Poštnina plačana v gotovini
Leto VIII, št. 152
Ljubljana, četrtek 30. junija 1927
Cena 2 Oin
es iatiaja ob 4. zjutraj. =
Stane inesečno Din »5-—, za ino-»emstvo Din 40-— neobvezno.
Oglasi 00 t ari tu.
Uredništvo i
Ljubljana, Knallova ulica štev. 5/L Telefon št. 2072 in 2804, ponoči tudi št. 2034.
Rokopisi se ne vračajo.
Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko
UpravniStvo: Ljubljana, PreSernora ulica it. 54. — Telefon St. 2036.
iDseratnl oddelek t Ljubljana, PrcSei -nova ulica št. 4. — Telefon št >49»
Podružnici: Maribor, Aleksandrova it 13 — Celje, Aleksandrov*-, cesta
Račun pri poštnem ček. zavoda: Ljub-iana St 11.84* - Praha čislo ?$,i8o. Wien,Nr. 105.141- 1 7
I sokols
ubljani
Pokrajinski zlet jugoslovenskega Sokolstva. - Lepe slovanske in sokolske manifestacije. - Sokolski Tabor slovesno otvorjen. - Veličastna povorka po Ljubljani. - Bilanca smotrenega dela v telovadnicah
Ljubljana. 29. junija.
Dva zlata dneva je doživelo Jugoslovensko Sokolstvo s svojim V. pokrajinskim zletom v svoji metropoli, beli Ljubljani.
Od zadnjega vsesokolskega zleta leta 1922. pa do danes Ljubljana ni doživela tako veličastnih manifestacij. Vse osvežujoča sokolska ideja je tokrat slavila zmago tihega, požrtvovalnega in nesebičnega dela. Pred desettisoči je Sokolstvo ponovno manifestiralo svojo trdno voljo, da ne odneha, preden ne zašije našemu narodu tudi popolna duševna svoboda in predno ne bo sleherni jugosiovenski brat osvobojen izpod tujega jarma, da se strne v mogočno, silno in veliko jugoslovensko državo, dokler ne bo naša lepa domovina en sam sokolski tabor, v ponos našim prijateljem, v strah vsem domačim in zunanjim sovragom.
Jugoslovensko Sokolstvo je skupno z zastopniki ostalega slovanskega Sokolstva v Ljubljani poveličalo letošnji Vi-dovdan za praznik prekipevajoče domovinske ljubezni, neumornega telovadnega napredka in brezprimerne bratske požrtvovalnosti. Vse manifestacije in javne nastope je kronala slav-nost otvoritve veličastnega novega sokolskega doma, čigar ime je ideja in simbol:
Naš Sokolski Tabor!
Sokolski Vidovdan
Oiicijelno proslavo narodnega praznika je Sokolstvo združilo s tem, da so se predstavniki slovanskega Sokolstva udeležili slavnost' ljubljanske garnizije na vojaškem vežbakšču, o čemer poročamo na drugem mestu. Na telovadišču pa se je dopoldne vršila tekma v lahki atletiki in tekma članov in članic v prostih vajah. Zbralo se je lepo število tekmovalcev in tekmovalk ter občinstva, ki ie z zanimaniem zasledovalo borbo pri posamezn;h disciplinah. Doseženi rezultati so bili jako dobri, v nekaterih disciplinah celo presenetljivi. Tako je telovadec Sokola I. iz Zagreba br. Ferko-vič skočil ob pal»'ci 350 m visoko in s tem zvišal jugosiovenski športni rekord za 20 cm. Tudi njegov skok v daljavo 620 on je krasen rezultat. Tekma je nudila jasen do_ kaz. kako neupravičen je očitek nasprotnikov, da se zanemarja na račun orodja lahka' atletika. Podrobne rezultate iz posameznih discip'in priobčimo, kakor hitro bodo objavljeni od tehničnega odbora.
Nastop Sokola i. na Taboru
Ljubljansko narodno občinstvo ie na Vidovdan popoldne z navdušenjem pohitelo na Tabor k prvemu velikemu zletnemu nastopu, ki ga je podal na svojih domačih tleh Sokoi I. Poleg številnih odličnih predstavnikov se ie udeležilo prireditve do 5000 gledalcev. Letno telovadišče je bilo nabito polno.
