TRST, sobota 9. avgusta 1958 Leto XIV. . Št. 189 (4034) PRIMORSKI DNEVNIK Cena 30 lir Tel.: Trsi 94-638, 93-808, 37-338 - Gorica 33-82 Poštnina plačana v gotovini Tel UL- MONTECCHI it. i, II. nad. — TELEFON 93-10« IN — PoStmi predat 559 — OGLASOV- 7 ~ Podružnica GORICA: Ulica S. Pellico l-II. — Tel. 33-82 — OGLASI; od 8. do 12.30 la — vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA it 2« ~ od 15. do 18, — Tel. 37-338 — ' CENE finančno-u pravni 120, osmrtnice 90 lir. — MALI OGLASI: 30 lir beseda. NAROČNINA: mesečna 480 lir — vnaprej: četrtletna 1300 lir, polletna 2500 lir, celoletna 4900 lir — Nedeljska številka mesečno 100 lir, letno 1000 lir — FLRJ: v tednu 10 din, nedeljska 20 din, mesečno 250 din — Nedeljska: letno 780, polletno 390, četrtletno 195 din — Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Stritarjeva ul. 3-1.. tel. 21-928. tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 600-70/3-375 V sredo začetek razprave v skupščini OZN Izjava sovjetske vlade ob navzočnosti mnogih zunanjih ministrov o atomski oborožitvi Švice Gromiko bo vodil sovjetsko delegacijo - Hammarskjoeldov načrt Britansko-izraelski načrti v zvezi z Jordanijo noooa ~ Glavna skupščina OZN je imela i*tedno • Un 1)0 srednjeevropskem času napovedano tiiia na,- ln 130 °dobritvi dnevnega reda skle-*vropskemSre za iska-/^»rasMma., Dodal jC| vzhod?'30 nar°di Srednjega S Pfed seboj svetlo ^vtogi?6 b°d0 ZnaU trSi2Vjavi,ki ,deleSat Soboljev dclžnost ' ..lma skupščina »o zmanjšati mednarod- nasi; s te!“ da doseže r-šlriK angleških in ame- niega sil s Sred- goje da in »ustvari po- de tefa "j33, osv°bod i jo naro-V®«šav-m- a sveta tuje8a ^deveV 'a V n,ih V«Sf?stniV -* -tUdi «i.avl1. da VOJI19 ga seda«1- ,vet zaradi syoje-Suhen sestava ni spo- bi odn,'nlJ0vitih korakov, da "a SreH ■ nevarnost vzhodu. fe je oh* *• deIeSat Cabot Lnd-^vjetak/aioval Polemični ton delegata . in izre-lahko „ Je' da bo skupščina bo in fu?1} ®va]a zadevo mir-la vse JeatiV'no ter pretehtale tudi ”‘telje. Cabot Lodge iasao o-„“javil' da so ZDA '‘tt>akn^:„ sv°j namen, da bona ul svoje čete iz Liba--iaon«ira° , to zahtevala li-^!irujen vlada, ali ko bodo *otoviti1 narodi sposobni zabost, libanonsko neodvi«* i, tovoril finatna-,, ■ zatem tajnik ložil ^skjoeld, ki ie obraz- ‘Bie?5°’ kl bi 1° OZN lab" Pred i .,na, Srednjem vzho-? Sten-, .Je »novo oblivov v.njštva Združenih ?ci3fle->j,v blbanonu» m po-% 7? v zvezi s polo-,žt)o n_, "lozdaniji, «ki ima ^ kiirol,,,080 v vsaki formuli ^leja ^.inoen razvoj tamkaj*- •L , "C v glavnem a-i. ke; 1- Izjava arah leg, .-'"“en r: -Vč»a-opi v deve- 2- Primerni u-«rev ozemV]lrU za ohra- i ‘n n^j nedotakljivo-i a 2a Pom, snosti Libanon« i. ležeria Jordaniji, da bo ."nstrue., Pr* miroljubnem in si,0t>no teLce petrolej, za !°v na , ab)ianje vodnih ln kaniT1! naJ omogočijo k de ra-,„. nlov v državah. h raztm1.'"“‘''v v državah, i* koncu ^^lo s kapitalom. n* P»iestir,0n*eunU tudl vpra. *legati nsKld beguncev tj «a i»° Ke sporazumeli. v?Pravija ^ouein zasedanju »i,,raEailJU u°e“em --amem tu S?Ulneli v vr so se včeraj s ' kakor - Varnostnem sve- Un raznr • se bo z:. dopoldneUVa zaceia v st'-, ®kor * (Jrn‘°vjeuki0Ca agenciia Ta sr, le» '‘'‘ho vorinUnani‘ tninister Hi 'jb itieil sovjetsko ue- do 'Hscin? vZp,raV0 v glav Hlis Uq* Bon,k delegaciji bo-Pr.Jstra ko?“k zunanjega ib itavnik v"’ OZN3”!:1 ula‘‘“ idtV)gih a boboljev d.^nglesko h^61 s.yetov ilcev t, zunanii elegacijo bo vr-nyri minister i>elwyi* nht° menno da s« sk, bdelf*-!'" zunanji mi-d6?ps6>bi. p'b. razprave v ZUn6i!ba Dipf a se u županie uu.lesa, kanadskega Z|ja*nje«a m n!S!ra ?milha ni ba. s« ministra ZAR Fav- Vatn',nanej^m?0 3e’ da se bo-l»inn Pod vod'?11 sestal> Pr*-1» Bka OZN H0m glavnega tl ' 0 mita,! rlammar.kioei- Pot^ovor^tae^^valcev b. p honfer. 0 Pripravil «ett;ed«ta?n^nc‘ najvišjih «lcZ, ni hotel a hlse Ha' li V honfeit dane,s na lito Eisenhn ' P°vedati, a p!asedanie u?ei pHšel na bam dstavn?lr jFuPščinc. p9n,ega mini., a,ncoskeSa zu-fh»lid izjavil j pa ie v ?da mn« da Je franco-Meg^nnstu, "Ja' da je «m» VpL, P«SebneHa ' ,z fedi*-.'Vnl„. e «izšl„ga_. zasedanja W hoditi kai k0=p “šitif mogoče r«ae-’ da 28 *“• m i* v JaaJ°P0ri5jia uporabljala hov, j ordanij, yn in bo 'm*-15 ^!rSanija i Ueoč voja-bo. miiij0n Pa b0 dobiva-„ pred„ 3terling0v let- *vnik v ptv* Jac°i izjav??,n °ff‘- pV n! ^miseh, - da so te Ofih “Učenih ne*. kondoh?lplomats! o Srednjem vzhodu (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 8. — v beograjskih političnih krogih sodijo, da je sporazum v Varnostnem svetu o takojšnjem sklicanju zasedanja glavne skupščine OZN hrabrilen znak. Obstaja sicer nevarnost, da se bodo tudi v glavni skupščini ponovili medsebojni napadi kakor na sinočnji seji Varnostnega sveta, toda v Beogradu menijo da ima OZ/N dovolj moči, da se upre tem nevarnim tendencam. Pri tem se posebno poudarja na izredno važno vlogo izvenblokovskih držav. Hrabrilen za delo v glavni skupščini je tudi razvoj dogodkov na Srednjem vzhodu. Nova i-raška republika se je ustalila in uživa podporo ljudstva. «Zahodno priznanje iraške republike,« ugotavlja nocojšnja »Borba«, «kaže, da zahodne sile nimajo osnove, da ne bi priznale dejstva, da državni prevrat v Iraku ni bil organiziran od zunaj. S tem odpade tudi teza o «posrednem napadu« S strani ZAR. Stanje v Libanonu se je razvilo v korist evakuacije tujih čet.« Američani bi po mnenju »Borbe« največ storili za stvar pomiritve in za uspešnejše zaseda- stranili tudi opravičene sume libanonskih sosedov, ki z zaskrbljenostjo spremljajo nadaljnje krepitve ameriških in britanskih čet na Srednjem vzhodu. B. 0 Albancu Spali BEOGRAD, 8. — Državno tajništvo za notranje zadeve Srbije je danes objavilo, da je bil 7. avgusta zjutraj blizu Pančeva pri poskusu bega u-bit neki zapornik, za katere ga se je mislilo, da je albanski državljan Hasan Spata ki ga jugoslovanske oblasti išče jo na zahtevo albanskega poslaništva. Toda zapornik ni mogel biti identificiran, ker je albansko poslaništvo odklonilo navzočnost pri identifikaciji. Prav tako je albansko poslaništvo odklonilo navzočnost pri identifikaciji potem ko je bila omenjena oseba ubita. BEOGRAD, 8. — Predsednik republike maršal Tito je poslal novemu libanonskemu predsedniku Sehabu brzojavko, s katero mu čestita zaradi izvolitve in izreka najboljše želje za napredek libanonskega ljudstva. Nova etapa v plovbi od Atlantika do Pacifika Podmornica preplula Severni tečaj Pod poveljstvom kapitana Andersona je podmornica Naiitilus s 116 člani posadke štiri dni plula pod polarnimi ledovi - Na tej 1830 milj dolgi poti je prešla Severni tečaj 4. avgusta ob 4.15 WASPINGTON, 8. — Predsednik ZDA je danes prvič v času miru izdal «dnevno povelje«, s katerim je podelil i-dlikovanje »zaslužne legije« 37-letnemu poveljniku podmornice Nautilus Andersonu. Motivacija za odlikovanje se glasi; «Pod njegovim neustrašnim vodstvom je Nautilus kot prvi odprl podmorsko pot med vzhodno in zahodno poloblo. Ta podvig zaznamuje važno e-1 sp o za nadaljnje preiskave in za možno uporabo te poti no tovornih podmornicah na jedrski pogon. To bo nova trgovska morska pot med glavnimi oceani sveta.« Bela hiša je danes objavila, da je jedrska podmornica Nautilus napravila popolno pot pod polarnim ledom, tako da se je pogreznila nekje v bližini Aljaske ter prišla zopet na površje blizu Islandije. Nautilus je odplul 22. julija s Havajskih otokov ter prešel pori vodo Beringovo ožino. Podmornica je plula skozi o-menjeno ožino 29. julija, nakar se je za nekaj časa dvignila na površje, da so mornarji lahko opazovali ledenike, ki so se pričeli že znatno bolj na jugu, kot se je pričakovalo. Dne 1. avgusta ob 13.37 se je Nautilus pogreznil pod led blizu Barrowovega rta na severnem obrežju Aljaske, Tu je našla podmornica nekako podmorsko dolino, globoko 100 do 400 metrov in temu »kanalu« je sledila do polarnega Ledenega morja. Ko so bili na Severnem tečaju, so ugotovili, da je tam morje globoko nad 4500 metrov, to je vsaj 000 metrov vec, kot se ie doslej mislilo. Pod ledom Severnega tečaja je podmornica vozila v ponedeljek ob 4.15 Vožnja se je nadaljevala mimo severne obale Groenlandije ter NllllllltlllllllllltlllllllttlltllllltllttlllllllllllllllllllllllltlllllllllllllllllMIIIIIMIlIlllillliliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiim Mnogo prisrčnosti m nič konkretnega v Parizu Periodična posvetovanja vlad o važnih aktualnih problemih Danes ima Fanfani v gosteh zunanjo ministrico Izraela Goldo Meir • V Rimu je tudi v političnih krogih že vse precej počitniško Bri ta n sko-gršk i razgovori o Cipru Guverner Foot se je sestal z nadškofom Makariosom Mac Millan bo razgovore nadaljeval ie danes in bo odpotoval v Ankaro najbrž jutri - Danes prispe v Atene tudi Robert Murphy ATENE, 8. — Prvi razgovor danes dopoldne med ministrskima predsednikoma Anglije in Grčije Mac Millanom in Karamanlisom, je trajal 2 uri in pol. Z grške strani je razgovorom prisostvoval še zunanji minister Averoff, grški veleposlanik v Londonu Se-feriadis ter ravnatelj za zadeve Srednjega vzho la v zuna-niem ministrstvu Christopou los. 7. britanske strani pa se ie razgovora udeležil tudi guverner Cipra Foot, ravnatelj evropskega odseka Foreign Of-ficea Roiss ter ravnatelj kolonialnega oddeika zunanjega ministrstva Melville ter britanski veleposlanik v Atenah Roger Allen. Na koncu dopoldanskega razgovora je grški zunanji minister izjavil, da je šlo za odkrito izmenjavo gledišč sploš nega značaja o ciprskem problemu. Voditelj, liberalne opozicijske stranke Papandreou je rial nekaj izjav, v katerih je potrdil nepopustljivost svoje •Iranke glede pravice ciprskega ljudstva po samoodločbi. Izrekel je želje za uspeh, da hi Mac, Millanov obisk odprl pot osvoboditvi Cipra ter do stavil, da bo od vprašanja Cipra odvisen položaj Grčije v okviru zahodnega sveta. Popoldne je imel ciprski guverner Foot enourni razgovor • ciprskim nadškofom Maka riosom. Razgovora se je udeležil tudi Zenon Rocsidis, član sveta ciprske etnarhije. Jutri se bosta Makarios in Foot še enkrat sestala in verjetno bo guverner sporočil Makanosu stališče angleškega ministrskega predsednika po razgovorih s Karamanliisom. Tudi po popoldanskem razgovoru med grškimi in britanskimi državniki ni bilo nobenega poročila in nobenega komentarja. Toda krogi olizu grške vlade ne kažejo pesimizma. In medtem ko se ugiba, kaj so med razgovori sklenili glede Cipra, se obenem poudarja, da je imelo Mac Millanovo potovanje najbrž predvsem namen, da se doseže pomirjenje tako na Cipru kot v odnosih med Atenami in Ankaro. Medtem ko se je prvotno sporočalo, da bo Mac Millan odpotoval v Ankaro že v soboto, pa je sedaj določeno, da bosta britanski in grški ministrski predsednik svoje razgovore nadaljevala še jutri in da bo Mac Millan verjetno odpotoval v Ankaro šele v nedeljo dopoldne. Obenem pa je bilo tudi sporočeno, da bo jutri prispel v Atene ameriški državni podtajnik Robert Murphy. Ameriško veleposlaništvo v Atenah je danes zvečer objavilo, da obisk Eisen-hovverjevega posebnega odposlanca ni v nikaki zvezi z vprašanjem Cipra. Zaradi stavke tiskarskih delavcev v Atenah od 3. avgusta ni bilo listov, razen glasila skrajne levice. Atenski dnevniki pa so sklenili, da bodo od danes dalje objavljali skupno informacijski dnevnik brez nobene politične smeri pod naslovom «Združeni tisk«. Okrog 250 ciprskih Grkov ki se nahajajo brez procesa v nekem koncentracijskem taot rišču pri Limasolu, je začelo danes gladovno stavko v protest proti dejstvu, da je nek. njihov tovariš umrl »v zagonetnih okoliščinah«. Danes je bil v neki vasi v severno - vzhodnem delu oto ka ustreljen še en ciprski Grk. Angleški funkcionarji menijo, da je bil tudi ta Grk žrtev maščevanja EOKA. (Od našega dopisnika) RIM, 8. — Podtajnik v zunanjem ministristvu Folchi, ki je poleg več ministrov, podtajnikov in drugih funkcionarjev pričakoval na letališču ministrskega predsednika A mintoreja Fanfanija, je imel še nalogo, da sprejme tudi zunanjo ministrico Izraela Goldo Meir, ki je prispela na letališče ob pol treh. Kakor sfa v kratkem presledku odletela iz Pariza, tako je tudi na letališče v Rimu prispel Fanfani le slabe pol ure za njo. Takoj po prihoau je aal A-mintore Fanfani kratko izjavo, s katero je zelo malo povedal. pa je yendar bilo iz te izjave jasno, da kaj plodnega iz razgovorov v Parizu ni prišlo. Niti kratko uradno poročilo po razgovorih, niti francd^ki tisk ne vesta povedati nič drugega kot to, da se bodo organizirala periodična posvetovanja med obema vladama o vseh velikih aktualnih problemih. Sicer ni prvič, da se to najavlja, pravi «Monde», vendar se zdi. da miata to pot obedve strani zares voljo ta sklep izpolnjevati. Fanfani je ie danes imel razgovore z nekaterimi ministri ter tajnikom Maxiom, kar se vse spravlja v zvezo z jutrišnjo dopoldansko sejo vlade. Ker bo ta seja zadnja pred počitnicami in se bodo ministri zopet sestali šele v prvi polovici septembra, je verjetno, da bodo morali rešiti tudi nekaj nujnih zadev. Mogoče se bo vlada izrekla tudi o resoluciji, ki jo je nedavno odobrila poslanska zbornica in po kateri se mora cena bencina znižati za 14 lir pri litru. Kakor se je že pred časom zaključilo delo senata in poslanske zbornice, tako so tudi razni politični voditelji odšli na oddih; Nenni v svojo vilo v Formio, Togliatti v Dolino Aosta, Oronzo Reale v Švico, Covelli v Fregene itd. Tudi palača poslanske zbornice, ki je skoraj popolnoma zapuščena, saj jo obiskuje samo kakih 10 poslancev ter maloštevilni parlamentarni ob-veščevalci, ki morajo ostati v Rimu po službeni dolžnosti, se pripravlja, da jo bodo zaprli za dni okrog 15. avgusta. Določeno je, da bodo vrata starodavne palače ostala zaprta od opoldne 14- do ponedeljka 18. t.m. zjutraj. Predsednik Gronchi v Aosti TURIN, 8. — Jutranjemu vlaku, ki