana potrebna svata.
Ker smo že pri vodovodu bi radi omenili, da je podjetje, ki ima dela v zakupu, le za silo pokrilo jarke, ki jih je izkopalo za polaganje cevi. Zaito je stanje trga pred cerkvijo in pa cesta po Sčednem v takšnem obupnem stanju, da ni mogoče po njej. Marsikak avto je že obtičal v blatu in so ga morali izvleči s traktorjem.
Baje bi moralo podjetje popraviti cesto in trg, ki ju je izkopalo. Zgleda pa, da se podjetju v tem oziru prav nič ne mudi.
m
0ILJ1D
Pri Sv. Ivanu v Trstu nameravamo zgraditi skromen domek, kjer se bodo zbirali versko in narodno zavedni Slovenci. V ta namen smo kupili stavbni prostor, in sicer v bližini cerkve zadaj za novo slovensko šolo. Na pristojna mesta smo že predložili načrte nove zgradbe, ki bo približno 28 m dolga, 11 m široka in nekaj nad 6 m visoka. — Blagim dobrotnikom in prijateljem, ki nas pri tem delu podpirajo, se iz srca zahvaljujemo za dosedanjo pomoč ter se priporočamo za nadaljnjo naklonjenost. — Darove sprejema tudi uprava Katoliškega glasa.
SLOVENSKA MARIJINA DRUŽBA
Zato se obračamo na občino, naj ukrene čimprej, kar je potrebno, tudi za dobro ime občine same.
Mohorjeve knjige
Za novo leto so izšle knjige Goriške Mohorjeve družbe. Obsegajo Koledar ter troje knjig: Msgr. Jakob Ukmar, Kratka zgodovina vesoljnih cerkvenih zborov; Maksimilijan Jezernik, Rim-Atene-Nairobi, Fran Sal. Finžgar, Prerokovana.
Mohorjevke za leto 1963 dobite pri dušnih pastirjih ter v slovenskih knjigarnah v Gorici in Trstu. Naročijo pa se lahko pri Mohorjevi družbi, Gorizia, Riva Plazzutta, 18.
Več o letošnjih mohorjevkah povemo prihodnjič.
Zahvala
Po končanem božičnem koncertu v go-riški stolni cerkvi izrekam svojo najiskrenejšo zahvalo vsem tistim, ki so pri tem koncertu sodelovali in omogočili, da se ni pretrgala tradicija goriških božičnic.
Bog plačaj vsem, organistki gdč. Lojzki Bratuževi, raznim pevovodjem, ki so v tako hudi zimi doma vadili zbore, požrtvovalnim pevskim skupinam in končno tudi vodstvu Radia Trst A, ki je vse božične pesmi registriralo.
Pri tem žetim vsem pevskim zborom tudi v novem letu mnogo nadaljnjih uspehov zlasti pri izvajanju lepe slovenske cerkvene glasbe.	Stanko	Jericijo
Zaključna občinska seja v letu 1962
Po pet ur trajajoči seji, ki je bila precej živahna in napeta, so v petek zvečer o-krog polnoči končno odobrili vrsto ukrepov. Odobrili so za eno milijardo lir javnih del, med katere spada v prvi vrsti gradnja poslopja v štražicah, v katerem bodo namestili vse slovenske šole, od o-troškega vrtca in osnovne šole do vseh vrst nižjih in višjih srednjih šol. Uresničitev tega načrta bo stala 275 milijonov lir, ki jih bo prispevala država. Občinska uprava bo morala zbrati vso potrebno dokumentacijo in jo poslati pristojnemu ministrstvu za dokončno odobritev. Izbira prostora v Štražicah je za slovanske šole zelo neprikladna. Izven središča je in v čisto italijanskem okolju.
Odobrili so nadalje izdatek za razširitev cestnega podvoza v ulici Aquileia in razpisali tretjo dražbo za gradnjo novega objekta poleg županstva. Skupni izdatek vseh teh javnih del je predviden na eno milijardo lir.
Glasovali so nato o nezaupnici, ki so jo komunisti predložili na prejšnji seji. Na predlog odbora so nato izvolili dva nova odbornika, in sicer demokristjana dr. Scarana in g. Agatija.
Odbor za programski načrt naše pokrajine
V soboto 29. decembra je poslanec Martina sklical v hotelu »Posta« tiskovno konferenco. Namen te konference je bil, da bi se ustanovil poseben odbor, ki bo v sodelovanju z rimskim središčem skrbel za programski načrt naše pokrajine. S tem bo prihranjeno nesmotrno trošenje javnega denarja. Rimsko središče vodi zasebna družba gospodarskih izvedencev, ki imajo nalogo zbirati vse informacije, ki bi koristile gospodarskemu razvoju naše dežele Furlani j a - Juli j ska Bencči j a.