Telovadba je pričela s skupnim nastopom moške in ženske dece, ki je izvajala od br. Gorjanca in s. Kržetove sestavljene proste vaje tako preezno in skladno, kakor se to pri deci le redko kdaj vidi. Sledil je nastop 12 izbranih telovadcev v simultanih vajah na treh drogih. Čeprav je ravno drog najtežje orodje za simultane vaje, smo vendar videli celo izvedbe najtežjih vrhunskih vaj. Posebno' dobre so bile trojice Porenta, Lubei. Malej in Zupan, Primožič, Žabjak Zaključili so s +cžko, krasno skupino.
Nato je prikorakalo na telovadišče 16 lepo razvitih naraščajnikov, ki so izvajali od br. Ryške sestavljene proste vaje. o katerih smo v torek obširneje poročali. Izvedba je bila vzorna. Med frenetičnim a/plavzom je nato nastopila dijaška četa 40. Triglavskega pešpolka pod vodstvom por. Rataja. Za krasno izvedene vaie s puškami so prejeli od občinstva zasluženo priznanje.
Sledil je skupni nastop članic in ženskega naraščala na gredah. Članice so telovadile na 3 gredah v sredini, okoli pa nara-ščajke na 4 gredah. Vaie je sestavila s. Trdinova prav dobro, ker niso le lepe. ampak tudi izda-ne in torej koristne. Izvedba je bila dobra.
Naslednji nastop osmer-'ce najboljših telovadcev je gledalce trapiral. Pokazali so proste vaje, ki so se marsikomu do včeraj zdele naravnost nemogoče. Nadal.ina točka je bila za publiko brezdvomno najzanimivejša. Nastopilo je 20 naraščajnikov k bojni tekmi. Tekli so progo 60 m z raznim' ovirami. 20 m daleč so morali teči z 10 kg težkim bremenom, nato pa so morali še preplezati 5 m v;soko lestev. Publika rada gleda borbo, posebno ako jo lahko zasleduje. pa naj se javlja v katerikoli oblici. Iz tega izvira na primer tudi veliko zanimanje občinstva za nogometne tekme in malo zanimanja za sokolske tekme, pri katerih se telovadi na orodju in publika nima možnosti, da bi potek borbe zasledovala. Pri boini tekmi doseženi časi so izvrstni: I. Trotovšek v 16.1 sek., II. Gomiršek 16.8,
III. Megušar 17.2. To točko sporeda priporočamo drugim društvom za vzgled.
Kot gost? so nato nastopili ruski Sokoli. 25 lepo razvPih telovadcev ie izvajalo prav dobre vaje s kozaškimi sulicami. Sledila Je zadnja točka domačega društva, nastop 58 članov v prostih vajah. Vaje so sestavili vaditelji Sokola I. prav srečno, ker se je radi pogostih drž ;n hitre menjave položajev lahko dosegla popolna skladnost Pravilnost položajev, lepo držanje telesa nam priča, da se pri Sokolu I. sistematično vežbajo proste vaje in sicer ne tako, kakor Je žal napaka še pri mnogih sokolskih društvih, kier se novinec muči s težk;mi, kompliciranimi vajami še preden zna temeljne gibe in položaje. Ves nastop, posebno pa te proste vaie. so nam dokazale, da je Sokoi I. na pravi pod: Ker redno in sistematično telovad, se pokažejo potem tudi javno sadovi tega dela.
Kot gostje so nato nastopili še naraščaj-niki iz Sušaka — 6 po številu — z vajami z vesli, ki so jih predvajali lani v Pragi na akademrji, in skupne vaje članov ter članic, pri katerih so vpleteni motivi narodnih kol Oboje so sijajne sestave načelnika župe Sušak-Rijeka br. Borasa. Sledil je še nastop 15 članic iz Zagreba, ki so nam predvedle Erbenove vaie s snežnim- kepami prav lepo, Javno telovadbo ie zaključil nastop dijaške čete in vojakov 40. pešpolka. I udi pri teh vajah so pokazali vzorno skladnost ln kritje. Pri odhodu je občinstvo s ponosom in ljubeznijo v srcu burno pozdravljalo našo vojsko.
Po končani telovadb' se je vršila v vseh prostorih Tabora sokolska zabava, ki se je v krasnem poletnem večeru razvijala prav živahno.