pride ob pol devetih iz Rima v Turin, so bili priključeni trije vagoni predsednika republike. Potem je bil sestavljen posebni vlak treh vagonov, ki je četrt ure pozneje odpeljal v Aosto. Libanonska opozicija noče Malika za predsednika skupščine OZN BEJRUT 8. — Fronta narodne zveze, ki združuje vse libanonske opozicijske stranke, je poslala članicam OZN spomenico, naj se protivijo kandidaturi libanonskega zunanjega ministra Malika, da bi postal predsednik skupščine OZN. Vsaka podpora Malikove kan- didature bo povzročila ogorčenje libanonskega ljudstva, je rečeno v poslanici. Skupina lioanonskih poslancev pa skuša doseči, da vlada prekliče protest na OZN zaradi »množičnega sirskega posega« v libanonski upor. Poveljstvo ameriških čet v Libanonu je sporočilo, da bo od jutri naprej smelo 2000 neoboroženih ameriških vojakov krožiti na nekaterih področjih Bejruta, vendar pa jim bo strogo prepovedano, da bi stopili na področje, ki je pod kontrolo upornikov. Vodja libanonskih upornikov Saeb-Salam je kritiziral ta ameriški ukrep ter izrazil bojazen da lahko pride do incidentov. Včeraj so Američani v Libanonu zopet vkrcali nekaj težke opreme, ki pa, kot je izjavil predstavnik ameriškega poveljstva, ne bo zapustila Srednjega vzhoda. Ves ta material bodo izkrcali v zalivu Iskan-derum v bivši Aleksandreti, severno od sirske meje, od koder ga bodo odpelj’ali v A-dano, ki je oddaljena 150 km. Mogoče bodo vso to opremo prepeljali v Adano pravzaprav zaradi tega, da povečajo tamkajšnje letališče. Odpeljali so namreč buldožerje in drugo o-premo za gradnjo cest, tovorne avtomobile in podobno. ljen tudi v nekem egiptovskem listu. Ta dokument naj bi dokazoval, da skušajo ZDA razcepiti zvezo med Egiptom in Sirijo. Iz dokumenta, ki jč datiran s 17. aprilom in ki naj bi ga iz Washingtona poslali ameriškemu veleposlaništvu v Bagdad, bi izhajalo, da hoče ameriška politika izolirati ZAR od ostalega arabskega sveta, prepričujoč druge države Srednjega Vzhoda, da jih hoče Naser pripojiti. Državno tajništvo je navedlo razne podrobnosti iz tega dokumenta, ki dokazujejo, da gre za falzi-fikat. Gaslone GuidoMi danes pri Faiifanijii BLED, 8. — Italijanski veleposlanik v Beogradu Gastone Guidotti je danes odpotoval v Rim. Jutri ga bo sprejel predsednik vlade Fanfani. Tailandija - Kambodža BANGKOK, 8. -- Tailandska vlada je odredila izjemno stanje ob meji s Kambodžo. Ta ukrep opravičujejo iz sledečih vzrokov: 1. «nenavadna dejavnost komunističnih agentom ob meji«. 2. Veliko navdušenje, ki so ga pokazali vietnamski begunci v Severni Taiilandiji in v Bangkoku, ker je Kambodža priznala pekinško vlady, »Ta ukrep, je izjavil zunanji minister, ne bo vplival na prihodnje razgovore s Kambodžo, pač pa bo, zaraidi dejstva, da se bodo preprečili incidenti, izboljšal ozračje za te razgovore«. ZDA zanikajo pristnost dokumenta objavljenega v ZAH WASHINGTON, 8, — Državno tajništvo ZDA je danes zvečer objavilo izjavo, ki obtožuje funkcionarje ZAR da širijo neki lažni dokument, katerega prepis je bil objav- IHMMMIIIllllMIMIIIIIIHIIIMIIIIIHIIUIIIIItllllllHIIIIimillliillllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIniliiumHiHnmni,,,,,,, se je zaključila 7. avgusta blizu Islandije. Podmornica je preplula pod vodo v 16 dneh 8800 milj in 4 dni (1830 milj) je plula pod polarnimi ledovi. Nautilus je opravil vso pot v mednarodnih vodah. Opremljen je bil še s posebnimi a-parati. Poveljnik Anderson je rieial, da med vožnjo čez tečaj pod ledom ni nikake moš-r.osli, da bi se videlo kaj drugega kol samo lastno ladjo. Ni zvezd, na katere bi se bilo mogoče ozirati. Razen tega je možno, da -pride do tolikšne dezorientacije, da dela podmornica velike kroge o-krog iste točke, misleč, da vozi v ravni črti. Nihče pa tudi ni mogel biti prepričan, da ne bi med vožnjo naleteli na kako podvodno gorsko verigo, ki bi segala do ledu in bi tako zaprla podmornici pot. Nautilus ima 116 mož posadke. Poveljnik Anderson je po zaključenem podvigu takoj odletel z letalom v Washing-ton, kjer je bil sprejet pri predsedniku Eisenhovverju. Predsednik je z ((dnevnim poveljem« omenil tudi vso posadko podmornice, ki bo sedaj odšla v neko pristanišče Zahodne Evrope. Poveljnik Anderson se bo kmalu vrnil na svoje mesto ter zopet prevzel poveljstvo. Kot je omenil predstavnik Bele hiše, pomeni podmorska pot s Pacifika v Atlantik, da se bo lahko nekoč morska pot. med Londonom in Tokiom skrčila na 6390 milj namesto 11.200 milj sedanjih pomorskih poti. O podmornici Nautilus so bile objavljene še sledeče podrobnosti; opremljena je z 10 zvočnimi aparati, ki ugotovijo navzočnost mase ledu nad njo, kadar plove pod vodo. Nadalje ima podmornica tri druge aparate za merjenje globine morja pod njo. Med plovbo, se. je ugotovilo, da je led debel približno 4 metre; podmornica je plula pod ledom v globini okrog 130 metrov. Do svojega prihoda v Evropo Je Nautilus preplul vsega skupaj 129.000 navtičnih milj in sicer 62.560 s prvo zalogo atomskega goriva in nad 66.000, vse doslej, z drugo zalogo. Jedrska naprava podmornice je delovala perfektno, brez. nobene okvare in se je izkazala za učinkovitejšo v mrzlih vodah. Nautilus je napravil posnetke o-ceanskega dna ter debeline ledu, pri čemer so se ugotovili doslej neznani podatki. V oceanu okrog tečaja je led vedno v gibanju zaradi vodnih tokov in vetra in tudi v najhujši -imi so predeli oceana, k‘ niso pokriti z ledom. Murphy na poli iz Adis Abebc v Atene ADIS ABEBA, 8. — Podtajnik ameriškega državnega tajništva Robert Murphy je po 24-urnem bivanju v Adis Abebi odpotoval z letalom v Atene. Predstavnik etiopskega zunanjega ministrstva je danes zvečer izjavil, da se je Murphy razgovarjal s cesarjem o krizi na Srednjem vzhodu. Pekinška izjava o zasedanju skupščine OZN Francoska agencija o vzrokih potovanja Hrnščeva v Peking PEKING, 8. Agencija »Nova Kitajska« sporoča, da je kitajska vlada objavila danes izjavo, 6 katero podpira sovjetski predlog za izredno zasedanje glavne skupščine OZN. Izjava pravi med drugim: #Kitajska vlada in ljudstvo, kakor drugi miroljubni narodi sveta, zahtevata, da ZDA in Velika Britanija takoj u-maknejo svoje čete iz Libanona in Jordanije.« Pekinška vlada pravi dalje, da bodo ZDA in Velika Britanija ne glede na rezultat posebnega zasedanja skupščine OZN, odgovorne ter pod vržene upravičeni obsodbi a-rabskega ljudstva in vsen drugih narodov, dokler »e ameriške in britanske čete ne u-maknejo iz Libanona in Jordanije. Na koncu pravi izjava, da ko le sklep glavne skupščine, ki bo ustavil napad, iahko obnovil prestiž OZN. Francoska agencija »Fran-•e Prease« navaja neicatere podrobnosti, ki so po njenih »nditvah privedle do potovanja Hruščeva v Peking. Ko »e ie Hruščev 12. julija vrnil lz Berlina, pravi agencija, je v privatnih razgovorih se vedno izjavljal, da nima niti najmanjšega namena iti v Pe- king Trdil je, da Kitajci, ki nimajo tako kakor Rusi nad 40 let vladnih izkušenj, ne razumejo nekaterih sovjetskih stališč, ter je dodajal, :la se nekatera mednarodna vprašanja ne tičejo Kitajske. Ko je Mac Millan 22. julija predlagal sestanek najviš-iih v okviru Varnostnega sveta. ie Hruščev baje skienil ta predlog sprejeti, ne da bi se • kom posvetoval. Govori se tudi, da je svoj odgovor pripravil v jedilnici avstrijskega poslaništva, kamor je bii 23. julija povabljen na kosilo. Toda komaj je Hruščev podal zahodnim predsednikom vlad sporočilo, da sprejema Mac Millanov predlog, je kitajski j>oslanik v Moskvi zahteval sprejem pri njem. Ta je obvestil Hruščeva, da je njegov sklep, udeležiti se sestanka v okviru Varnostnega sveta, kjer je tudi Cangkaj-škov predstavnik, napravil ze-lo slab vtis v Pekingu. Poslanik je dodal, da je potreben sestanek med Hruščevom in Maocetungom. Pri tem pa ni naravnost zahteval od Hrušče. va, naj gre v Peking. Omenil je samo obisk Cuenlaja v Evropi leta 1956 in 1957. S tem je dal razumeti, da se sedaj mora odpraviti na pot Hruščev. Hruščev ni mogel prikriti zadrege zaradi te zahteve Zato je 28. julija obtožil Eisen-hoiverja in Mac Millana, da nočeta več sestanka najvišjih in da se zadovoljujeta z rednim zasedanjem Varnostnega sveta ob udeležbi stalnih pred. stavnikov. S tem je dal pred* nost De Gaullovemu predlogu za sestanek petih velikih izven OZN. 2 akoj nato je Hruščev z letalom odpotoval v Peking in se vrnil v Moskvo po 4 dneh ter poslal zahodnim vladam svoj odgovor z novimi predlogi. Poleg teh nasprotij med Moskvo in Pekingom se govori tudi o drugih nesporazumih. Kitajci so baje nezadevoljni, ker jim ni bila omogočena u-deležba na ženevski konferenci o nadzorstvu nad jedrskimi eksplozijami, kjer so v sovjetski delegaciji poljski, če--koslovaški in romunski delegati, a ne kitajski. Baje je Peking tudi mnenja, da je sovjetska pomoč Kitajski na a-tomskem področju nezadostna, in se sprašuje, ali Sovjetska zveza želi ali ne, da bi Kitajska izdelovala atomsko orožje. PRIMORSKI DNEVNIK — 2 — 9. avgusta 1958 Vreme včeraj: NajviSja temperaturna 26.5, najniija 17.5, zračni tlak 1012.9 narašča, veter 13 km severozahoduik, vlaga 56 odstotna, nefoo 4 desetine pootolačeno, mor. je rahlo razgibano, temperatura morja 22.8. Tržaški dnevnik Danes, SOBOTA, S. avgusti Roman, Našmir Sonce vzide ob 4.56 in zatone oo 19.24. Dolžina dneva 14.28. Lutra vzide ob 23.34 in zatone ob 1443, Jutri, NEDELJA, 10. avgusta Lavrencij, Zvezda Za pravično ureditev slovenskega šolstva Obširneje smo it poročali o rezultatih tretjega zasedanje, mešanega odbora za zaščito narodnostnih manjšin, ki je pred nekaj tedni zasedal v Rimu bi sprejel nekatera priporočila obema vladama ter obširno razpravljal o vrsti drugih vprašanj, glede katerih ni dosegel popolnega soglasja. Ta priporočila kot tudi zapisnik o obravnavanju ostalih vprašanj je sedaj uredil dr. Pasquinel-h, ki je zasedanju po predvidenem vrstnem redu predsedoval (v Rimu namreč predseduje zasedanju italijanski, v Beogradu pa jugoslovanski predstavnik) in jih je že poslal obema vladama, da jih proučita in sprejmeta ustrezne sklepe. Kot je- znano, ima mešana komisija izrazito posvetovalni značaj in formalno juri-dično njeni sklepi obeh vlad ne obvezujejo. Vendar pa že sam sestav mešane komisije, v kateri so bili zastopani z obeh strani nekateri pomembnejši predstavniki vseh prizadetih ministrstev, kot tudi stalni stiki komisije z najvidnejšimi vladni mi predstavniki, govore o tem, da predstavljajo ti sklepi in predlogi mešane komisije dejansko obvezo. Zato se pričakuje, da kljub mednarodnim dogodkom, kljub poletnemu počitniškemu ozračju in morebitnim drugim oviram, vladi ne bosta zavlačevali reševanja teh vprašanj in da bosta izrekli določeno mnenje o delu in predlogih komisije že proti koncu tega ali vsaj v začetku prihodnjega meseca. Tako lahko pričakujemo, da bodo po dolgoletnem zavlačevanju postopno pričeli izvajati določila londonskega sporazuma, ki ščitijo narodnostne manjšine in ki so do sedaj ostala žal le mrtva črka. Mešani odbor je tako sprejel dve priporočili, ki se nanašata na ureditev šolstva na italijanskem področju (bivša cona A) in jugoslovanskem področju (bivša cona B). Glede teh vprašanj je odbor prišel do enotnega stališča in je sklenil, da se priporoči italijanski vladi, da izda zakon, s katerim bo uredila slovensko šolstvo v skladu z določili točke 4 c londonskega sporazuma. Ta sklep ji zelo važen, saj se že dalj časa govori o takem zakonu in je bil že predložen zakonski osnutek ministra Rossija, ki pa je vse. bo val vrsto diskriminacijskih ukrepov in ne bi pomenil zaščite slovenskega šolstva, kot predvidevajo tako jasna določila kakor tudi splošni duh, ki preveva londonski sporazum. Kaže, da so to razumeli na zasedanju tudi italijanski predstavniki, o čemer ponori sklicevanje na točko 4 c londonskega sporazuma, ki med drugim določa, da se bo narodnostnim manjšinam nudil pouk v materinem jeziku v otroških vrtcih, osnovnih, srednjih in strokovnih šolah m da bodo te šole uživale i-ste pravice ter materialne in druge ugodnosti kot Šole z italijanskim učnim jezikom. To pomeni, da bodo v novem zakonskem osnutku, katerega bo pripravila nlada, nujno morala odpasti vsa diskriminacijska določila, kot je zlasti bil člen drugi, ki je predvideval posebne prošnje za vpis v slovensko šolo. Vpij v šole s slovenskim učnim jezikom mora biti torej napravljen na osnooi enakih norm, kot so predvidene za vpis v šole z italijanskim učnim jezikom. Zelo važno je vprašanje šolnikov, saj mora vladati v vseh šolskih učnih zavodih načelo, da poučuje slonenske učence in dijake tudi šolnik kateremu je slovenščina materin jezik. Novi zakon mora to načelo dosledno upoštevati in to tako glede učnega o-sebja kot tudi pomožnega o-sebja in vodilnih šolskih organov. Zato bi moral zakon izrecno predvideti, da lahko poučujejo v slovenskih o-snovnih in srednjih šolah šolniki, ki so dovršili vsaj srednjo slovensko šolo, za pouk slovenščine in slovenske literature pa bi bila nujna tudi slovenska univerzitetna diploma. Prav v tč j zvezi pa je tudi zelo resno vprašanje položaja prizadetih šolnikov, saj je znano, da morajo iz leta v leto predlagati ponovne prošnje za vstop v službo, da ne uživajo nikake socialne in zdravstvene zaščite, da so njihovi prejemki izredno nizki in da nimajo urejenega vprašanja pokojnine itd. Res je absurdno in do skrajnosti krivično, da obstajajo v »civiliziranem« dvajsetem stoletju v moderni državi primeri šolnikov, ki so desetletja požrtvovalno učili na šolah in da imajo še vedno <■ nake prejemke kot začetniki! Položaj šolnikov se je žal v zadnjem času celo poslabšal, saj so izgubili status začasne stalnosti celo tisti šolniki, ki so ga uživali pod u-pravo bivše ZVU in tako ne uživajo več periodičnih poviškov. Celo ugodnosti, ki jih predvideva dekret 961 za vse službence bivše ZVU (in kar bili logično tudi šolniki, ki so sedaj v službenem