Radio Trst A
Spored od 6. do 12. januarja Nedelja: 9.30 Slovenski narodni motivi.
— 10.00 Prenos sv. maše iz stolnice sv. Justa. — 11.15 »Sveti Trije kralji«, otroška radijska igra. — 11.55 Koncert združenih cerkvenih zborov iz Gorice. Komcer smo registrirali v goriški stolnici dne 30. decembra 1962. — 12.15 Vera in naš čas. —
14.30 Sedem dni v svetu. — 14.45 Vokalni duet Kos - Pertot ob spremljavi tria. —
15.30 »Vrata milosti«, radijska drama. —
18.30 Obisk v naši diskoteki. — 21.00 Iz slovenske folklore: »Pratika«.
Ponedeljek: 12.00 Iz slovenske folklore: »Pratika«. — 18.00 Altistka Elza Karlovac.
— 18.30 Italijanski operni pevci. — 19.00 Radijska univerza: Spoznavajmo naša živila (12) - »Mleko«. — 20.30 Giuseppe Verdi: »Ermani«, opera v štirih dejanjih.
Torek: 12.00 Pomenek s poslušalkami.
— 18.00 Italijanščina po radiu - 38. lekcija. — 19.00 Pisani balončki, radijski tednik za najmlajše. — 21.00 Roman v nadaljevanjih. Ivan Pregelj: »Tolminci« - 10. oddaja. — 22.00 Znanost in tehnika: »Proti Luni...«
Sreda: 12.00 Zgodovinske zanimivosti. —
19.00 Higiena in zdravje s posvetovalnico.
— 20.30 »Vihar«, radijska drama.
Četrtek: 12.00 Roman v nadaljevanjih.
Ivan Pregelj: »Tolminci« - 10. oddaja. —
18.00 Italijanščina po radiu - 40. lekcija.
— 19.00 Lepo pisanje. — 20.30 Simfonični koncert Italijanske Radiotelevizije iz Turina.
Petek: 12.00 Pomenek s poslušalkami. —
18.30 Tržaški skladatelji (2): »Ivan Grbec«.
— 19.00 Radijska univerza. Iz arabskega sveta: (12) »Arabski narodi danes« - I. del.
— 21.00 Koncert operne glasbe. — 22.00 Iz pesniških gajev: »Vida Taufer«.
Sobota: 12.00 Po širnem svetu. — 14.40 Folklorni ansambel. — 15.30 »Tobija in muha«, igra v treh dejanjih. — 17.20 II. vatikanski končal. Poročila in komentarji o Vesoljnem cerkvenem zboru. — 18.00 Sodobna slovenščina. — 19.00 Družinski obzornik. — 20.40 Komorni zbor iz Celja. —
21.00 Za smeh in dobro voljo.
DAROVI Za Marijanišče: Marijina družba iz Trsta za božičnico Marijanišču 20.000; Alojzija in Ferdinand Martelanc iz Barkovelj ob zlati poroki 5.000; Z. A. iz Trsta 5.000; D. K. iz Trsta 2.000; v spomin pok. Katarine Kofol 10.000; M. N., Bazovica 1.000 Z. H., Opčine 2.000; P. V., Dolina 5.000 M. N., Šempolaj 1.000; S. N., Opčine 2.000 Fortunato, Trst 5.000 lir. Tri družine so darovale ob božičnih praznikih nekoliko rabljeno obleko za revne dijake. — Vsem dobrotnikom iskrena hvala in obilo božjega blagoslova v novem letu!
Ravnateljstvo Marijanišča Za Katoliški glas: Cej Jožef 500; Leban Marinka 500; Brezigar Ana 1.000; Uršič Marija 1.000; G. A. 2.000; N. N. 1.000; Po-carini Alojzija 5.000; Munih Katarina 10.000; Rutar Marija 1.000; N. N. 1.000; N. N. 1.000; N. N. 1.000; N. N. 1.000; N. N. 1.000; Bremec Štefanija 2.000; N. N. 1.000; N. N. 2.000; družina Kerševani 5.000; N. N. 500; N. N. 500; Marica Sardoč 2.000; N. N. družbenka 5.000; N. N. 15.000; F. H. 5.000 lir.
Za Alojzijevišče: M. K. 2.500; grofica Coronini 5.000; družina Fornazarič 5.000; trgovina Martellani 3.000; Dušan Hmelj ak namesto cvetja na grob pok. Marije Bevk roj. Hmeljak 2.000 Ur. — Vsem dobrotnikom iskren: Bog povrni; rajni pa večni mir!