Poljaki Korytku in Prešernu
Po vojaški paradi je ob 11. odšla delegacija poljskega Sokolstva v družbi s starešinstvom JSS, ruskega in češkega Sokolstva na grob Prešernovega prijatelja E. Korytka, mladega Poljaka, ki ie po dveletnem plodov'tem slovanskem delu med Slovenci umrl v Liubliani 1. 1839. ter ie pokopan pri Sv. Krištofu. Tu je starosta poljskega Sokolstva, br. Adam Zamoyskl, položil venec na Korytkov grob ter izpre. govoril takole:
»Ko stojim nad grobom Emila Korylka, mi prihajajo na misel časi težke usode poljskega naroda m njegovega romanja v tuje zemlje po letu 1831.. po novemberskr vstaji. Najvrednejši naši vojskovodje, naiod-ličnejši pa tri joti in največji naši pesniki so bili gostoljubno sprejeti v tujini Niso držali križem rok. nego so se lotili dela in mislili o rešitvi nesrečne domovine.
Korytko je eden izmed teh velikih pa-trijotov, ki so bili od avstrijske vlade internirani v Liubliani. Zavedajoč se slovanske solidarnosti, je energično delal za zbližanje bratskih slovanskh narodov.
Moral je to biti lep ln plemenit značaj, ker si ie brž po prihodu v Ljubliano, ki Je bila takrat enako kakor njegov domači Lvov pod nemškim jarmom, pridobil ljubezen in spoštovanje sodobnih slovensk;h patrijotov ter postal celo prijatelj velikega slovenskega pesnika, Franceta Prešerna.
Ne bom tukaj omenjal njegovega dela in zaslug na polju poezije in etnograiije;'omenjam samo, da sta dve leti skupnega življenja s Slovenci zadoščali, da so v LJubljani začel/ cenltj poljski narod in na Ko-rytkovem zgledu kakor dokumentu spoznali, da ideja slovanske vzajemnosti med Po-liaki močno živi ter Ima vrednih reprezen-rantov.
Čutim se srečnega, da se morem danes, S8 let po Korytkovl smrti, kot predstavnik svobodnega in neodvisnega poljskega na-Toda poklon:t pozabljenemu prognancu iz domovine ter zaklicati: Slava enemu izmed mnogih mučenikov za narodovo stvar!«
Nato so se vsi delegati odpeljali pred Prešernov spomenik. Tudi tu Je grof Za_ mojski položil krasen venec s trakom v poljskih narodnih barvah ter -'spregovoril takole:
»Ganjem stojim pred spomenikom velikega pesnika slovenskega, Fr. Prešerna. Morda ni boljše primere, nego če Poljak primerja delo tega pesnika z delom našega pesnika-preroka Adama Mickieuicza. Saj je Mick;ewicz dahni novo življenje v našo poezijo ter io dvignil na vrh popolnosti. polagajoč v njo najgloblje čustvo ln najbolj gorečo ljubezen do domovine; enako Je Prešeren iz svoie materinske govorice čaral rajplemenitejše misli in dal slovenski poezMi tako lepo obliko, da ga doslej še nikdo ni prekosil.
Mickiewiczevo delo Je imelo biti kakor skrinja zaveze med prošlimi in bodočimi leti, imelo je ^»iti zakladnica, iz katere je poljski narod mogel črpati up in nado. Enako so se v Prešernovi poezMi spojili tako silni akordi in tako mogočno so zvenele njene stune, da se Je ves narod prepričal,
da njegov jezk ni samo Jezik priprostega ljudstva, nego da ima v sebi čarodeino moč tako, da more vzbuditi speče in j;h z mogočnim glasom pozvati, naj ne pozabijo na milo očetniavo, naj ne podležeio tuji nadmoči, nego vemjejo 1 neomajno vero, da si pribori narod svobodo in samostal-nost.
AH to še ni vse. S svojo ustvarjajočo s:lo je Prešeren uvedel slovensko poezijo v krog svetovnih literatur in ie s tem svoj narod proslavil morda celo boli in jače, nego včasi proslavi narode sila orožja.
Sicer pa je tudi pesnik bojevnik, vitez v borbi za pravico in zmago duha. v borbi, ki je često težja in smelejša.
Prešeren Je, kakor Mickiewicz, hotel svoj narod osrečiti, hotel Je, da se mu začudi ves svet in njegova želja se je uresničila.
Klanjamo se največjemu izmed slovenskih duhov, velikemu pesniku bratskega naroda kraljevine Jugoslavije. Slava mu!«
Med tem se je pred spomenikom nabralo mnogo Sokolov in ostalega občinstva. S klici: »Živela Poljska« se ic končala ta lepa slovanska manifestacija.