razmerju z vladnim generalnim komisariatom) niso priznali slovenskim šolnikom, ki so dobili na svoje prošnje lakoničen odgovor, da se zanje ne more primenjti. V bistvu je treba z novim zakonom rešiti vprašanje posebnega staleža tako za šolnike osnovnih kot srednjih šol, s čimer bi šolniki dosegli potrebno stalnost, sigurnost in tudi ustrezni materialni položaj, ki ga uživajo njihovi italijanski kolegi. Vprašanje stalnosti in ureditve položaja šolnikov ni izključno ozko sindikalno vprašanje, ki zadeva izključno šolnike same, temveč vprašanje,-ki zanima vso javnost, saj gre pri tem istočasno tudi za stalnost in dokončno ureditev slovenske šole. Kvaliteta pouka in razvoj šole ne moreta sloneti samo na požrtvovalnosti učnega osebja, ki dela tako neugodnih materialnih pogojih ob grozeči nevarnosti, da se bo naslednje leto znašlo na cesti. Pri ureditvi posebnega staleža pa zadevamo na vprašanje diplom, glede česar londonski sporazum predvideva rok štirih let, ki določa v točki 2.c, da lahko šolniki v tem razdobju nostrificirajo in rede svoje diplome. Pred-sem bi b‘l° glede tega vprašanja urediti veljavnost diplom, izdanih na raznih univerzah. Znano je, da v Italiji nimajo pravne veljave no-bejie druge diplome razen diplom italijanskih univerz in učnih zavodov, kar velja tudi za svetovno znane univerze. Edino izjemo predstavljajo diplome za italijanske državljane nemške narodnosti Poadižju, ki so študirali v Avstriji. To vprašanje bi bilo mogoče recipročno urediti s poseb-o konvencijo, ki naj bi določila priznanje diplom, doseženih v Italiji za sedanje i-talijanske šolnike, ki poučujejo v Jugoslaviji, in obratno priznanje diplom, doseženih v Jugoslaviji za slovenske šolnike, ki sedaj poučujejo na lalijanskem tržaškem in gori-škem področju. V tej zvezi je značilno dejstvo da na Koprskem že sedaj poučujejo številni italijanski šolniki, ki imajo italijanske diplome in katere jugoslovanski zakon načelno (podobno tako kot italijanski pri nas) ne priznava, da pa so oblasti z ustreznimi ukrepi priznale te diplome in da torej na sosednem področju tovrstnih težav sploh ni. Kljub temu pa bi bilo prav, da se tudi za sosedno področje to važno vprašanje z ustrezno konvencijo uredi. Istočasno bi s to konvencijo bilo treba priznati tudi letu službe, ki jih je opravil neki šolnik na sosednem področju, tako da bi avtomatično bili urejeni številni že zgoraj omenjeni primeri šolnikov, ki celo po 42 letih službe dobivajo prejemke, kot da bi bili začetniki. Isto velja tudi za socialne prispevke. V praksi pa je sedaj položaj za šotnike zelo neugoden, saj dokler ne bo sprejet u-strezni zakon in podpisana omenjena konvencija, niso mogli in niti ne morejo urediti vprašanja diplom, zaradi česar je bilo že na zasedanju mešanega odbora govora, da bi podaljšali rok, ki ga navaja točka 2.c za nadaljnja štiri leta in tako omogočili rešitev tega vprašanja. Iz navedenega je razvidno, da je mešani odbor s pripo- ročilom, da italijanska vlada sprejme zakon o šolstvu v skladu z določili člena 4.c londonskega sporazuma, napravil prvi korak za rešitev perečega vprašanja slovenskega šolstva in lahko upamo, da bo vlada to. priporočilo čimprej izvedla v stvarnost. Istočasno lahko upamo, da bodo čimprej — in vsekakor še pred prihodnjim zasedanjem mešanega odbora — napravljeni tudi primerni koraki za reševanje vseh ostalih perečih vprašanj in predvsem vprašanj o uvedbi dvojezičnosti, na katera se bomo še podrobneje povrnili. ■ «»------- Služba tclex z Grčijo Od 1. t.m. je služba telex raztegnjena tudi na Grčijo, in sicer po mednarodnem cen-tiu v Rimu. Taksa znaša 1044 lir za enoto prvih treh minut ter 348 lir za vsako nadaljnjo minuto ali ulomek. Priprave za občinske volitve Novi občinski svet bomo izvolili 12. oktobra? Demokristjani so že sestavili seznam svojih 60 kandidatov Do sinoči ni še prišlo iz Ri-,bo objavljen šele potem, ko Podatki o zapoilenosti in brezposelnosti Zmanjšanje števila zaposlenih v tržaških industrijskih podjetjih Veliko število nameščencev v državnih in javnih ustanovah ma uradno obvestilo o razpi su volitev za obnovite^ tržaškega občinskega sveta prihodnjega oktobra. Kljub temu pa je že gotovo, da bodo volitve 5. ali najkasneje 12. oktobra. To nam potrjujejo vesti ki smo jih objavili že včeraj, in živahno delovanje zlasti tržaških demokristjanov, ki so že sestavili svojo kandidatno listo. Čeprav lista ne bo uradno objavljena do dneva njene predložitve na občinskem tajništvu, je poseben odbor, ki je listo sestavil, predložil občinskemu odboru KD seznam 60 kandidatov. Te kandidate morajo še potrditi razni občinski in pokrajinski organi Krščanske demokracije. Poleg tega pa je posebna komisija demokristjanskih aktivistov in bivših občinskih svetovalcev sestavila tudi volilni program stranke za občinske volitve. Tudi program ga bodo odobrili razni organi stranke. Po zadnjih vesteh se zdi, da bodo določili volitve za 12. oktober, da omogočijo prefekturi, občini in občinskemu volilnemu uradu ureditev vseh pripravljalnih formalnosti. Zlasti volilni urad mora napraviti še zadnjo revizijo volivcev in pravočasno objaviti točno število volilnih upravičencev v tržaški občini. Dnevi hitijo in bodo morale stranke pohiteti, da bodo lahko pravočasno pripravile vse listine in uredile vse formalnosti predvsem glede predložitve kandidatnih list. Pričakuje se torej, da se bodo vsi voditelji strank v Trstu ki so sedaj na dopustu, čimprej vrnili v mesto in da bo politično Življenje v mestu hitro zaživelo kljub sedanjemu letnemu počitniškemu času. •lllIllIiiillIlliilllllllililllillillllllllilllliiillllllililifilllllllllllluiliililiniiilllllillillllliilllllllllllfiuirfliiilllllllliilillillllllllllllllllilllllllliillllliMI Po zagotovilih Fanfanija in Slarnutija FIOM zahteva, da se odpuščeni delavci ponovno vrnejo na delo v ladjedelnice Suspenzija odpustov v podjetjih IRl je sad vztrajne borbe delavcev Zagotovilo ministrskega predsednika Fanfanija in ministra za državne udeležbe Lami Starnutija, da bodo vsi odpusti v podjetjih IRI suspendiram, dokler ne bo posebni ministrski odbor proučil najbolj ustrezne rešitve, da se odpravijo ali vsaj olajšajo proizvajalne in socialne posledice napovedanih odpustov, je vseka-Ar pozitivno dejstvo. Razumljivo je, da predstavnika vlade nista sprejela tega važnega ukrepa na svojo o-sebno pobudo, ampak sta to storila zaradi velike bitke, ki jo bijejo delavci in uradniki v tržaških in v mnogih drugih obratih IRI proti napovedanim odpustom in načrtom zmanj- jev FIOM (CGIL) je objavil sporočilo v katerem FlOM poudarja važnost uspele predvčerajšnje piotestne stavke in se zahvaljuje vsem delavcem za njihovo udeležbo. Sporočilo nadalje pravi: »Ta akcija je skupno z vsemi pot udarni, ki so jih z celi J : c' vseh ogroženih podjetij i -> ri sta jo vsedržavna CGIL in FIOM podprli in vodili, omogočila prvi uspeh, in sicer suspenzijo odpustov. Pod pritiskom vsega delavskega gibanja je bila viada prisiljena suspendirati odpuste v vseh podjetjih IRI. Obenem pa se je vlada znašla v takšnem položaju, da se mora u-k raijati z vprašanjem, ne da bi že sestavila ustrezen organski načrt in ne da bi imela šanja proizvodnje Pokrajinski sindikat kovinar. IIIIMIimillllHIIHlIllllllllllllllimUllllllllllirllHIIIIIIlMItllllHIMIIHHtlHIIIIIHIHMniHHHIlUim V delavnici v Istrski ulici Posoda plina se je razpočila ter ranila delavca ia žensko Ženska se bo zdravila dva tedna, fant pa 10 dni Meščani, ki so včeraj okrog 14. ure šli mimo stavbe št. 126 Istrski ulici, ali so se tam peljali mimo, so se precej prestrašili, ker je nenadoma zagrmelo in plameni so švignili iz kleparske delavnice na pločnik. Kaj se je zgodilo? Takoj po eksploziji so mimoidoči pritekli pogledat in nemudoma poklicali rešilni avto, s katerim so odpeljali 28-letno Stello Bertocchi por. Turk iz Istrske ulice 124 v glavno bolnišnico, kjer so jo sprejeli na dermatološki oddelek. Z zasebnim avtom pa so odpeljali 17-let-nega Silvestra Furlana z Ro-cola 697, ki so ga sprejeli tudi na dermatološki oddelek. Zenska se bo morala zdraviti dobra dva tedna, fant pa se bo moral zdraviti 10 dni. V delavnici Antona Hočevarja, kjer je bil Furlan zaposlen, je nenadoma eksplodirala iz neznanih vzrokov plinska cevka «Liquigas» ki je bi la pod mizo v delavnici. Furlan je ravno tedaj nekaj varil; plin se je vnel in ga hudo opekel po desni roki, po levi roki, po obrazu in nogah. Plameni so švignili skozi vrata tudi na pločnik in hudo opekli žensko, ki je ravno takrat šla mililo, po nogah, rokah, prsnem košu, hrbtu in obrazu. Zaradi eksplozije je nastal tudi močan zračni pritisk, ki je vse , razmetal in razbil šipe, katerih drobčki so ranili žensko po desni nogi in levi roki. Na ortopedski oddelek so včeraj zjutraj sprejeli s pri Ir-žano prognozo 60-letno Mario Marunich por. Ivanov iz Ulice Fabio Severo 83, ki je predvčerajšnjim nerodno padla v svojem stanovanju Oslepljeni vespist se je zaletel v drevo Ob 20.30 so v splošno bolnišnico pripeljali z avtomobilom RK dva ponesrečena motorista: 29-letni mornar Silvano Mreule iz Ul. del Rivo 4 je imel rane na čelu, praske in rane na desni obrvi, praske po gležnju in desni roki ter zlom desne noge. 28-letni kovač Domenico Coieppa iz Ul. Gataldi 14 pa udarec po glavi, rano na ustnicah, praske na desni roki in gležnju Prvi se bo zdravil 8 do 40 dni, drugi pa 10 do 20 dni. Coieppa je izjavil, da je vozil z vespo po UL Pin del monte proti mestu in da ga je oslepil žaromet nekega avtomobila, tako da je zavozil proti desni in se zaletel v pred seboj jasno perspektivo. Zaradi tega ostaja položaj v podjetjih IRI še vedno resen. Voditelji CGIL in FIOM Foa, Pizzorno in Lantero so se raz-govarjali z ministrom za državne udeležbe in so ga zaprosili, naj stori vse. da ne bodo navodila vlade razveljavljena zaradi pobud nekaterih ravnateljstev podjetij IRI, ki bi hotela na vsak način nadaljevati z odpusti. Obenem pa je pokrajinska FIOM zahtevala pri Intersjn-du, pri ministrstvu za državne udeležbe in pri predsedstvu IRI, naj se odpuščeni delavci in uradniki takoj vrnejo v tovarno. Enako zahtevo je predložil koordinacijski odbor FIOM ravnatelju GRDA Morettiju. "ljub sedanjim vladnim na vodilom je treba poudariti da bodo ta navodila lahko pozitivno učinkovala samo če bodo pristojna ministrstva sestavila konkretne načrte za okrepitev proizvodnje v podjetjih. FIOM poziva delavce, naj bodo budni in naj pazljivo sledijo razvoju dogodkov. Obenem pa bo FIOM prevzela u strežne pobude, da bodo delavci in njihove družine obveščeni o vseh novih dogodkih, in želi vsem, naj v miru in v sklopu družine preživijo dni dopusta.« Čeprav je vlada odločila suspendirati vse odpuste v pod' jetjih IRI, obstaja še vedno dejstvo, da so v Trstu in Tržiču že odpustili nekatere delavce in uradnike in da morajo delavci zahtevati njihovo ponovno vrnitev na delo, kot to pravilno poudarja gornje sporočilo pokrajinskega sindikata FIOM. Sicer pa vprašanje odpustov in celotno vprašanje tržaških podjetij IRI, zlasti pa ladjedelske industrije ni niti zdaleč rešeno s suspenzijo odpustov. Vlada bo morala čimprej sprejeti odločilne ukrepe glede tega važnega vprašanja. Zato morajo biti delavci res budni in ne smejo dovoliti, da bo ravnateljstvo CRDA ponovno začelo odpuščati «stare» delavce, dokler ne bo znana u-soda tržaških ladjedelnic. Zadnji statistični podatki o zaposlenosti in brezposelnosti na našem področju st sicer bistveno ne razlikujejo v večji meri od podatkov preteklih let in na prvi pogled niso preveč neugodni. Prav v tem pa Istočasno tiči resnična nevar nost, saj ostaja število zaposlenih iz leta v leto skoro Vedno enako visoko, medtem ko pa narašča število prebivalstva in zlasti mladina le z velikimi težavami dobi zaposlitev. Statistični podatki za junij pa beležijo poleg tega padec števila zaposlenih za 799 oseb ali za 0,9 odst., ker je bilo 30. 6. 1958 uradno registriranih 88.496 zaposlenih oseb. medtem ko jih je bilo v istem mesecu 1957. leta 89.295. Na osnovi te številke še ni mogoče izreči dokopčne ocene, če gre le za sezonska gibanja in nihanja, ki se opažajo iz meseca v mesec, odnosno če se je že čutil vpliv recesije, ki je zajela v prvi polovici tekočega leta Italijo in ki jo Zlasti občuti Trst. Nekatera dejstva potrjujejo drugo pesimistično trditev. Tako na primer obstaja bistveno neizpremenjeno število za poslenih v državnih in drugih ustanovah, znižalo pa se je število zaposlenih industrijskih delavcev kar za 1.612 o-seb, nekoliko pa se je povečalo število zaposlenih v trgovini, obrtništvu in nekaterih drugih panogah. To pomeni, da je bila najbolj prizadeta prav industrija, kjer je zaposlenih največ delavcev m kjer so posledice najbolj občutne. Ta pojav, združen z zadtiji mi vestmi o odpustih v obratih CKDA. težkem položaju ladjedelnišjce industrije, krizi ILVA itd. govori, da ne gre samo za sezonsko nihanja, temveč za odraz stalno resnejšega splošnega _ tržaškega gospodarskega položaja. V zvezi s številom zaposlenih so tudi zanimivi nekateri podatki o številu zaposlenih v državnih in drugih javnih ustanovah. Državnih u-radnikov je v Trstu in okoliških občinah 8.385, uradnikov krajevnih ustanov (občine in civilne policije je še vedno 4.378 in ostalih uslanov 2.369 Obvestilo obrtnikom Pokrajinska bolniška blagajna za obrtnike sporoča obrtnikom in njihovim svojcem, ki imajo pravico do obvezne zdravstvene oskrbe, da lahko izberejo med oskrbo, ki jo že uživajo, in oskrbo, do katere imajo pravico po zakonu z dne 29. 12. 