ČLOVEK — OTROK PRIRODE
DR. ROMAN SAVNIK Jetniki afriškega pragozda
Na obeh straiu-h ravnilka pokriva ogromno srednjeafriško nižavjc 1000 km Širok in 2000 km dolg pragozd. Nikjer ga ne prckinja pomembnejše gorovje, nikjer pašnik ali odprto polje. Potnik vidi povsod isto okolico. Zdi sc mu, da je na dnu morja, kajti obdaja ga zelen somrak; do njega ne prodre soncni žarek, nc cincvna svetloba. Ivaka radost ga rnora prešiniti, kadar sc mu s ka'ke višine odpre malo razgleda! Nad seboj zazre ncbesno modrino, na katero jc že skoraj pozabil, pod njim valovi pragozd, ki se mu razodeva v pestrih odtenkih zelenila. Le posamič sc svetijo svetlorjava debla ogromnih drcves, ki se dvigajo iz zelene površine. Kajti tropični pragozd je zgrajen v več nad-stropij. Pri tleh se drže nizka zelišča, več metrov visoko se vzpenja grmiuje in mlado drcvje, 20 do 30 rn nad zemljo so široke kronc višjega drevja. iz katerih molc posamični do 70 m visofci drevesni velikani. Debla ovijajo krepke, često kot nosja debele ovijalkc, ki se plazijo tudi po tleh, a prav tako vzpenjajo do najvišjih drevesnih kron.
S skoraj doslcdno zaporednostjo potekajo vremcnske prilike vsafk dan enako. Do 8 ure zjutraj leži nad nižino gosta megla. Uro pozneje prodre sonce sivo mračno koprcno oblakov; kmalu pritisne silna vročina, toda že rano popoldne se pcično kopiČiti temni grozeči oblaki. Proti vcčcru se razbesni ncvihta z močnimi nalivi, ki trajajo s presledki ^rav do jutra. Skoraj deset mcsecev v letu traja dcževna doba. Noči so temne, da si jih bolj temnih ne moremo misliti. Tropičnega pragozda ne obsevajo nikdar zvezde z ncbesncga svoda. Letnib časov tu ni. Večje so razlikc v toploti med nočjo in dnevom kot tckom lcta.
Zaradi vsakodnevnega dežcvja je v gozdu vzduh zelo vlažen in zadušljiv. Osvežujoči vetrovi manjkajo. Pač spravijo često strašni orkani drevesne krone v mogočno valovanje, toda skozi gosto listnat-o streho morc pronicati le malo zvaka. Brezštevilni potoiki in reke odvajajo temno, skoraj Črno vodo. Kajti na tleh preperevajo razpadajoča dcbla, gnije odmrio listje. ob njem pa poganjajo nove rastline.
Afriški pragozd je zclo redko obljuden. Njegovo prebivalstvo je bilo do najnovejšega časa ta'ko rekoc nepoznano. Šele pred nekaj desetletji $o Evropci raziskovali pragozd in se seznanili z življenjem tamkajšnjih ljudi, ki so za glavo manjši od nas in se locijo tudi od svojib sosedov zamorcev po tnnogo svettejši polti. Afriški pritlikavci so jetniki pragozda. Izsetanih jas se izogibajo, v odprtih pokrajinah so malodušni in moičeči. Umirijo se šele v gozdu, le tu se počutijo varne prcd ljudskimi napadi.
S sadeži in gomoljnimi rastlinami jim nudi pragozd rastlinsko hrano. Mnogo več donaša lov na divje živali, zlasti na antilope, slone in opice. Zelo priljubljene pa so tudi gosenice. ličinke. polži in žabe. Jestvin ne shranjujejo, temvcč živc doslovno iz rok v usta. Kar dobe hranc tckom dneva, jo použi-jejo navadno kar na mestu, gotovo pa že vsaj naslednjega dne.
Ze po svojih telesnih svojstvih so življenju v pragozdu povsem prilago-deni. V večpem somraku zro s široko odprtimi očmi. Poti^kajoč se po gozdu sc ozirajo neprcstano na vsc strani; ničcsar jini nc uide, ničesar ne spregle-dajo. Tudi posiuh imajo nenavadno razvit. Naravnost neverjetno so gibčni tudi v najvecji gosčavi. Pri tem jim prav dobro služi celo njihova mala postava. Evropci, ki so kdaj potovali z domačimi po pragozdu^ se niso mogli dovolj načuditi, kako so znali spretno obiti vsako oviro, ne da bi se zadevali
182
ob vejevje ali ob ovijalke in bodičasto grmičje, ki prcrašča komaj vidne steze. Kakšna je njihova okretnost, si lahko mislimo, ker se morajo celo težko otovorjene žene prebijati skozi tako goščavo. Kajti take hojc se jc vsakdo učil iv od rane mladosti. Komaj shodijo heerke, žc spremljajo mater in ji pomagajo pri nabiranju rastlin-ske hrane, doeim sc udeležujejo že dečki lova z očetom in starej-šimi brati.
Dandanes se vrši lov s pu-šcico in lokom. Toda še nedavno so loviii brez orožja, ker niso poznali niti kopja. Stari ljudje pripovedujejo, da so njihovi predniki hodili na lov še s ccpci in bakljami, Žcne in otroci so s krikom in vikom v sklenjenem polkrogu gonili divjačino proti lovccm, ki so jo obmetavali in pobijali s koli.
Z ribištvom pa se pritlikav-ci nc ukvarjajo. Kajti vodo mrze                    Koie alriških priUiknvvev
in niso nikaki prijatclji kopeli
in umivanja. Rek nc prckoračijo, ne pade jim v giavo, da bi si iztesali čolne ali splave. Zato so velike rckc nekake mcje mcd posameznimi plemeni.
Potovanjc po gozdu ni brezciljno, temveč se vrši po potrebi. Čim je Iov rnalo uspešen in morajo žene daleč po hrano, prelože kraj svojega bivališča. Zato imajo tako skromnc koče, da jih utegne posameznik napraviti že v pičlih dveh urah. Dclati vcčje kot^c pač nima smisla, ker utegnejo že drugi dan daljc. Koče so zgrajenc iz lubja in vejevja. Služijo za prenoČevanje in pred dežjem. nikakor pa ne prcd mrazom. Zato si ponoči prcd njimi zakurijo kresove. Tudi obleka doraacinov je pomanjkljiva, Jtajti ovirala bi jih sicer na potovanju.
Vsako pleme, ki Steje navadno nekaj sto članov, ima svoje toČno omejeno lovišče. Toda čctudi je tako veliko, da je z enega konca do drugega potrebno večdnevno potovanje, sc v njem vsakdo spozna tako dobro kot velemeščan na ulicah domačega 'kraja.