Zgodovinski dan sokolskegaTabora
Sreda — 29. junija — dan slavnostne otvoritve ostane zgodovinski datum Sokolskega Tabora. Nepopisno navdušenje je zajelo Ljubljano, ki je storila vse, da izkaže sokolskim gostom vso svojo ljubav, ki jo goji že od prvega sokolskega gibanja pa vse do današnjih dni v nezmanjšani, podvojeni meri. Še prav posebno toplo pa je pozdravila v svoji sredi naše brate in sestre češkoslovaškega. poljskega in ruskega naroda. Slavnostni sprevod skozi mesto in na-dalnje slavnosti tega dne ostanejo nepozabne.
Že v zgodnjih urah, ko so prvi solnčni žarki objeli ljubljanski grad in Rožnik. je Ljubljana oživela. Ulice so se vedno bolj polnile in povsod si videl krepke, postavne mladeniče in može v sokolskem kroju, ki so hiteli, da izvrše zadnje priprave ali pa, da si v solnčnem jutru ogledajo mesto. Zlasti mnogo jih je privabil divni tivolski park, ki ima za vsakega tujca nekaj privlačnega. Z jutranjimi viaki so prihajali vedno novi zunanji gostje. * Sokoli in Sokclice, pa tudi mnogo drugega naprednega občinstva, ki je smatralo za svoj ) dolžnost, da s številnim posetom pokaže Sokol-stvu svojo naklonjenost in hvaležnost za vztrajno, neumorno in nesebično delo. Seveda so tudi Ljubljančani bili nekoliko bolj zgodni kakor po navadi, tako da je kazala Ljubljana že v jutranjih urah nenavadno živahno lice. Policijski organi so imelr dovolj posla, da so vzdrževali red ter da se je mogel promet neovirano razvijati. Vse mesto je bilo v zastavah in povsod je vladalo nekako svečano razpoloženje. Kamorkoli si prišel, povsod si videl Sokole in Sokolice, povsod se je govorilo samo o Sokol-stvu in njegovih veličastnih uspehih.
Slavnostni sprevod
Od devete naprej so odmevali po mestu zvoki sokolskih fanfar in sokolskih godb. Z vseh strani so prihajali močni oddelki na zbirališče na Bleiweisovi cesti, od koder se je pozneje razvila povorka. Na križiščih in po cestah in ulicah, koder se je premi* kal sprevod, se je že kmalu po deseti za« čelo zbirati občinstvo, ki je tvorilo gost špalir in živahno pozdravljalo vsako posa« mezno skupino. S sokolsko strumno-stjo so prihajale številne skupine druga za dru« go na odrejena zbirališča in točno ob na« povedani uri se je razvila izredno lepa po* vorka.
V tem času so se zbrale zlasti pri Na« rodnem gledališču, na Aleksandrovi cesti, v Prešernovi ulici in po ostalih cestah, ko* der se je premikal sprevod, velike množi* cc. Splošno se ie cenilo, da je gledalo po* voTko okoli 30.000 ljudi.
Točno ob napovedanem času, t. j. ob 10.45 se je začela pomikati povorka z Blei« vveisove po Aleksandrovi cesti in Prešer* novi ulici. Na čelu je korakala fanfara, takoj za njo je sledila močna četa Sokolov na konjih s praporom na čelu. Že ko so se oglasile fanfare, je med občinstvom zašu* melo. Ko pa se je začela povorka pomi* kati, ni bilo navdušenju kraja. Občinstvo je sokolskim vrstam prirejalo viharne ova* cije, jih obsipavalo s cvetjem, mahalo z robci in klobuki in jim vedno znova izka* zovalo svoje simpatije. Raz oken in balko* nov se je vsipalo cvetje.
Kakor valovje razburkanega morja je plulo navdušenje iz ulice v ulico in že dol* go prej, preden so prikorakale prve sokol* ske vrste, je bilo občinstvo, ki je povsod tvorilo neprodiren špalir, vzhičeno odušev« Ijenja.