1956 štev. 1533, po katerem se je ustanovila bolniška blagajna za obrtnike. O svoji izbiri morajo obrtniki obvestit; tajništvo pokrajinske komisije za obrtništvo pri trgovinski zbornici neposredno, ali s priporočenim pismom s povratnim potrdilom ali pa preko županstva, in sicer do 15. avgusta Ta izbira bo začela učinkovati 1. januarja 1955 in bo nepreklicno veljala leto dni. Bolniška blagajna poziva zamudnike, naj vplačajo dolžne prispevke na poštni tekoči račun, da ne bodo morali plačati dodatne pristojbine. Na napisni desk; blagajne je izobešen začasni pravilnik, ki se ga morajo obrtniki držati, če hočejo uživati zdravstvene storitve. Zato naj , si ga obrtniki ogledajo. - - «#---- Prekop grobov Županstvo sporoča, da bodo pripravili za nove pokope del polja XI (kripte in navadni grobovi) na pokopališču pri Sv. Ani, in sicer grobove od št 1 do 720, kjer ležijo posmrtni ostanki umrlih, ki so jih pokopali med 1. januarjem 1949 in 19. aprilom 1949. Vsi tisti, ki bi hoteli pokopati omenjene posmrtne ostanke na drugem kraju, se morajo do 19. oktobra 1958 obrniti na odsek za pokopališča upravni oddelek javnih del v U-lici Teatro 5-III., soba št. 43 m 44 ali pa na pokopališkega paznika. Po tem roku bodo posmrtne ostanke položili v skupno kostnico, medtem ko SNG v TRSTU «PRIMORSKE PRIREDITVE)) V nedeljo 10. avgusta 1958 ob 21. uri v letnem gledališču na Punti v Piranu GOLDONI - RUPEL PRIMORSKE ZDRAHE velika uprizoritev na prostem Prosvetno društvo »Zarja v svobodi« iz Sempolaja priredi v nedeljo 10. t. m. ob 16. uri v Praprotu na dvorišču gostilne Gabrovec svoj 13. tradicionalni pevski koncert Sodelujejo razni pevski zbori in vaški kvintet iz Slivnega Sledi prosta zabava s plesom. Preskrbljeno za jedačo in pijačo Fantje iz Gročane in Peska vabijo na TRADICIONALNI PLES ki bo v nedeljo 10. t. m. na Pesku Igral bo kvintet iz Dolile Za jedačo in pijačo bo dobro preskrbljeno A D I O dalni orkester; 14.00 Fiht* nard: Jutranja zarja, vence« » rodnih; 11.12 Joseph Haydn. er nata za klavir v As-dtlru S. ■ 11.30 Pionirski tednik; 1L» A. pevcev — pet popevk; ksander Glazunov: Stpika g-*, simfonična pesnitev: 12-15 tijski nasveti; 12.25 Domači n?j$ vi izpod zelenega Potl.01‘'al(llaeiv Moški zbor primorskih s™ 1 tov «Vi-nko Vodopivec« P™,,.-« stvom Antona Nanuta P0!®..'? od raznih narodov; 13.45 Melod'1 tu in od tam; 14.20 MatijajJ.h. ničar: Belokranjska rtu nicar. dciui\i , Z1P 14.30 Naši poslušalci čestitajo # pozdravljajo; 16.00 Ura poP j0 j ritmov; 17.10 Naši solisti poJ° . igrajo; 18.00 Radijski 18.15 Narodne napeve ig™ sambe-1 Srečka Dražila; h„j|[ S no v svet: Varovaneci et *. domovino!«; 21.00 Zabavn^ (c-ddaia ZN); 19.30 Radijski*1 ^ j nik: 20.00 »Spoznavajmo domovino!«: 21.00 Zabavni ^ za konec tedna; 22.15 0<*W | naše izseljence. televizija -!jS. 18.00 Ameriške panorarne. bena šola v Marlboro«; 18^,p red za otroke; 20.30 21.00: «Refraln», melodije ^ pokolenj: 21.45 «Dekle,ta Vi'- tožbi«, igra; 22.30 Obisk: n* pj. tariale degli Italiani; 23.00 icčila. [ OtEPAtlSČ^ OPERETNI FESTIVAL NA GRADU SV. JUSTA Drevi ob 21. uri zad«* . predstava «Chikaške V°JY nje« po znižanih cenah. ijuje se prodaja vstopnic- r k i n Imamf------------------- Exeelsior 16.00: «Morilec Je ^ stil podpis«, R. Loggia. 0’Laughin. . Fenice. 15.00: ((Žalostna 1®^ A Nazzari in Y. Šanson-Nazionale. Zaprto. Filodrammatico. Zaprto. ffl0. Grattacielo. 16.00: »Zločin ob dri obali«, Michele M°r* Mladoletnim prepovedano Supercinema. 16.00: i(Pr®' Parižanka«, Magali Noel. v)p Arcobaleno. 16.00: ((Morilec R. Jason. Cinemascope. .,tr Astra Roiano. 16.30: «GanP (, išče ženo«, J. Mansfiela. Evvell. Cinemasc. Techn. j. Capitol. 16.30: »Miren nioškm Wayne, M 0'Hara. (g. Cristalio. 16.30: »Razposajen* j® kleta«. B. Bardot. Mladoie« strogo prepovedano . no-Alabarda. 16.30: «Gospa jo r,e(( ! pihala«, Lana Turner, * Chandler. _^ie)- Aldebaran. 16.00: »Mladi Cifariello, Interlenghi, L Kosc i na. pokrajina) 6.473, drugih jav- bodo ostali razni nagrobni nih ustanov 1.077, pripadnikov ] predmeti na razpolago občini. iiiiMiMiiiiiiHiiittiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiumiimiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiitiiiimiiiitimiiiiiitiiiiiiiii Izpred sodišča Včeraj so bili na vrsti razni manjši prekrški Dve lažji obsodbi vozačev, ki nista imela šoferske knjižice - 15 dni zapora za nedostojno obnašanje ■ Obsodba moškega zaradi beračenja drevo, Huda nesreča v Sv. Roku Delavec padel z ogrodja in se ranil v zatilnik Zdravniki so si pridržali prognozo - Drug delavec si je zlomil roko pri delu na ladji «Don Demetrio* Včeraj popoldne se je v ladjedelnici Sv. Roka v Miljah hudo ponesrečil 22-letni Mario Pisa iz Milj. Delal je na ladji »Vivaldi«, kjer je podiral o-grodje. Nenadoma mu je spodrsnilo in je padel 8 metrov globoko. Pri padcu se je hudo P« mm Vsako poletno sezono morajo tujci občudovati morje od daleč ali pa skakati te* razrito •'abrezje, Ali spada to žc res med stalne tržaške »zanimivosti«? udaril in ranil v zatilnik in v obraz. Dobil je tudi pretres možgan. zaradi česar so ga sprejeli s pridržano prognozo na II. kirurški oddčlek tržaške glavne bolnišnice. Na parniku »Don Deftietfiot), s katerega so včeraj ponoči raztovarjali železno rudo na pomolu pri železarni ILA A, pa je nerodno padel 48-letni Antonio Coloni iz Ul. Panebian-co 75. Ranil se je in si^ zlomil desno roko, zaradi i!e3p.r se bo moral zdraviti 50 dni na ortopedskem oddelku. V Ulici Carducci je včeraj popoldne 19-letni Alojzij Živec od Gornje Magdalene 40 povozil z vespo 37-letnega Guer-rina Resenghija s Carbole 344, ki je tam prečkal cesto. Pešec in motorist sta zletela na tla in se poškodovala. Živec se je ranil nad desnim očesom^ in se bo moral zdraviti približno 10 dni na okulističnem oddelku; «»—— Novi znamki Od 7. t.m sta v prodaji dve znamki po 110 lir, in sicer prva v počastitev stoletnice rojstva slikarja Giovannija Se-gantinija s slavno sliko «Ave Marija«, druga pa v počastitev 90-letnice smrti Govannija Fattorija z avtoportretom slikarja. Znamki veljata do konci leta 1959 in ju bodo zame r-javali do 30. 6. 1960. Na tržaški sodniji so bile včeraj na vrsti manjše zadeve. Najprej se je moral -zagovarjati 23-letni Antonio Testa iz Ul. Ferrovie na Opčinah, ki je bil obtožen, da je vozil avto brez šoferske knjižice. Sodišče ga je obsodilo zaradi tega na 4 mesece in 10 dni zapora ter na plačilo 30.000 lir globe. Prve dni januarja letos se je Testi zgodila prometna nesreča v Ulici Manzoni. Prometna policija ga je seveda vprašala za potrebne dokumente, ki pa jih ni imel. O-pravičeval se je, da se je z njim vozil njegov prijatelj Mario Lorenzon iz Ulice Gambini 36, ki je imel prometno knjižico, a to ni Testi nič pomagalo. # # # Tudi 29-letni Osvaldo Martini iz Ulice San Giovanni 12 je bil včeraj obsojen na 4 mesece zapora in na plačilo 27.000 lir globe, ker je vozil brez šoferske knjižice. V noči med 5. in 6. majem lani se je peljal z avtom fiat 1100 po Uiici Carducci; tedaj pa so ga ustavili agenti prometne policije, ki so kontrolirali vodila. Mgrtini ni imel Šoferske ktijižice in zaradi tčga jo ga prijavili sodnim oblastem. * * * 22-letni Claudio Cumin iz Ulice Besenghi 50 je imel v redu gvoje dokumente, obto-z*en pa je bil, da je 26. julija 1966 povotil in nenamerno poškodoval 8-letho Ldciano Pie-razzi s Proseka št. 190. Po krajši razpravi ga je sodiščfe oprostilo, ker dejanje ni kaznivo. Omenjenega dne se je Cd-min peljal z avtom po obalni cesti iz Sesljana proti Trstu. Pri Miramaru je zapazil skupino ljudi, ki so prihajali od železniške postaje po stopnicah na cesto. Zatrobil je, da bi pešce opozoril, tedaj pa je zapazil dekletce, ki je nenadoma prečkalo cesto. Močno je pritisnil na zavore in krenil na desno da bi preprečil nesrečo.' Avto je zletel s ceste, se prekucnil in z zadnjim delom zadel ob deklico, ki je padla na tla in se pobila, zaradi česar se je morala zdraviti tri tedne. Deklica je obležala na tleh, avtomobil pa je zaneslo še nekaj metrov do kupa zemlje, kjer se je ustavil in spet obrnil na kolesa. Avto je bil seveda zelo poškodovan, Cuminu pa se ni zgodilo nič hudega, razen malih prask po rokah. # * * Pod obtožbo vinjenosti in nedostojnega dejanja se je moral včeraj zagovarjati 56-letni Albino Deziot iz Ulice Gozzi 7. Pred dobrim tednom si ga je Deziot privoščil in se je okrog 22. ure po Ulici Carducci vračal proti javnemu prenočišču v Ulici Gaspare Gozzi. Nčnadoma je začutil malo potrebo, toda policaj ga je zasačil med tem intimnim opravkom. Prijavili so ga sodišču zaradi vinjenosti in . zaradi česar je bil obsojen na 15 dni zapora in 6000 lir globe. * * * Za zaključek pa je prišel po novno pred sodišče 53-letni Francesco Coverlizza iz Ulice Trauner 3, ki je imel do sedaj že 57-krat opravka s pravico zaradi prosjačenja, vinjenosti in tatvine. Včeraj se je moral zagovar jati zaradi prosjačenja ker ga je agent javne varnosti 15. a-prila lani zasačil na Trgu U-nita, ko je brez dovoljenja prosjačil. Obsojen je bil na 9 dni zapora. SOBOTA, 9. avgusta 1958 RADIO TRST A 7.00 Jutranja glasba; 11.30 Brez-obvezno, drobiž od vsepovsod in... Izleti po naših gorati: ((Rabeljski kot in Kraljevi hrib«; 12.10 Za vsakogar nekaj; 12.45' V svem kulture; 12.55 Orkester Helmut Zacharias; 13.30 Lahke melodije; 14.45 Orkester Harry James; 15.00 Prokofjev: Klavirski koncert št. 3; 15.25 Armarvdo Sciascia s svojim koncertnim orkestrom; 15.45 Operne arije; 16.00 Radijska uni. verza: Življenjepisi mislecev: (1.) «Sokrat»; 16.15 Lepe melodije in lepi glasovi; 16.35 Kavarniški kencert; 17.00 Chopin: Preludiji, op. 28: igra pianist Aleksander Brai!owsky; 17.20 Plesna čajanka; 18.00 Oddaja ža najmlajše: Frane Jeza: »Odprava Marko«, 3. oddaja; nato Glasbeni variete; 18.45 Schubertove samospeve poje baritonist Heinz Rehfuss; 19.00 kvintet Avsenik; 19.15 Umetnost in življenje: «šest nagrajencev letošnje beneške Biennnale«; 19.30 Pestra glasba; 20.00 Šport- 20.30 Teden v Italiji; 20.45 Zbor Slovenske filharmonije: 21.00 Ro- berto Bracco: »Dogodivščina na potovanju«, veseloigra v enem dejanju; 21.40 Orkester Terig Tucci; 22.00 Debussyjeve skladbe; 22.30 ’ Kvintet Art Van Damme: 22.45 Nokturni; 23.00 Poje JuJie London ob spremljavi orkestra Pete King. RADIO TRST 11.00 Skladbe Vincenca Billija; 11.30 Koncert pianista Giovannija DetTAgnole; 12.00 Zdravstvena oddaja; 12.10 Orkester Piero Pizza; 14.30 Tretja stran; 19.30 Nekaj ritmov Giannija Safreda; 21.00 Avgust Kotzebue: »Gospod, ki je Iskal miru«; 21.45 Orkester Gelason in Kenton. Aristnn. Glej kino na prostt®; Aurora. 16.00: ({Pokličite S«’ ,ji( RADIO KOPER Poročila v slov.: 7.00, 7.30, 13,30, 15.00. Poročila v itil.: 6.30. 12.30. 17.15. 19.15, 22.30 5.00-6.15 in 7.00-7.15 Prenos RL; 7.15 Glasba za dobro jutro; 12,00 Glasba po željah; 13.40 Kmetijski nasveti; 13.45 Popevke in ritmi od tu in tam- 14.30 Kulturni ob-zorriik; 14.40 Od melodije do melodije; 15.10 Zabavna glasba, vmes reklame; 15.20 Dalmatinske popevke; 15,40-17.00 Prenos RL; 18.00 Glasbeni varietč; 18.45 Spored na ploščah; 19.30-22.15 Prenos RL; 22.15 Plesna glasba SLOVENIJA 327.1 ra, 202,1 m, 212,4 m Poročila: 5.00, 6.00, 7.00.. 8,00 10.00, 13.00, 15,00. 17,00, 19,30. 22.00, 22.55. 8.05 Mladina poje; 8.30 Camille Saint-Saens: Introdukčija in rondo capriccioso; 8.40 Humoreska tega tedna — Arkadij Averčenko: Lakasti čevlji; 9.00 V svetu opernih melodij; 10.10 Zabavna pa. leta Cola Pprterja; 10 35 Kreši-mir Baranovič: Simfonietta za go. iitfniiiOtilittitiiiiiiiililfiiiiiliitiikiiiiHiiiiiiiiiMmiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiifMiiiliiiiiiiiiiiiii PHEI.1EN GRESTE NA DOPUST, se naročite na ^Primorski dnevnik* Pošljemo vam ga v ka-tefijto.i kraj, tudi v inozemstvo. 15-dnevtla naročnina Lit. 300.—• Telefonirajte na št. 37-338 1 OD VČERAJ DO DANES »AHOVI IN PltlSPKVHl) Namesto cvetja na grob pokojnemu prijatelju Benediktu Sirku daruje Just Colja 1000 lir za Dijaško Matico. — -—»n— • ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 8. avgusta se je rodilo v Trstu 5 otrok, umrlo je 12 oseb, porok je bilo 14. POROČILI SO SE: inženir Sergio Piocin in doklor kemije Grazia Grassi, točaj Eliseo Mar-chesan in delavka Elvea Bon-fanti, mehanik Giuseppe Semenič in likarica Maria Anna Zet-tin, mehanik Gianni Lo Plccdlo in gospodinja Ione Emilia Zoff, uradnik Mario Gnot in uradnica Bruna Masiuti, uradnik Gaetano Subeit in uradnica Licia Duše, mehanik Argeo Savarin in točajka Nella Tissini, delavec Danilo Baša in knjigovodkimja Lucia Podgornlch, inženir Raimondo Morpurgo in gospodinja Maria Elisa Bruiilzzi, krojač Raffaele Bellelj in šivilja Adriana Bacchi-lega, trgovec Mario Dubrovieh in uradnica Lilijana Družina, poslovodja Giorgio Zulla in prodajalka Elena Tassini, delavec Livij Cok in šivilja Anita Godina, zdravnik Lto Benlamino Gross in gospodinja Giuliana Chenda. UMRLI SO: 67-letni Giuseppe De Giorgi, 78-letna Maria Horutt por. Cuttin, 56-letni Raffaele De Pasciuale, 78-letna Maria Mlac vd. Chiaselottl, 57-letna Anna Fa. bi, 53-letni Augusto Zullani, 59. letni Giaromo Rigotti, 58-letn Benedelto Sirk, 79-letna Elisa Pierazzi vd. Reggente, 72-letna Ar.na Spazzall, 61-letna Adele Ru. dolf por. Pueri, 84-letna Maria Sancin por. Brumat. NOČNA SLUŽBA LEKARN v avgustu Crevato, Ul. Roma 15; Croce Verde, Ul. Settefontane 39; dr Gmeiner, Ul. Giulia 14; Al Lloyd. Ul. Orologio 6; dr. Signori, Trg Ospedale 8. «»--------- Valuto Zlati funt . Marengo Dolar . . . i Frarik franc. Frank Svtčar. Steriing . . Dinar , Sil ing v Zlato . i . . Zah, n. mark« Milan Rim 5.950 — 6.150,— 4.600 — 4.750,— 622 — 626,— 132 — 136.— 144 — 146.— 1.720,— 1.750.— 83.— 87,— 23.75 24.25 707,— 709,— 148,— 149.— 777», J. Stevvart . jt Garibaldi. 16.00: ((Človek,.«^, preveč vedel«, James Ste D. Dav. I Ideale. 16.30: «E1 Alamemfeii. Tozzi, R. Rory, Cinemasc. Impero. Zaprto. op' Italia 16.30: ((Ljubezen na pogled«, Isabelle Corey. Moderno. 18.00: «Ce se P£j fr neš te uničim«, R. RaSC ' Ralli Technicolor. S. Marco. Zaprto. uUiik*' Savona. 16.00: «Zelezni " R Salvatori. Viale. 16.00: ((Prikazen vse01 T Cooper, N. Nash. ,,,iii»n Vittorio Veneto. 