Za Marijin dom v Rojanu: Piščanc J. 2.000; K. A. 5.000; Widmann 1.000; Pešelj
Jožefa 1.000; Bizjak D. 2.000; Vran C. 1.000; Spazal 2.000; M. L. 3.000; Rudeš E. 1.000; Carini Ivanka v spomin pok. moža 1.000; štrekelj M. 1.000; Piščanc D. 3.000; Z. J. 5.000; družina Žagar 6.000; P.erosi 1.000; Taučer P. 1.000; Zlobec Pina 1.000; Kastelic 1.000; družina Trampuš-Kosmina
5.000 lir. — Naj dobri Bog vsem bogato povrne!
Za pogorelee v Saležu: A. Černigoj 3.000 lir.
Za slovenske misijonarje: A. Černigoj
2.000 -lir.
OGLASI
Za -vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski L 20, osmrtnice L 30, več 7°/o davek na registrskem uradu.
Odgovorni urednik: msgr. dr. Fr. Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici
V sredo 19. decembra je odšla h Gospodu po plačilo moja draga žena
LOJSKA UDOVC por. RENZI
Pokojnico priporočam v molitev.
Žalujoči mož in sorodniki
Trst, 20. dec. 1962.
ZAHVALA
Na Silvestrovo popoldne je bil v Zgoniku pokopan
Lucij Milič
Smrt v Argentini
Na dan sv. Miklavža je v daljni Casilda -Santa Fe v Argentini umrla naročnica našega Usta Marija Bevk, po domače Marička Bevkova, v 68 letu, doma iz Lokavca pri Ajdovščini. Pokojna je imela malo veselih ur v svojem življenju, več je bilo bridkih in grenkih. Zgodaj ji je umrl mož in ji zapustil male nedorasle otroke v najtežjih letih, ko je bilo pomanjkanje. Ko pa so si začeli otroci služiti sami kruh, je prišla vojna in Gospod ji je vzel starejšega -sina, dobrega Ivana. Po vojni je šla v Trst k mlajši hčeri Kristini in sinu Rafeljnu in od tu po nekaj letih k starejši hčeri Pavli v daljno Argentino, kjer je živela kakih deset let. Tu, ko bi lahko bolje uživala stara leta, jo je Gospod obiskal s težko boleznijo, katera jo je spravila v grob. Pokojnica je bila srčno dobra, globoko verna, vzorna krščanska mati, pridna in delavna kakor čebela, vdano je prenašala križe dn težaive, katere ji je nalagal Bog.
Naj ji bo lahka tuja zemlja in Gospod naj ji obilo poplača vse njeno trpljenje. Hčerama in sinu naše iskreno sožalje. Njeni znanci jo pa ohranimo v toplem spominu.
iz Malega Repna, ki ga je skoraj nenadoma -poklical k sebi večni Bog. Starši in sorodniki se toplo zahvaljujejo vsem udeležencem pogreba in vsem, ki so sočustvovali ob -težki izgubi. Zlasti se zahvaljujejo domačemu g. župniku in g. župniku iz Sv. Križa, fantom, dekletom in godbi s Proseka in vsem darovalcem cvetja in vencev, posebno še družbi La Oarsica.
žalujoči starši, Alojz in Zora Milič, brat Bruno, sestra Sonja, stara mati Marija, ded Anton in ostali sorodniki
Mali Repen, 2. januarja 1963
Povišali bodo penzijo kmetom
Neposrednim kmečkim obdelovalcem, ki uživajo penzijo, bodo to slednjo povišali na deset tisoč lir. Z izplačevanjem bodo začeli v mesecu januarju tega leta.
V soboto 5. jan. 1963 se PRIČNE VELIKA
RAZPRODAJA
vsega zimskega blaga po LIKVIDACIJSKIH CENAH
PITA55I
GORICA- CORSO VERDI 90
CENE
Za moške
Plašči
9 600
Za ženske
Za otroke
Obleke
Hlače
Jopiči
Srajce
od 9.900 lir	dalje	Plašči	od	8.500 lir dalje	Plašči	od	4.900 lir dalje
Obleke	„	3.800	„	,
Obleke	„	2.500	.	.	jopiči	„	2.900	„	,
1.900 „	„	Hlače	„	580	.	,
Tailleurs . 4.700 ,	»	Dežni plašči iz naylona
za moške in ženske 950 „ u Krila „ 1.000 „	„	od	3.200	lir	dalje
4.900