16.30: «•* 4ieD so neumni«, Victor Mc R Madrizio Arena. . Me I Belvedere. 16.30: «BengalsK ci», R. Hudson. . .jiia'' Massimo. 16.30: «Okraj j Rene Clair. „,nste|,1l Marconi (Glej kino na pr™ ut Novo cine. 16.00: »ZemeU5* besa» Odeon. Za-nrto, r»A PROSTEM uh Arena dei fiori. 20.15: »Oscjn^l-letne«, Micky Spillane li scope. . „,,, (J Arena Diana. 20.15: »Cirkn^cč dovitosti«, Gregory PecK. nicolor frr<- Ariston. 20.15: «Moby Die««' gory Peck. id " Garibaldi, 20.15: «Clovek, preveč vedel« .-»el*’' Marconi. 20.15: «Dekle z Tony Martin. Cinemascom ^ Paradiso. 20.15: ((Današnja ta«. Marisa Allasio, Mik J Ponziana. 20.15: «Mez.zog>or,jtfrf fifa«. Dean Martin m 7-,ewis. . m 5*^ Roiano. 20.30: «Tizio, CaiO « pronio«, Nino Taranto. tzab1-Secolo Sv. Ivan 20.15: jine noči«, Giulietta Federico Fellini. „ncK«J stadio. 20.30: «Zenska, lft denar«, C. Charisse. Osk» *l>» Valmaura. 20.15: «Santiag A Ladd In Rossana Podes V MILJAH fecU Europa: »Družina TrapP*' nicolor. riiza'®1^ Roma: ((Osvobojeni Jer' inj.^ Cinemascope, Sylva Ko*- }eir Verdi: «Resnična zgodba j banditu«, R. VVagner, M. Cinemas-cooe. MALI OGI LEKCIJE ZA GIMNAZIJ^ irformaclje: Slovensko S r sim združenje, Ulica Fa“ te! 37-803. S. A. AVTOBUSNE PP°fi ^ Trst - .Sežana - nodelie do petka v - 1> ob 7.30 — z Opčin « t Or Ob sobotah ob 10.60 čin ob 11.10. - p* Ob sobotah in n^gigd*1 daljšana proga do .Al , ,n 5° II1 Trst • Sežana: petek Qft }f ob 7.00 in 15.30 —1 t ob 7.30 in 15.50: — iz Sežane ob 9 30 ln S«5 Vob>‘ lz Trsta: k Banom . Tržič: vsak dan — iz Tržiča: ob 12.20. ^ ^p. — k Banom - v SesljPJ? °i1^' lavmkih: 8.40, 18.30; 6.30; — ob praznikih: 14.30. «.jd. — k Banom ob delavni^* jg/ 7.25, 8.40. 13.25, l8 „ jO,9 — ob praznikih: 7.00. j 20.10. jjlRl j Z Opčin v Sesljan ((^V3 ob delavnikih: * * 14,05, 19.10; llM* ; — ob praznikih: 1 , 12.15, 14.20. 15.35. U"‘"'id „č **V Iz Bazovice • Trebč j ,j. v Sesljan praznik/ih: 9.00. PRIMORSKI dnevnik 9. avpsta 1958 televizija spreminja naše Petnajst milijonov Italijanov z navdušenjem sledi programom TV Zaenkrat je v Italiji 650.000 televizijskih aparatov, pravijo pa, da bomo kmalu dosegli 2 milijona. Najbolj navdušene seveda -ženske Sedaj so počitnice in' je poda v nekolilco drugačen. To-v *:,orma'ni časi«, je Italiji vsak četrtek in so-Coto vsaj 15 milijonov ljudi Drptf * jjuui ^e^evizij s^imi aparati. *n v tednu jih je srda nekoliko manj, tako jji ?ravijo statistični podat-»J,jT Noben Zgodovinski do-kon„ 1,nobena predstava, ali likšt!!^ n' v Italiji to- e 6 bubiike, kot televizija. Jhir«aa«*ngležlc0 topnostjo se liland, odstotkov vsega ita-!W !ga Prebivalstva vsaj (n ,ra tedensko v kavarnah ibl«m8lh ^avn'b lokalih tei Ul” nepremično oči v 673.000 Js|rih aparatov v Italiji. 4‘v°mi slm° poiav 7 40 kjer imajo že ii . 1.1J- ^eiovizijskih aparatov. Inn5 St,aV’*° gledalcev več kot . milijonov, v Angliji zna več leVU° stalnih gledalcev ieni 25 milijonov. Navdu- •ni.j za televizijo je torei 60 Pejnv, ki narašča s i*” nafilico, kot je rastlo »v«n?enie za film po prvi to ■> ni V0ini- statistike tgovomo kažejo; leta 1954 vizit v-k*11 v Itali 89 000 tele' 9’nno aParatov, leta 1955 10«, ’ leta 1956 235.000, leta v o ^27 00°- To leto so že il2(Wi mesecih prodali fe televizijskih aparatov, to 8r* fako dalje, pravijo, na Ji *ta''ii kmalu 2 milijo-televizijskih aparatov, ratoVe^a ie televizijskih apa-k0, v v. Italiji mnogo manj, le aparatov, ki jih Vaj , 000- Toda radio je ne-Rad'C'St0 drugega od televizije. Vsod*0 'ak^o poslušamo po-ali č.doma> v avtu, v baru, n*„, Jerltoli drugod. V glav-em nas ; nekatei 7®10 gledati; to je neke Predstava, ki je že spre „a„ a >n je vedno spreminja »aL sedanji način življenja, čl navade in, zakaj ne, tu-JL« okus in naša mnenja. Ho J° bo|i kot gledališče, ki-n4 1 knjiga, vpliva televizija še ?as zan'majo vesti in pa hor tere oddaje. Televizijo misel: XizW ■nost prebivalstva. Te-oddaje ne predstav- ljij0 , V!rkn .m° zabave, temveč nihjeani° Potrebo, ki se ji ne more več upirati. to,, ^ i* televizijskih aparati!^ azineroma še vedno pre-d* da*! je udomačila navali« 7, prihajajo vsaj dvakrat kthn !" ”a obisk k lastni-ZT>ajic- .*''ev>zijskih aparatov, in 7 !n Prijatelji. Za tisoče POtn,,-0'6 ’tali)anskih družin botnj 1)0 “četrtkovi in so-go. Sa:*??^e>> ze pravo nadlo-j*jc .J pb Primorajo, da ostareti, lur^.d televizijskimi apa- 'M, da dom; je bil njihov na- gredo v soboto kam čttlo, j3' teokrat se je rili’tPla ao. gostitelji pokva-bi se r7^,*.ZOske aparate, da (Prav ' teb stalnih gostov. je v tej trditvi kaj se '• Toda poglejte, le na primer zgodilo enemu od teh. Pokvaril je televizijski aparat in z žalostnim glasom naznanil svojim gostom, da tokrat ne bodo mogli slediti televizijska, oddaji. Pa se je oglasil gost; ({Poglejmo, če se da popraviti.« V nekaj minutah je že mobiliziral svojo in gostiteljevo dru. žmo, da so mu prinesli vse potrebno orodje in prej, kot ie minilo deset minut, je bil televizijski aparat popravljen. In gostitelj se je moral gostu še lepo zahvaliti. Kdor nima prijateljev s televizijskimi aparati ta hodi gledati priljubljene televizijske odaje v kavarne in druge javne lokale. Statistični podatki govorijo, da je 8 do 10 milijonov ljudi v Italiji, ki gleda televizijo v javnih lokalih. Najbolj zvest! in številni gledalci televizijskih oddaj so v Severni Italiji, predvsem v Piemontu, Emiliji, Ro. ir.agni, Toskani in Umbriji. Proti Jugu se število gledalcev televizijskih oddaj v javnih lokalih manjša. Temu je vzrok predvsem to, da je na Jugu mnogo manj javnih lokalov in da večina teh nima televizijskih aparatov. Mnogo dobrostoječih in tudi bogatih družin, še vedno nima televizijskih aparatov. Te bi si ga lahko kupile, pa nočejo, ker pravijo, da bi pokvarile družinsko življenje in spremenile navade, ki so v njihovi družini že ukoreninjene. Cisto drugačnega mnenja so seveda družine, ki že imajo televizijske aparate. Po mnenju teh, so njihove družine mnogo bolj združene, kot prej. Odrasli otroci ostajajo doma, pa tudi možje ne zahajajo tako pogosto v gostilne in bare. Statistike zopet govorijo, da gleda v Severni Italiji televizijske odaje 54 odstotkov moških in 46 odstotkov žensk. Na Jugu znaša število moških gledalcev 61 odstotkov. Res je, da spreminja televizija družinsko življenje. Sta. re navade, da so se zbirali v družini na majhen klepet ali pa na partijo kart, počasi izginjajo tam, kjer imajo televizijski aparat. V družinah pa, kjer so prav strastni ljubitelji televizije, postaja življenje včasih nevzdržno; «Ze prej je bilo težko pripraviti mojega moža, do besede« — je izjavila neka žena. «Sedaj pa pride domov, odpre televizijski aparat in gleda program dokler ni zaključen, nato gre spat. Morda spregovoriva v celem dnevu, komaj dvajset besed.« Pa čujmo pritožbe nekega moža; «Pridem zvečer domov, truden in izmučen; pa najdem ženo in o-troke pred televizijskim aparatom. Ce je oddaja zanimiva, potem moramo večerjati po oddaji, ali pa v temi. V skraj. r.em primeru, mi žena z mrmranjem pripravi večerjo, ki jo pa moram v naglici pospraviti, ker jih ne smem motiti. Drugo jutro izvem, da so šli otroci v šolo tudi brez nalog, z ženo sploh ne morem več govoriti. Ce pa nas obišče prijatelj, potem ga sprejmemo brez besed in ga kar posadimo pred televizijski aparat.« V Ameriki, kjer so televizijske oddaje od jutra do večera, so zdravniki ugotovili že razna obolenja, ki jih pripisujejo prenapetemu gledanju televizije. Tako so pri mnogih stalnih gledalcih televizije u-gotovili neke vrste tromboze v nogah, ki jo zaenkrat celo težko zdravijo. V Italiji še ni takih pojavov, vendar so zdravniki mnenja, da prepogosto gledanje televi. zijsikih oddaj ne koristi niti vidu niti živčnemu sistemu in drugim orgšnom. Po mnenju profesorja Emilia Servadoia, je lahko vpliv televizije pozitiven, ali negativen, kakršen je pač človek, ki ji sledi in kakršni so njegova vzgoja, značaj in inteligenca. Na vprašanje, če televizija pomirja živce, ali pa ne, je profesor odgovoril: «V glavnem, gledanje televizijskih oddaj živce pomirja, ker ni treba pri tem napenjati možganov, Seveda mislim pri tem le na oedaje, ki niso razburljive. Ce gre za težke drame, opere. ali pa za detektivske filme, potem je seveda zadeva drugačna. Na vsak način pa mislim, da pri nas zaenkrat ni nevarnosti, da bi prišlo, zaradi gledanja televizijskih oedaj do kakšnih posebnih cbblenj. Glavno je, da se človek ne vsede pred televizijski aparat takrat, ko začnejo oddaje in ga zapusti, ko se od. daje zaključijo. 2ivci morajo počivati, pa tudi oči ne vzdržijo stalnega gledanja v eno m isto točko.« Statistični podatki kažejo, da je na srečo v Italiji bolj malo takih, ki gledajo vedno vse oddaje. Pravijo, da je komaj 4 odstotke gledalcev, ki se vsedejo pred televizijski ar.arat zgodaj popoldne in ga zapustijo pozno v noč. Vsi esiali gledajo po večinoma te. levizijske oddaje 3 do 5-krat tedensko, mnogi pa, celo samo 'l ali enkrat tedensko. Isti podatki kažejo še, da so najbolj navdušeni gledalci ženske, medtem ko so moški bolj zmerni. Pravijo še, da so italijanske gospodinje nad televizijo tako navdušene , da smatrajo televizijski aparat prav tako važen in potreben, kot sta za njihovo gospodinjstvo hladilnik in stroj za pranje perila. liiiltnintifitiiiiiliiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiliiiiliiniiMliiiiiiiiiliiiiMiilllMiliiiiililiiliiiMMiiii \PapaMkta fiied d&dtiie «Deset dni, alt pa eno leto... to bi bili kar doder naslov za novo knjigo francoske pisateljice Francoise Saganove, ki se bo morala zagovarjati pred sodiščem v Corbeilu, kjer bo javni tožilec zahteval zanjo kazen od 10 dni do enega leta zapora. Obtožnica proti Saganovi obsega naslednje točke: neprevidnost, malomarno it-pravljanje z avtom m kršenje prometnih predpisov. Razprava bo verjetno oktobra. Dogodek, zaradi katerega bo morala Saganova pred sodišče, se je primeril še 14. aprila 195 7. Mlada pisateljica, ki takrat še ni bila gospa G y Schellerje-va, je šla na izlet s svojimi prijatelji. Vozila je svoj avto sAston-Martins z brzino, ki je presegala vse meje pametne vožnje. Na križišču ceste za Milly-La-Foret, je avto zaneslo s ceste. Saganovo so odpeljali v bolnišnico v težki nezavesti in vse je kazalo, da ji sploh ne podo mogli rešiti življenja, pa tudi njeni prijatelji, gospa Campion in gospoda Franck itt Lestien- ne, so bili hudo ranjeni. Pred preiskovalnim sodnikom je Saganova vedno zatrjevala, da je nedolžna ter da ni njena krivda, če je prišlo do nesreče, ker da se je baje v avtu nekaj pokvarilo. Izvedenci in prometna policija so bili seveda povsem drugačnega mnenja. Obdolžili so Saganovo. da sploh ni vozila po cesti, temveč je zavozila na travo ter da je vozila s takšno blazno brzino, da bi bil čudež, če se ne bi prevrnila. Saganova se ni vdala in je zahte-viila, da všo zadevo še enkrat preiščejo. 15. junija tega leta so šli s podobnim avtom na isto cesto, sodnik in drugi sodni izvedenci. Vozili so z enako brzino. Prišli so do zaključka, da je moralo priti do nesreče in da je Saganova brez dvoma kriva. Saganova si seveda ne dela preveč skrbi ter je še vedno na počitnicah s svojim možem. Pravijo celo, da sta se pobotala ter da se zaenkrat ne bosta ločila. Lahko ju pa loči razsodba sodišča, če bo Saganova morala za eno leto v zapor. GORE PORURSKEG A PREMOGA MEČEJO CUDN0 SENCO Deset milijonov ton «nezaželenih Ko je pred dnevi kancler Adenauer poslednjič stisnil svojemu gostu italijanskemu predsedniku vlade Fanfaniju roko, potem ko sta nekaj ur obravnavala težkoče Zahodi na Srednjem vzhodu, se je moral začeti ubadati z dokaj neprijetno zadevščino iz lastnega zahodnonemškega internega življenja. V palači Schaumburg so ga že čakali predstavniki lastnikov porur-sk:h rudnikov, predstavniki rudarjev in seveda strokovnjaki iz ministrstev za gospodarstvo in finance. Froblem je sledeč: V bližini Hessena, Bochuma in Oberhausena ter tudi drugod v Porurju se dvigajo velikanske gore neprodanega premoga. Cenijo, da so te gore premoga že nekako nevarne, saj je tod okoli 10 milijonov ton premoga, ki se iz meseca v mesec kopiči, ker ne gre v promet. Vse od katastrofalne gospodarske krrze tridesetih let do danes ni bilo v Porurju toliko ((nezaželenih« re zerv kot jih je danes. Tedaj so gore premoga bile nekako razumljive. Svet je bila preplavila kriza Čeprav se zdi, ob poznavanju nemškega gospodarskega razvoja in njih tehnike, kar čudno, je vendarle res, da so zahodnonemški rudniki, v pri. merjavi z glavnimi proizvajalci premoga v svetu, zelo zastareli. To seveda podraži proizvodnjo in dvigne ceno premogu, tako, da ga je težko plasirati. Do pred letom dni ali kaj več to niti še ni bil poseben problem. Sedaj pa ni več tako, saj ameriška recesija ni od muh in Američani vedo svoje breme zvreči s svoje rame na drugo ramo. Nemški gospodarstveniki od Erharda do zadnjih zagovornikov ((strogega liberalizma« se nikakor nočejo sprijazniti z dejstvom, da ima danes država drugo funkcijo kot jo je imela nekoč. In absurd v absurdu je ta, da posamezna podjetja Zahodne Nemčije kupujejo cenejši premog iz ZDA To pa bi niti ne bilo največje zlo. Rekli smo, da so cene nemškemu premogu visoke zato so se številna nemška podjetja v zadnjih letih preusmerila v uporabo nafte namesto premoga. Račun je zelo enostaven: nafta kot gorivo je v Zahodni Nemčiji, kljub temu, da jo uvažajo, za 20 odstotkov cenejša od premoga Posledice so sledeče; gore premoga se višajo, v prvih šestih mesecih letošnjega leta pa so v marsikaterem premogovniku delno ustavili ali skrčili delo, tako da so se za-hodnonemški rudarji morali odpovedati 700.000 delovnim dnem, samo v juliju pa so na račun tega izgubili 5 milijonov mark ali v naši valuti 750 milijonov lir, kar vse. kakor ni malenkost. Z vsemi temi problemi se je moral spoprijeti kancler Adenauer v svojem razgovoru s prej omenjenimi pred- stavniki rudarjev in gospodarskih predstavnikov. Liberalistično nastrojenje Erharda in njegovih o povsem svobod, nem tržnem gospodarstvu, je znano, zato je tudi povsem razumljivo, dk je bila diskusija žolčna, posebno ker se je Erhard zagovarjal tudi z obveznostmi, ki jih je Zahodna Nemčija prevzela v evrop. ski skupnosti za premog in jeklo. Skratka, nemške državne oblasti, predvsem finančni minister, ne mara nič slišati o morebitnih državnih podpo-ran premogovni industriji. Z druge strani niso niti v skladu s svojim konceptom pripravljene poseči vmes Vsa ta zadeva pa ne prizadeva le producenta — lastnike premogovnikov, pač pa tu. di delavstvo — rudarje, ki se postavljajo na vse bolj odločno stališče in terjajo korenitejše ukrepe, ne le začasno rešitev. Na zadnjem kongresu rudarskega sindikata je bilo večkrat in odločno povedano, da razmere v nem-kem rudarstvu terjajo kot neizpodbitno nujnost, podr-žavljenje rudnikov. Poleg tega še povsem novo politiko v vsej energetiki. Iz tega, kar smo navedli prej, posebno če vzamemo v poštev Erhardovo liberalistično nastrojenost, ki odraža dejansko nestrojenost nemške krščanske demokracije, so te zahteve sindikalne organizaei je zaenkrat več ali manj le pobožna želja. Kajti tako ime. novana «nemška realnost« Se s tem ne more sprijazniti. Zanimivo pa je vendarle, da se je problem le postavil, da se je o tem razpravljalo. Ker pa vemo, da je iz gornjih razlogov iluzorno govoriti o kakem korenitejšem ukrepu v tem smislu, celo v precej daljnji dobi, se trenutno postavlja kot pereč problem vprašanje kakih 650.000 zahodnonemskih rudarjev, ki stalno žive v strahu, da se nji. hcv delovni urnik skrči. Res je, da bi znal premog sedaj proti zimi iti bolj v promet zaradi tega, ker nemška gospodinjstva še na veliko u porabljajo premog kot kurivo. Toda gore premoga so tako velike, da znašajo približno 10 odstotkov vse letne nemške proizvodnje. To se pravi, da bi znali nemški rudarji izgubiti v enem letu s skrčenjem delovnega časa en mesec delovnih dni in s tem tudi skoraj enomesečne dohodke. % Američahi, ki st vediio kaj novega umislijo, so odkrili tu. di nov način športnega ribolova. Na ribe gredo kar z lokom. Slika nam kaže, da se tudi z lokom riba da ujeti, vendar bo stari športni ribič pogrešal oni užitek, ki ga ima, ko začne riba aprijemati« LETOŠNJA SUŠA NAM JE Kolikor je možno, si pomagajmo sami Ko sem se v četrtek proti večeru vozil v filobusu št. 20 proti Miljam, je nekaj ljudi gledalo skozi okna z dvojnimi občutki: bili so ta kmetje in tudi delavci, ki i-majo še kako fliko zemlje ob hiši in so z veseljem gledali, kako lije dež in natap lja tako žejno zemljo. Hkrati pa so se s tesnobo ozirali čez miljske hribe v temne oblake, ki bi bili mogli prinesti tudi točo, Na srečo toče ni bilo. V takih trenutkih razgovora ni težko nače ti, posebno ne z našim kmečkim človekom. In pogovor je seveda nanesel na letino. Tudi tokrat je obveljala stara trditev, o čemer smo že pisali. V kolikor ne bo te dni spet kaj dežja, bo suša načela tudi trte. V višjih legah jih je že. Petkova ploha je bila, žal, prešibka, da bi kaj zalegla. Ko sem se s kmeti v dolgi vožnji do Milj pogovarjal o letini, so mi tožili o suši in zelo značilen je bil stavek, ki ga je nekdo skoraj zafrkljivo rekel. Omenil je nekega knieta. kateremu so se smejali, ceš da čemu orje pregloboko, toda letošnje sušno poletje mu je dalo prav. Zato sem namenil, da sedaj, ko še ni čas, da bi "mil """■Ml.UH,,,,,,,,,,,,. „„„„„....... ((»uiti.............................................. tajtežji urbanistični problem jugoslovanske prestolnice Pogi^ z začetka Bulvarja revolucije proti Trgu Engelsa Marksa, ki daje urbanistom toliko dela Mai0 , iZt°čila tailTPraSanl’ ki so po' h1*' kot .“o splošno 7animp. i”, ^0^ . ~ "Plošno zanima-ic? “nlo. 5 VP'išanje uredi-i trgov "a]v*dWh beograj- U^unvkalnTv. t8k0 ie ma' katerih „ lnib problemov, n,:-i Se P°i*vila tako S« uSenja’ kot o pro-.Ehgelsa Ve frga Marksa Tri Jl0*torno 'n!3. ln Engelsa je »O v i’! jele P° voj-n . ^ladu z urbani- odR[ °m izgradnje (oCti*ga sodiC!1 8tavb0 * H,» l^tograf- p na pala' C’i ^avbo h eograd na- tov vg0s‘avije °ma slmUka-v,;.? fct s« _ T>om sindika- ioiu. d° bivše°]n!!ino razPr6- i, k«lo»' kinemato- '*Prav . arb>tektonsko Z nj° n°-‘o* »veze. Ze nri gradnji doma sindikatov so se pojavila razna mišljenja. Mnogi so smatrali, da nima smisla dati domu sindikatov isto pročelje kot jo ima palača »Beograd«, ker se teren med Bulvarjem revolucije in Ulice Moše Pijada niža (razlika je skoraj 2,5 m) in da ie mnogo boljša asimetrična rešitev. Zastopniki te koncepcije no pravilno dokazovali, da tu sploh ne gre za trg v urbanističnem in arhitektonskem smislu. To ni niti kl.a-s čni niti moderni trg. To je prostor, ki je nastal z odstranitvijo bivše stavbe sodišča in ^ gradnjo doma sindikatov med Bulvarjem revolucije, ki, gledano od zvezne skupščine proti domu sindikatov, zavija polkrožno precej ostro na leve na Terazije in Dečansko ulico, bi se z deflhe strani poleg atavbe »Borbe« in stavbe Zveze komunistov Jugoslavije vliva v Bulvar j-evolucije. Stavbe ,ki Obkrožajo ta prostor, ki ima obliko «rogovil», so zelo heterogene in arhitektonsko nevsklajene, tako da tudi s te strani nimate vtisa invpozantnosti velikega mestnega trga, zlasti še, ker je Trg, kljub prometu na Bulvarju revolucije večinoma pre. cej neobiskan in zato prazen in pust. Mogoče je to eden od razlogov, da je trg zadnje čase postal najprimernejši prostor za parkiranje avtomobilov. Pred tremi leti so razpisali natečaj ‘za spomenik Marksu in Engelsu, ki po mišljenju mnogih ni uspel, čeprav je žirija dodelila prvo nagrado avtorjem, ki so predlagali postavitev visokega obeliska. Da bi dobili večji in daljši pločnik prčd dotiioth sindika- tov in večjo razdaljo med spomenikom in domom sindikatov, so, zopet po mnenju mnogih, nesrečno zasekli globoko v Bulvar in brez potrebe posekali drevesa vse do zvezne skupščine. Zgradnja trga je bila pred več kot leto dni prekinjena. Govori se celo, da je to zasluga predsednika republike, ki je bil zelo nezadovoljen z videzom trga. Nedavno so se dela na trgu ponovno pričela. To je ponov. no sprožilo zanimanje za dokončni videz trga, posebno še, kei so se pojavile govorice, da bodo posekali stare platane pred zvezno skupščino in vzdolž Pionirskega parka (na. sproti skupščini) in odstranili ograjo pred skupščino in pred parkom zveznega izvršnega sveta. Medtem ko je vest o odstranitvi monumentalne o-graje okrog zvezne skupščini in sekanju dreves povzročila Skoraj splošno nezadovoljstvo so Beograjčani pozdravili idejo o odstranitvi ograje pred parkom zveznega izvršnega sveta in da se namesto spomenika (obeliska) postavi velik vodomet, v časopisni in radijski anketi so meščani pieko najuglednejših zastopnikov raznih javnih profesij povedali svoje mišljenje in ostro obsodili nekatere zamisli urbanistov. Kaže, da je končno prišlo do kompromisa. Ograja zvezne skupščine bo odstranjena, drevesa pa bodo ostala. Zelena površina pred skupščino bo ostala nedotaknjena razen pred glavnim vhodom, kjer jo bodo prekrili z granitnimi ploščami. Toda pustili bodo drevesa tudi na tem prostoru in jih samo zaščitili z granitnimi ploščami. Na tem delu bodo verjetno jjostatrili tudi več vodot metov. Ograja pred parkom zveznega izvršnega sveta jž že odstranjena, pričela so se dela za odstranjevanji dgrije ekrog zvezne skupščine in na samem robu trga, ki imajo ramen ublažiti ostrino, ki so jo zasekli v Bulvar revolucije. Na samem trgu bodo verjetno postavili velik vodomet. Tako bo Beograd, ki je znan po svoji letni vročini, do. bil svoj prvi pravi vodomet, ki bo poživil in osvežil trg, ki je od jutra do mraka izpostavljen močnemu soncu. . 2 odstranitvijo ogrrfje o-krog zvezne skupščine se bodi. Beograjčani verjetno kmalu [fomirili, ker stavba s tem na svoji monumentalnosti ne bo nič izgubila, nasprotno bo še pridobila. Vprašanje je le, | dvignil, kako zaščiliti zelene površine J zastor* okrog skupščine pred otro-eadjo, ki skuša vsak prostor izkoristiti za nogometno igrišče. Trg Marksa in Englesa bo verjetno do .konca jeseni urejen. Zelene površine Pionirskega parka, parka pred zveznim izvršnim svetorti, parka pred zvezno skupščino, ki se bo nadaljeval na prostoru stavbe, ki bo odstranjena v smeri proti stavbi CK ZKJ in košate platane bodo dale skup. no z vodometom trgu neob-hodno potrebno svežost in meščane vabile na trg, ki je danes večinoma (razen pred kakšno prireditvijo v domu sindikatov) prazen in pust. S tem pa bo trg končno prenehal biti prostor za parki-t-anje avtomobilov. BOZA BOŽIC Je Sladko maščevanje Precei nepredviden razplet imela premiera operete «Kiss me Kate«, ki je bila pred dnevi na glasbenem festivalu v, Westbury (Ntw Yotk). Prvo dejanje bi še moralo namreč, po zamisli Cole Porterja, ki je opereto napisal, končati s tem, da bi glavni junak Petruccio močno udaril svojo izvoljeno Ca-therine, Zgodilo pa se je, da je Catherine, ki jo je igrala Jane Morgan, nenadoma udarila Petruccia (igralec Eari Wrigtson) s takšno silo v brado, da je padel, kolikor je dolg in širok, na sredo odra. Zavladala je tišina Ker pa se Petruccio le ni so moraili spustiti govorili o pnpravah na trgatev, spregovorim prav o tem globokem kopanju, oziroma oranju, ne v vinogradih, pac pa povsod drugod. Ce orjemo zemljo globoko, jo globlje zrahljamo in odpremo koreninam pot v globlje plasti, kjer rastline tudi v susnih letih najdejo nekaj vlage, da odolevajo suši. Če orjemo vedno do e-nake globine, prevračamo vedno eno in isto zemljo, ki se z leti izrabi in izčrpa. V tej zemlji se tudi kolobarjenje obnese le do neke meje Pri tem pa je ta praksa še tem slabša, ker se pod ornico, če orjemo ali kopljemo vedno do iste globine, naredi bolj trda, slabše propustna in s hrano slabo oskrbljena plast, ki ji pravijo »plazina«. Ta plast, posebno na njivah, ki jih orjemo, preprečuje koreninam, da bi se razraščale v globino. Posebno nekatere nove vrste kultur, ki se v zad njem času pri nekaterih naših podjetnejših kmetih u-veljavljajo, gredo s koreninami globlje. Ponekod v svetu, na primer tam, kjer so tla prodnata in je zemeljska plast plitva, skušajo iz leta v leto dvigniti v plast zemlje nekaj proda, k> zemljo rahlja. Več kot teliko sicer ne smejo, toda pri nas, kjer je, razen na kraSki planoti, zemlja globoka, ni v tem nobene o-vire. Tu bi morali iz leta v leto ornico pbglabljati, vendar po določenem sistemu. Mrtvica, to Je tista zemlja, ki leži pod ornico, pa ni kdo ve kako rodovitna. Zato je treba najprej začeti že zgoraj omenjeno plazino najprej razbijati in šele nato z globljim oranjem mrtvico dvigati in pomešati z dobro zagnojeno ornico. Tega pa seveda ne moremo delati kar tako. Predvsem nas globoko oranje veliko stane. Poleg tega ne smemo naenkrat dvigniti preveč mrtvice, ker vemo, da posebno žita ne ljubijo preveč mrtvice. Izkirinje strokovnjakov so celo pokazale, da pregloboka brazda ni žitu prav nič priljubljena. Zato pa zelo prija raznim okepavinam, kot na primer krompirju. To pa je kot nalašč za ko lobarjenje. Ce v prvem kolobarju kar krepko zastavimo plug in gremo skozi plazino v mrtvico in zemljo te-meljitd pognojimo, nam bo prihodnje leto, ali bolje že jeseni, ko bomo posejali o-zimino, dovolj, da spustimo plug v normalno, dosedanjo globino. Ponekod delajo to celo s posebnimi rahljači, s traktorji s posebnim priključkom, ki zemljo ne le podrahljajo, ampak tudi večje kose mrtvice zdrobijo in jo pomešajo z bolj pognojeno, rekli bi nekako plemenitejšo ornico. Če pa smo žitu le podrahljali, moramo naslednje leto za kako drugo okopavino spet seči s plugom globlje in dvigniti še nekaj mrtvice. Pri tem moramo paziti na sledeče: če se ona pusta mrtvica močno loči od or-nice (kar opazimo po barvi, slogu in rahlosti), ne smemo preveč bezati vanjo, ne smemo iti preveč globoko, i pomagati. Dejstvo, da so na- da nam naše ornice preveč ne opusti. V omici namreč mora biti čim več humusa, ker se v njem razvijajo številne drobnoživke, ki so za rast vseh kultur nujne. Ce pa skromni humus ornice preveč »razredčimo« s preobilico puste mrtvice, ki smo jo dvignili z globokim oranjem, nam tudi globoko oranje rte bo kdo ve kako koristilo, pri občutljivejših kulturah pa bi znalo celo škodovati. O tem vprašanju bi se dalo še veliko govoriti. Je, kot vidimo, nekoliko zapleteno. Potrebna je določena strokovnost, toda z nekaj dobre volje bi si znali tudi sami ši kraji skoraj kronično podvrženi suši, nas mora prej ali slej pripraviti do tega, da se lotimo sodobnejšega obdelovanja zemlje. Nekaj napotkov v zvezi z globljim oranjem prav gotovo ne bo odveč, saj se že bližamo tisti dobi, ko bomo morali začeti misliti na jesensko setev. Že danes pa moramo določiti, kje bomo kaj sejali in hkrati vedeti, kako je bila zemlja doslej obdelana. Razgbvor, ki sem ga imel v filobusu, mi je vsaj posredno povedal, da se nekateri naši ljudje še vedno ne zavedajo, kako važno je vprav to globoko oral''e. D. a. tl1111III11111II111II111IIII111M111111111111II1M111IItM1111111111!1111U llllll 111111111(111111111M1111111It IM111II in njegaue n&v-eie Po dolgih pogajanjih je bil končno rešen »por med pisateljem Ernestom He-mingwayem m poznano newyorško revijp, ki je hotela ponatisniti tri njegove novele o državljanski vojni t' Španiji, Novele so bile v omenjeni reoiji že objavljene leta 193S in 1939 ter sb jih hoteli sedaj vključiti v posebno antologijo. Novele opisujejo dogodke med državljansko vojno v Španiji, njihovi junaki pa so v glavnem republikanci, ki se borijo proti Franku. Hemingway, ki je bil takrat v Španiji kot novinar, je bil namreč na strani republikancev. Sedaj pa se je uprl ponovni objavi novel, češ da lahko čas dobro, ali slabo vpil vd na dela, k i’opisujejo določene politične dogodke. Hemmgway je še tzjd-vil, da ni mogoče predvideti, kolikšna bi bila škoda, če bi novele, sedaj zopet ponatisnili. Spor je bil rešen tako; da bo omenjena revija oBjavilii samo eno novelo. HOROSKOP .ZA DANES. OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Ne sklepajte nobenih kupčij, temveč počakajte še nekaj dni. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Ne bp(lite tako nezaupljivi. DVOJČKA (od 21. 5. do 20. 6.) Oseba, ki vas zanima, vam ne vrača čustev RAK (od 21. 6. do 22. 7.) Izkoristite ugodno priložnost in odpotujte. LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Spor v družini se bo poravnal. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Odločiti se boste morali v zvezi z važno zadevo. TEHTNICA (od 23. 9. do 22. 10.) Odkrite svoja čustva osebi, ki vas zanima. ŠKORPIJON jod 23. 10. do 21. 11.) Vse vam bo šlo po sreči. Srečali boste osebb, ki vam bo zelo všeč. STRELEC (od 22. 11. do 21. 12.) Nesrečen dan za poslovne ljudi. Mnogo novosti v družini. KOZOROG (od 22. 12. do 20. 1.) Prijeten obisk in kratko potovanje. Z zdravjem pa ni vse v redu. VODNAR (od 21. i. do 19. 2.) Brzdajte svoje živce in bodite š prijatelji bolj odkriti. RIBE (od 20. 2. do 20. 3.) Čakajo vas težave, ki pa jih boste premostili. « ' * Je *X* • • — Ne, gospa Filumena, obleka ni nova. Zaradi vročine sem si zanihala rokave, pa že vsi pravijo, da imam novo obleko.„ PRIMORSKI DNEVNIK 9. avgusta 1951 fiorišbo.benesbi dnevnik Za varnost prometa Policija odvzema šoferske knjižice Na podlagi odredbe prefekture se ne bo vozilo 31 oseb Prometna policija nam js poslala v objavo imena oseb katerim so v zadnjem času na podlagi odredbe prefekture odvzeli šoferske knjižice a-It dovoljenja za kroženje prevoznimi sredstvi, ker so vozili tako, da so predstavljali nevarnost za življenje ljudi, ali ker so povzročili prometne nesreče. Šofersko knjižico so odvzeli: Barnabi Gilbertu, Bizzaiju Silvanu, Brunetti Giovanniju, C as, tel lanu Silvanu, Cech Fi-lipplichu Giorgiu, Hledeju Valentinu, Jurichu Giordanu, Lombardu Clementu, Lovis-oku Liviu, Macuzu Giovanniju Miniussiju Mariu, Monten-i Paolu, Okroglicu Sergiu, pilotu Ugu, Rayerju Casimiru, Scudiniju Enricu, Štolfi Edo-ardu, Tacchiniju Paoliju Aldu, Tonutu Mariu, Toselli Marisi Silvanu. Dovoljenje za kroženje prometnimi sredstvi so odvzeli: Antonelliju Fiorenzu, Cra-gnolinu Brunu, Cucitu Antoniu, Cancianiju Umbertu, De Nadaiu Augustu, Grossiju Claudiu, Hobanu Ilariu, Pe-ressinu Redentu, Pianiju E-miliu. To je zelo dobro sredstvo, da se zlasti glede na bližnji veliki šmaren opozorijo ljudje, naj se za volanom ali krmilom o-bnašajo kot ljudje. <01-------- Plesni večer na gradu Jutri zvečer se bo vršila na gorivškem gradu prva plesna prireditev, ki jo organizira go. riški ENAL, da bi propagiral turistično važnost gradu. E-NAL ima v načrtu tudi večje Sporočilo zveze trgovcev Obratovanje trgovin na veliki šmaren Odprte bodo do 13. ure, ▼ soboto in nedeljo pa zaprte Zveza trgovcev nam je poslala v objavo sporočilo glede obratovanja trgovin na veliki šmaren. Ker je leto' praz nik na petek, bodo na podla gi prefektovega dekreta od 3. oktobra 1951. leta trgovine z mešanim blagom, drogerije trgovine z oblačili, pohištvom in drugim blagom odprte na veliki šmaren v petek 15. avgusta do 13. ure. V soboto in v nedeljo, to je 16 in 17. avgusta, pa bodo omenjene prodajalne oba dneva zap'te. Modna revija v Podgori V grofovem parku v Podgori se bo danes zvečer ob 20. uri pričel z modno revijo in nastopom onkestra dirigenta Piana tridnevni festival komunističnega tiska. Jutri popoldne so na sporedu šaljive ttkme in nastopi solistov in pevskih zborov, zvečer bo ples, v ponedeljek pa zaključni ples z izvolitvijo najlepše-ga dekleta. n n Mednarodna kolesarska dirka «Po Jugoslaviji* Jugoslo van Žiro vnik odvzel Moiteanuju (Rom.) majico V ekipnem plasmaju še vedno vodi Jugoslavija • Bo Žirovniku uspelo obdržati majico do končnega cilja? - Danes dve etapi: Nova Gorica-Vršič m Kranjska gora-Ljubljana Veroneseju Adalbertu, Zorattu J prireditve. Mmilimilllllllll **"................ V noči od srede na četrtek v UL Torriani Z revolverjem v roki vdrl in okradel gostilno Bensa v Ze naslednji dan sta bila tržaška raparja «pod ključi* Dva tržaška pobalina sta I Nekaj kasneje je prišel v go-pnšla v sredo zvečer z moto-1 stilno tudi gospodar, ki je po- ciklom v Gorico, da bi ugotovila, če je teren goden za n.iune roparske namene. Za svojo prvo žrtev sta izbrala nekega Giustina Scherla iz Liliče Don Bosco 47, vendar svojega načrta nista izvedla do kraja, ker je pričela Scher-lova mati, ki je bila na oknu in ki je videla mladeniča, kako sta se približala njenemu sinu, da bi ga okradla, rop preprečila s klicanjem na po-ir.oč. Tržaška predrzneža sta bila 23-letni Mario Pippan in 2X-letni Aldo Planetti s Trga Legnami 14 v Trstu. Po tem prveip nesrečnem stiku z Gorico sta pripravila v sredo zvečer nov načrt, od katerega sta si veliko obetala. Nekaj pred polnočjo je šel Pippan v gostilno v Ul. Torriani, ki je last Ivana in Matilde Bensa. Naročil je kozarec vina in plačal z bankovcem za 500 lir- Ko je popil, se je še nekaj časa zadržal v lokalu in ga zapustil opolnoči. Nekaj po polnoči je gostilničar pobral denar iz predala in odšel v zgornje nadstropje, kjer stanuje. Zena je ostala še nekaj časa v lokalu, da bi ga pospravila. Naenkrat je zaslišala trkanje na vrata. Ko je vprašala, kdo je, so ji od zunaj odgovorili, da je polici- ja. Nemalo se je prestrašila, ko je zagledala pred seboj mladeniča z revolverjem v roki, ki ji je zaukazal, naj dvigne roke kvišku in naj se spravi h kraju. Pippan je takoj stopil k točilni mizi, da bi pobasal denar. Zadovoljiti pa se je moral samo s kovanci, in še to z zelo majhno vsoto. Ko je »počistil* predal, se je ropar takoj odstranil iz lokala. Ko je bila nevarnost mimo, je pričela gostilničarka klicati na pomoč. V lokal je najprej pritekel njen 30-letni sin Luigi, ki je roparja pričel zasledovati. Ko ju je dohitel, sta ga prevrnila in zbežala pfoti Ul. 20. septembra, kjer sta zasedla motocikel in se odpeljala proti Ul. Levada. klical kriminalistični oddelek policije, ki je takoj na več krajih zastraiil vse glavne poti, ki peljejo iz mesta. Vso noč so roparja zasledovali. Našli so tudi njun motocikel, ki je bil brez bencina v neki stranski ulici Drevoreda 20. septembra. Naslednji dan je prišel pippan na kvesturo prijavit krajo motocikla. Ker se je obnašal precej sumljivo, so ga pričeli temeljiteje zasliševati. Pri tem pa so odkrili, da imajo pred seboj roparja, ki je prejšnjo noč poskušal priti na lahek način do denarja. Pippan je tudi priznal, da je imel s seboj pomagača Al-da Planettija, ki je tis*o noč dobil prenočišče pri neici ženski v Ul. Čampi 43. Roparja sta sedaj v sodnih zaporih v Gorici. Vpisovanje za izlet SPD do 13. avgusta Za izlet Slovenskega planinskega društva, ki bo 15. avgusta na veliki šmaren v Soško dclino, sprejemajo vpisovanje v kavarni Bratuš najkasneje do 13. avgusta, da bodo organizatorji lahko naročili avtobus. Nov vozni red vlakov ODHODI Proti Trstu: 0.15 (A). 5.54 (A), O.50 (A), 7.48 (D), 8.07 (A), 8.49 (D)„ 10.52 (D). 14.03 (A), 15.41 (A), 16.45 (DD) •), 18.41 (A), 20.04 (A), 21.16 (D), 22.00 (D), *), 23.28 (A) **). Proti Vidmu: 4.40 (DD) •*»), 4.50 (Al, 6.31 (A), 7.23 (D)) •),’ 7.51 (4), 9.04 (DD), 9.37 (D), 10.53 (A), 13.03 (D), 13.44 (A), 15.39 (A), 17.30 (A), 18.57 (A)| 20.05 (D), 21.31 (A), 22.56 (A). 23.26 (A) •*) PRIHODI Iz Trsta: 4.49 (A), 6.29 (A), 7.21 (DD) *), 7.45 (A), 9.02 (DD), 9.35 (D), 10.49 (A), 13.02 (D), 13.42 (A), 15.37 (A), 17.36 (A), 18 55 (A), 20.01 (D), 21.29 (A), 22,55 (A) Iz Vidma,- 0.14 (A) 4.28 lD) •*), 5.5'’ (A), 6.48 (A), <46 (D), 8.05 (A), 8.47 (D), 10.50 (D), 14.01 (A), 15.36 (A), 16.44 (DD)*), 18.39 (A) 20.02 (A), 2114 (D). 21.57 (D)*), Izgubljeni predmeti na sedežu mestne policije Na sedežu mestne policija v Ul. Mazzini imajo sledeče izgubljene predmete: žensko jopico, torbico z denarjem ih zlat uhan. Kdor lahko dokaže, da je lastnik omenjenih predmetov, naj jih pride iskat. •»»— Nenadna slabost delavke v tobačni tovarni Včeraj zjutraj ob 9.30 so bolničarji Zelenega križa morali v tobačno tovarno v Drevoredu 20. septembra, kjer je 49-letno delavko Frančiško Rupnik iz Ul. Molino 2 prijela nenadna slabost. Z rešilnim avtomobilom so jo odpeljali v bolnišnico pri Rdeči hiši na zdravljenje. Kin« v Gorici CORSO. 17.08: »Dežurni kor-poral*, M. Arena, R. Como in N. Manfredi. VERDI. 17.00: «Mladi soprogi*, I. Corey in A. Cifariello. VITTORIA. 17.15: »Princezi- nja Moakov*, R. Gan in S. Brady, barvni film. CENTRALE. 17.00: »Materin glas*, F. Soler. MODERNO. 17.00: »Tiran Hob-son*. DEŽURNA "LEKARNA Danes posluje ves dan in ponoči lekarna D’Udine, Ul. Rabatta 18, tel. 21-24. «» . TEMPERATURA VČERAJ Včeraj so na goriškem letališču zabeležili najvišjo temperaturo 27.2 stop. ob 15. u-ri, najnižjo pa 14.8 stopinje ob 3. uri. NOVA GORICA, 8. — Zmagovalec VI. 213 km dolge etape Pulj-Nova Gorica je Nemec Altweck iz Muenchena, ki je v današnji etapi dokazal kvalitete vrhunskega kolesarja. Altweck je v peti etapi dobil nagrado za največjo borbenost. To borbenost je pokazal tudi v današnji etapi. Pred Vodnjanom je imel gu mi-defekt, toda z uporno vožnjo je ponovno dohitel vodečo skupino, ji ušel in prišel prvi na cilj v Novo Gorico s časom 5.53’22”. Največje odkritje letošnje dirke po Jugoslaviji pa je mladi Slovenec Žirovnik, ki je danes prispel osmi na cilj z istim časom kakor zmagovalec in s tem zavzei prvo mesto v lestvici posameznikov Dosedanji nositelj rumene majice Romun Moiceanu, ki je danes zasedel 24. mesto, je v generalnem plasmaju padel s prvega na U. mesto. Z odlično vožnjo Žirovnika, Levačiča in Petroviča se je jugoslovanska reprezentanca še bolj utrdila na prvem mestu ekipnega plasmaja. Današnja etapa je bila po prvem načrtu krajša za 35 kilometrov, ker bi morala iti proga 30 km po italijanskem ozemlju. Ker pa italijanske oblasti niso dale potrebnega dovoljenja, so morali kolesarji prevoziti 213 namesto 178 km Včerajšnje slabo vreme je napravilo dobro uslugo kolesarjem, ki so danes startali ob lepem, toda hladnem vremenu. Ze po nekaj kilometrih od Pulja sta pobegnila Vuko-jevič in Zidan, toda pri 36. kilometru so ju ostali dohiteli. Pri Porto Portone sta Alt-weofc in Žirovnik dobila bonifikacije in točke. Na prehodnih ciljih v Portorožu in Kopru je bil prvi Hrovat. Peti hribovski cilj Črni kal je prinesel bonifikacije upornemu Levačiču, v Črnem kalu je i-mela prva skupina že 8 minut prednosti pred drugo skupino, v kateri je vozil Moiceanu. Na cilju v Novi Gorici je bil vrstni red naslednji; Altweck, Jan Hougens, Gazda, Tem-buyser, Vodnjak, Vukojevič, Jugov, Žirovnik, Gleich, Hrovat, Bajlov, Levačič itd. Od 57 kolesarjev, ki so star. tali v Pulju, jih je prišlo na cilj 53. Odstopili so Knoops (Holandija), Zivkovič in Gregorin (Srbija) ter posameznik Sporčič. V današnji etapi so kolesarji vozili s povprečno hitrostjo 35 km 653 metrov na uro. Jutri sta na sporedu zadnji dve etapi; Nova Gorica-Vršič 109 km in Kranjska gora-Ljubljana 87 km. Zmagovalec Vršiča bo dobil 3 minute bonifikacije, Žirovnik ima prednost 2 minuti in 12 sekund pred Poljakom Gazdo. Strokovnjaki So mnenja, da bo Žirovnik obdržal rumeno majico do končnega cilja. Splošna lestvica posamezni-kov,- Žirovnik (Jug.) 23.2’45”, Gazda (Poljska) 23.4’33”, Tem-buyser (Belgija) 23.5’0”, Petrovič (Jug.) 23.6’54” itd. Današnji etapi VI. Nova Gorica - Vršič (109 km) Vse kaže, da bo ta najbolj naporna etapa dokončno odločila dirko. Do neposrednega vzpona na Vršič (do Trente, 94 km) je izrazito valovita steza, na kateri bodo tekmovalci bržkone varčevali z močmi za naskok na prelaz (1611 m). Po gorskem cilju se bodo tekmeci spustili do Kranjske gore, ne ida bi jim sodniki merili čas. Na strmini navzgor pridobljeno prednotet torej ne bo mogoče zapraviti z vožnje navzdol, zato je Vršič s to odločitvijo prirediteljev samo še pridobil na pomenu. Doslej j se je namreč že primerilo, da je njegov zmagovalec težko priborjen naskok zapravil do končnega cilja. VII Kranjska gora - Ljub ljana «7 km) Pisana karavana bo nato popoldne startala za zadnjo preizkušnjo. Proga te etape pada položno do končnega cilja. Doslej so na njej tekmovali samo enkrat (poletapa, leta 1955), najhitrejši pa je bil Bolgar Ognenski (2.16’21”). V Avstraliji dvoboj Italija - ZDA v tenisu NEW YORK, 8. — Ameriška teniška zveza je z obžalovanjem odklonila vabilo italijanske zveze, da bi odigrali izločilni teniški dvoboj za Davisov pokal z ZDA v Italiji. ZDA so se namreč že obvezale z Avstralijo in zaradi te- ga bo prišlo do srečanja na teniških igriščih v Pertnu (Avstralija). # # # HAMBURG, 8. — V četrtfinalnem izločilnem kolu teniškega prvenstva Nemčije je Anglež Billy Knight premagal Italijana Sirolc s 6:2, 6:3, 4:6, 4:6 in 6:4. Knight. je bil član angleške reprezentance v izločilnem tekmovanju za Davisov pokal z Italijo in je moral tedaj kloniti pred današnjim nasprotnikom. Svetovno padalsko prvenstvo V vodstvu sta obe ekipi Sovjetske zveze Rezultati skokov z 2500 m višine niso bili preveč ugodni za jugoslovansko reprezentanco. ki se udeležuje svetovnega padalskega prvenstva v Bratislavi, Najboljši med moškimi so bili Rusi in domačini, najboljši Jugoslovan Miličevič pa je bil deveti. Ekipno so bili najboljši padalci ČSR pred SZ in Bolgarijo, jugoslovanska e-kipa pa je bila v tej disciplini umi, Med ženskami je zmagala Romunka Sucu, ekipno pa SZ. V generalnem plasmaju vodi v obeh konkurencah SZ. Med moškimi imajo Rusi 2947 točk, CSR 2953, Jugoslovani pa so šesti z 2634 točkami. Med ženskami je prva SZ pred Bolgarijo. Med posamezniki vodi Rus Ostrovski, med ženskami pa Romunka Sucu. Prui dan italijanskega prvenstva v plavanju izboljšana državni in juniorski rekord v plavanju na 1.500 m prosto za moSjj Novi državni prvaki: Galletti Paolo (1.500 m prosto), Pucci Paolo (100 m prosto) in Lazzari Roberto (000 m prsno) med moškimi in Valle Sandra (100 m prosto) med žen-skami- V mešani štafeti 4x100 so zmagale plavalke La*18 TURIN, 8. — Danes se je začelo državno prvenstvo v plavanju. Zjutraj so bile na vrsti baterije, kasneje pa finalne tekme. Med tekmovanjem je Galletti Paolo (R M Flo-rentia) postavil na 1.500 m prosto nov državni rekord časom 18’48”8 V isti skupini je Zaottini iz Rima dosegel nov juniorski rekord z 20’33”4. Rezultati včerajšnjega tekmovanja so sledeči: Finale 1500 m prosto moški: 1. Galletti Faolo (RM Floren-tia) 18’48”8 (nov drž. rekord), 2. Ciacci Paolo (AS Roma) 20’ in 6"7, 3. Paliaga (CS Fiat) IIIIIIIIIIIIIIHIIIIIMIIIIiiiIIIIIIIIIIIIiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiihiiiiiiiiiiiIIIIIIIIIIIIIiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiikiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiihi IV. medeonski šahovski turnir v Portorožu Gligoričevo zmago nad Larsenom so gledalci pozdravili z aplavzom III. kolo se je odlikovalo po zelo borbenih partijah Gligorič in Larsen sta igrala štiri ure in pol (Od našega pos. dopisnika) PORTOROŽ, 8. — Današnje kolo mednarodnega šahovskega turnirja se je odlikovalo po zelo borbenih partijah, saj se je prva med Gligoričem in Dancem Larsenom končala šele po štirih in pol urah igranja. Kako zanimiva je bila partija se vidi iz tega, da ie Gligorič v 18. potezi najprej žrtvoval kmeta in nato še kvaliteto, a je s točno igro m silovitim napadom, kjer sta mu bila glavno orožje oba lovca, prisilil nasprotnika, da se mu v 34. potezi vda pred neiz V ekipnem plasmaju vodi Jugoslavija 69.17’02” pred Romunijo (69.28’44”), Belgijo <69.29’6”), Holandijo (69.58’23") Muenchenom in Švico. llll«llllllllll|||ll|ll|lllllllll||||||||||||||||||||||l|l,l„|„|„|||,,a„l,||||,||||||||||M||||||||||m||||)|||)| Aktivnost CONI in FIGC Yčeraj zjutraj v Rimu razgovor Onesti-Barassi V Milanu sta se sestala predsedniški in tinančni odbor nogometne zveze • Odv. Columni išče denarno pomoč za Triestino, ki ima kljub »zdravemu* obračunu 70 milijon lir deficita letno RIM, 8. — Kakor je bilo že predvideno, sta se danes sestala odv. Onesti, predsednik italijanskega olimpijskega odbora in inž. Barassi, predsednik nogometne zveze. Po poldrugi uri trajajočem razgovoru je šef tiskovnega urada CONI izjavil, da sta se športna funkcionarja pogovarjala o seji izvršnega odbora, ki bo 13. avgusta, med katero bodo proučili sedanji položaj v nogometnih krogih. V okviru nogometne zveze sta se danes sestala v Milanu predsedniški in finančni odbor zaradi potrditev pogodb o premestitvi igralcev. Sestanka so se udeležili predsednik profesionalne lige dr. Pasqua-le, blagajnik dr. Pelasca in funkcionarji odsekov, ki so zainteresirani pri razgovor;h. Preu edniški odbor se je zopet sestal v popoldanskih urah ob prisotnosti predsednika finančnega odbora in odbora za ekonomske zadeve, še pred zaključkom seje, so funkcionarji sprejeli predsednike raznih športnih društev, med katerimi je bil za »Triestino* odv. Columni. Columni je izjavil, da ima tržaško društvo kljub zdravemu proračunu približno 70 milijonov lir deficita letno. Za ureditev težkoč tržaške enajstorice, težkoče, ki so po mnenju odv. Cplumnija geograf* kega in političnega značaja, bi morala profesionalna liga in nogometna zveza pomagati Triestini in da bi se CONI ter ministrstvo za finance odpovedali dohodkom Totocalcia s tržaške cone. Nadalje bi morali povečati .denarno pomoč vsem trem društvom, ki so na ozemeljsko skrčenem področju. bežnim matem. Tudi dr. Filip je proti Pan-nu žrtvoval kmeta, ven.aar je Argentinec s precizno igro do segel remi. Szabo je danes dosegel pol točke, pa čeprav kot črn proti Petrosjanu. Talj je tudi zabeležil samo pol točke, čeprav je Pachmann v otvoritvi potegnil zelo pasivno potezo V končnici trdnjav pa je bila igra zelo precizna, kar je Cehu prineslo remi. Bronstein kot beli je dosegel prednost šele po neodpustljivi greški, ki jo je napravil Fuester in tako mu ni bila težko pripeljati igre do konca v svojo korist. Ostale partije so bile prekinjene in sicer: Olafi-on - Matanovič z malimi izgledi slednjega za zrna go- Fisher - Rossetto: mladi A-meričan se je ze drugič izka zal -kot strokovnjak za hitro igro v časovni stiski prot Rossettu. Ima kvaliteto za 1 kmeta, vendar bo potrebno še precej znoja za zmago. Averbach stoji boljše proti Neukirchu, kar velja tudi za Sherwina, ki je igral proti De Greiffu, dočim je v igri Sanguinetti - Cardosso položaj zelo nejasen. Stanje po III. kolu j« naslednje: Talj (SZ) 2,5, Bronstein (SZ), Gligorič (Jug.), Pe-trosjan 2 itd. Danes bo prost dan. SILVAN BOŽIC Prvenstvo v skokih v vodo Po prvem dnevu sedem prvakov VOGHERA, 8. — S sodelovanjem najboljših atletov 15 društev ise je začelo v občinskem bazenu prvenstvo v skokih v vodo. Novi prvaki so: Isoardi Cia ra (Turin), Mortera Guido (La-zio), Costa Adriana (Turin), Pulcidoria Guelfo (Neapelj), Giovaruscia Sergio (Lazio) in Fajella Fabio (Lazio). RUMENO KRILO Med zelenim mahom je zagledal svetel nož, s kakršnim se odpirajo ribe, z rezilom, dolgim dvanajst centimetrov. Kot lunin žarek se je bleščalo srebrno rezilo, na eni strani gladko, na drugi nazobčano. Ročaj, ves svetal, je vabil, da bi ga kar vzel. Ubogi Jean, Idiot, je dolgo okleval, preden je stegnil roko, gledal ves prevzet, s poželjivimi očmi. «Moj,» si je dejal Idiot. Ozrl se je naokrog. «Moj,» je še enkrat dejal. Nihče ne sme izvedeti, da ga je našel, sicer bi mu ga še vzeli. Niti Nana ne sme vedeti, ne bo ji ga pustil niti potipati. Vedel je, kako bi napravila, da bi mu ga vzela. Nastavila bi mu lice kot za poljub, a z rokami bi ga pobožala po obrazu. In on bi ji potem dal nož. Sklonil se je in ga po- bral, pogladil je ročaj, ga zaprl in vtaknil v žep. Sko-ro tak občutek je imel, kot če bi dobil od Nane poljub. Krenil je proti vasi, toda še preden je prišel iz gozda do ceste, je začul glasove svojih mučiteljev. Vedel je, da jih bo našel, ko sedijo pri mostovžu skladišča, in kar strah ga je postalo. Vendar se je takoj pomiril. Vsi so bili tam na stopnicah moetovža. žvečili so gumi,, tekmovali so, kdo bo bolj daleč pljunil In čakali nanj. Jean se je približal s počasnimi koraki, a v žepu je držal v pesti nož. »Ej, Jean!» «Kje si bil, Jean?* Pretvarjal se je, ko da jih ne čuje, ali pa jih sploh ni čul. Preveč napeto je mislil na Nano in preveč ga je prevzel pri- jeten občutek, ko je držal noz v pesti, šel je mimo njih, ne da bi jih pogledal, a se je zdrznil, ko je nekdo vzkliknil: »Ej, Jean, kaj za vraga pa tako krčevito tiščiš v žepu?» Poskušal je steči, toda eden se je vstopil predenj: «Stoj, Jean! Kje je tvoja Nana? Kje je tvoja ljubica?* Sedaj se je Idiot zazrl vanje. Obrisal si je slino, ki mu je prišla iz ust. Roka, v kateri je tiščal nož, ga je že bolela. «Doma,» je dejal. Ploha grdih besed in psovk se je usula nanj. »Doma, ej, butec? Misliš, da je doma, Jean? Toda ni, poglej! Ni, Jean! Vsak dan čaka, da greš po drva, in potem jo pobriše. In veš, kam gre? V gozd, na ono stran polja Sackett. Ne sama, ej! Z nekom!» «Ne — iztisne Idiot — Nana pere. Ji dajo denar.* »Pere, eh! Denar ne zasluži s pranjem. Tebi laže, Jean!* Willy je bil, ki je bil najbolj glasen. Bill ga je skušal ustaviti. Ni mogel prenašati Jeanovega pogleda, ki je bil kot preganjana žival, ko so ga tako dražili z Nano, »Izgini, Willy — je dejal. —- Pusti ga!» »Pojdi, pojdi domov!* je spet začel Willy in se odmaknil. «A tvoja Nana se ljubi na oni strani gozda!* «Ne!» je zakričal Idiot. Hotel je steči, a Willy mu je spodmaknil nogo, da je padel. Naočniki so zleteli daleč stran. Pobral se je. le po licu. A Nana ga je začela tolažiti, mu je obrisala solze, ga je pobožala. »Ko bi mene ne bilo... Ubogi moj norček!* Ves olajšan se je oddahnil. Če bi Nana res šla s kom v gozd, bi jo ubil. In je šel v sobo. »Jean!* se oglasi Nana iz kuhinje, »si ti kam dal pričnemo objavljati podlistek našega znanega humorista MIKULE LETIČA INTERNATITIS Bill mu je pobral naočnike in mu jih nataknil. Potem ga je rahlo sunil: »Pojdi domov k Nani! Nič se ne meni zanje!* čul je njihov smeh, ko jo tekel proti domu. Ko je prišel domov, je začul Nanln glas iz kuhinje: »Jean! Si se vrnil?* Torej Nana ni bila v gozdu. Nana je bila njegova. Solze so se mu usu- moje rumeno krilo?.* »Krilo?* »Da, moje rumeno krilo. Nikjer ga ne morem najti. Zunaj se je sušilo, a sedaj ga nikjer ni! Povej mi po pravici, Jean!* »Ne*!* Pri tem pa je poskušal skriti svoj nož, kar je Nana opazila. «Kaj skrivaš? Pokaži!* »Nič!* In ji pokaže prazne roke. «Prav, prav! Boš že pokazal!* In je odšla ven. Ko se je naveličal igre z nožem, je šel tudi on ven, iskat Nano. »Ej, Jean! Kam greš?* — »Nana?* je odgovoril. Vsi hkrati so se mu zasmejali. Popoldne je bilo, pa so fantje že pili ter so bili bolj zlobni. »Veš, kje je sedaj? Pijana je. Dal ji je piti njen ljubček. Počakaj, kmalu jo boš videl.* Z očmi je iskal svojega najhujšega mučitelja, Wil-lyja, pa ga ni bilo. Njemu ni verjel, a drugi... «Nana je moja!* je rjovel. Vrtel je oči. Tudi Billa ni videl tam. »Poglej, tam prihaja!* Sunkoma se je obrnil, toda nekdo mu je brcnil naočnike na tla, a prej je le še utegnil zagledati nekaj rumenega, ki se je pomikalo po sredi ceste. Šel jc z razširjenimi rokami naproti, čeprav je videl le neko meglo. »Pridi sem, da ti bom tudi jaz dal piti!* Začel je teči proti tisti rumeni megli, vzel je iz žepa nož in ga odprl. Nana je poskušala pobegniti, pa se je spotaknila, a on nanjo. »Nana!* je kričal in jo-* kal. čul je vzklike ostalih, ki so hiteli tja. Toda bilo je prepozno. Rezilo noža je zaril v krito, v prsi in še v vrat. Vstal je in se obrnil proti zasledovalcem z grozeče odprtim nožem in režečimi usti. »Ne dotikajte se! Nana moja!* Zadel ga je udarec s pestjo, da je padel, nož mu je zletel iz rok. Bil je popolnoma brezbrižen. Sedaj je Nana mrtva, kaj mu mar drugo. Potem je pritekel Bill. »Kaj se je zgodilo?* »Jean je zaklal Willyja. Hoteli smo se pošaliti in smo Willyja oblekli v rumeno krilo, ki smo ga vzeli z vrvi. Le šaliti smo se hoteli.* »Pojdi z mano, Jean!* je rekel Bill in je stegnil roko proti njemu. Toda ta ga je kot besen ugriznil vanjo. Potem pa Je zaslišal neki glas, ves prestrašen, zaskrbljen, a tudi v grozi ljubeč: »Kaj si storil, Jean? Ti moj ubogi revček!* Idiot ni razločil obrazov, le glas je slišal, in roko je čutil, ki ga je božala. In ko so mu nataknili naočnike, jo je videl. Svojo Nano. Ni imela rumenega krila. Ozrl se je in videl. Willy. Ni občutil kesanja, ne strahu. »Nana! Tvoje rumeno krilo!* jt zakričal. LAHKA ATLETIKA OSLO, 8. —■ Po prvem dne vu lahkoatletskega dvoboja Norveška - Romunija, vodi prva z 61 točkami proti 56. Zmagovalci v posameznih disciplinah so naslednji: 100 m: 1. Nilsen (Nor.) 10”4, 800 m: 1. Boysen (Nor.) 1 minuta 49”4, višina: 1. Knaller (Romunija) 1.93 m, 3000 steeple - chase: 1. Aioa-nai (Rom.) 8’59”4, 110 ovire: 1. Olsen (Norveška) 14”4, disk: 1. Haugen (Norveška) 49,95 m, kopje: 1. Danielsen (Norveška) 75,56 m, daljina: 1. Ioan (Romunija) 7,30 m, 3000: 1. Grecescu (Romunija) 14’21”6, štafeta 4 x 100: 1. Norveška 41’6”. NOGOMET BUDIMPEŠTA, 8. — Jesenski koledar madžarske državne reprezentance predvideva pet mednarodnih tekem: 14. septembra v Varšavi proti Poljski, 28. istega meseca v Moskvi proti Sovjetski zvezi, 5. oktobra v Beogradu proti Jugoslaviji, 16. novembra v Budimpešti proti Belgiji in 23. novembra v Bukarešti proti Romuniji. * * * RIM, 8. — Italijanska nogometna zveza je privolila, da bosta tekmi prvega kola za pokal prvakov med Juventu-som in dunajbkim Wienerjem odigrani v nočnem času 24. septembra v Turinu in L oktobra na Dunaju. * # * MADRID, 8. — Sinoči je Real Madrid v prisotnosti 100 tisoč gledalcev premagal brazilsko enajstorico Bela vista z 2:1 (0:0). KOŠARKA RAGUSA, 8. — II. mednarodnega turnirja, ki bo od 22. do 24. avgusta, se bodo udeležile štiri ekipe in sicer jugoslovanska, poljska, češka in italijanska. Slednja bo ekipa Stande iz Milana, ki je v pretekli sezoni zmagala na prvenstvu B lige. 20'19”8, 4. Zaottini (Ri*«> ^ in 33”4 (nov juniorski t®*1®*,,,1 5. Signori (CS Fiat) ,21’<» ’ 6. Passariello (AS Rom®) in 1”3. 100 m prosto moški: 1- ” ci Paolo (Lazio) 57”2, 2. ® rondini (Fiat) 59”, 3. Denn*® lein (Can. Napoli) 59”, A ■ ra (Fiamme d'Oro) FOOAjt. Parmeggiani (Fiamme dP*?., 1’01”1, 6. Soliani (RN Mil»»w 1’01"1. • f 200 m prsno moški: 1-zari Roberto (Can. Milano) in 44”2, 2. Masperi (Fiat) 2 ® nuti 48”9, 3. Sacchi (RN no) 2’49”7, 4. Alessio (Flf, ma) 2’52”8, 5. Knicz (Tre»<®' 2’52''8, 6. Castagnetti (RN B*®" tegodi) 2’55”6. . 100 m prosto ženske: 1- ’ „ le Sandra (RN Napoll) H” 2. Saini Paola (Lazio) 1’“ 3. Martinelli (Fiat) 1T1’®> £ Androsoni (Lazio) l’i2”8» Panelli (Rim) 1’12”9, «• ska (Rim) 1’12”9. . Štafeta 4 x 100 m žensk®: Lazio A (Stella - Benek -ni - Veschi) 5’33”3, 2. fj* (Faidiga - Ghersinich - -T rul - Martinelli) 5’36”1, 2-ma Kali 5’37”8, 4. Rim A » in 39”3, 5. RN Turin 5’47.”fi> ®' Lazio B 5’49”6. Splošna lestvica po PfV*^ dnevu: MOŠKI: Fiat 6662 točk, 5993, Lazio 5700, Fiamme d 5551, RN Turin 4876,5, RN NW pelj 4771,5 ŽENSKE: Lazio 12127 Rim 11272, Fiat 9500, RN rin 9220,5, Edera 8119, RN V vorno 8053. Milja brez primere Herba Elliotta .. ŠieaiSB V Dublinu so bili pred dnevi priča do *®®Jj najhitrejšemu teku na * miljo v zgodovini. v ** teku brez primere j« zO1®' gal komaj 20 let stari H* Elliott (Avstralija) s ®aS.le>, 3’54”5 pred tremi lahko9«‘v ti, ki so pretekli pro*®^^ r* času pod 4’. Na sliki mo novega svetovnega ( korderia Elliotta na cl> Odgovorni urednlK STANISLAV RENKO ^ Tiska Tiskarski zavod ZTt * niitc na C uri in na prostem ob 20.30 i'1* Titanus: predvaja danes ob FAITM DOMERGUE / iseass2