Za vojaško godbo dravske divizije je korakalo načelstvo JSS, staroste in načel* niki vseh sokolskih žup in bratskih sokol* skih zvez češkoslovaškega, poljskega in ru* skega Sokolstva. V posebnem oddelku je korakal tehnični odbor JSS. za njim pa so sledile posamezne župe. Najmočnejše so bile poleg ljubljanske celjska, mariborska in gorenjska, častno pa so bile zastopane tudi beograiska, niška, krapu jevska, split* ska. Reka«Sušak, Zagreb, in celo iz dalj« nega Skoplia je prihitela lepa četa članov in Članic, da na drugem koncu države ma« nifestiTajo sokolsko solidarnost in bratstvo
Lepo so bile zastopane sarajevska, osijc ška, mostarska in številne druge sokolske župe, tako, da je sokolski zlet v Ljubljani v resnici združil celokupno jugoslovensko Sokolstvo. Sredi povorke pa je korakala četa jugoslovenske vojske, ki jo je občin* stvo še prav posebno pozdravljalo. Za vo« jaštvom so sledili zopet novi močni oddei« ki Sokolov, nato pa so prikorakale, povsod viharno pozdravljene Sokolice. Krasen je bil pogled na krepke, a pri vsem tem ljub« ke in gibčne postave. Prav pestro sliko je dajala povorki skupina narodnih noš, med katerimi je vzbujal posebno pozornost ob* činstva ljubki parček, petletna «nevesta» in šestletni oženimo, ki je s krivci za klo« bukotn in <rmarelo» pod pazduho strumno korakal v sprevodu.
Skupno je korakalo v povorki 47 prapo« rov, 5 godb poleg fanfar in nad 2000 čla« nov in članic v krojih. Kdo naj popiše vse izraze navdušenja, ki ga je bilo tudi to« krat deležno Sokolstvo na ljubljanskih uli« cahl Ginjeni so Sokoli, zlasti mili gostje odzdravljali.
Povorka je krenila po Prešernovi ulici čez Frančiškanski most pTcd magistrat in od tod po cesti Pred škofijo po Kopitarjevi ulici čez Zmajski most in po Sv. Petra ce« sti na Tabor.
Svečana otvoritev Tabora
Že med sprevodom so se množice s cen« tra mesta valile po Šentpeterski in Komen* skega ulici, da vidijo ob vhodu na Tabor šc enkrat impozantni sprevod. Najlepši pogled na telovadišče, ki so ga napolnili Sokoli in ogromna množica članic in čla« nov v civilu, so vživali gostje na balkonu doma, kjer so se ob zastopniku Nj. Vel. kralja g. brigadnemu generalu Aleksandru Vukoviču zbrali: starešinstva slovanskih sokolskih zvez, kot gospodar doma staro« sta br. dr. Pestotnik in predsednik Društva za zgradbo Tabora br. Josip Turk. V žar* kem opoldanskem solncu je na telovadišču drhtela silna rdeče«riva masa, ki se je v njo zabil in se z njo strnil v neločljivo celoto nepremičen siv blok naše vojske in so jo spredaj obrobljali v zlatu vezenin se lesketajoči prapori, ob njeni levi in desni je migljaja množica pestrobojnih damskih toalet, ki se je v ozadju strnila s široko linijo belih bluz članic in makovordečih nji hovih rut, kert silen teman val se je pa za sliko visoko vzpenjala z velikanskim držav nim grbom okrašena tribuna, polna navdu« šenih gledalcev. Zelenje drevja, črna mno« žica na cesti in pa nebo brez oblačka so izpolnjevali nepozabno sliko svečanosti. Že sam pogled na to veličastno barvno harmonijo, je ustvaril v množici neko po« božnosslavnostno razpoloženje, ki so ga še poglobili mogočni akordi Adamičevega ko« rala «rMolitev», ki so ga s spremljevanjem fanfare godbe Dravske divizijske oblasti izvajalo pod izkušenim vodstvom br. Pre« lovca združena pevska društva z največjo umetniško popolnostjo in trenotku pri« mernim globokim čustvom.
Z vso ljubeznijo in hvaležnostjo je po« zdravila množica pri delu in žrtvah za TaboT
neumornega br. Turka,
ko je spregovoril vidno ginjen: Bratje in sestTe!
Čast mi je danes dana kot predsedniku Društva za zgradbo Sokolskega doma na Taboru, da otvarjam to lepo in pomembno svečanost, in Vas vse brate in sestre prav iskreno pozdravljam.
Prav posebno so nas počastili naši dragi bratje, ki so prihiteli med nas izza granic naše države. Izvolite sprejeti, dragi bratje, ki zastopate češkoslovaško Sokolsko zve« zo, nadalje bratsko zvezo Poljskega Sokol« stva in nacionalno Rusko Sokolsko zvezo, našo posebno zahvalo in pozdrave!
Posebna čast mi je pozdraviti zastopnika Nj. Vel. kralja g. generala Vukoviča. Na« ualje pozdravljam tudi zastopnike ci« viinih oblasti, vojaštva, konzulatov in pa starešinstvo Jugoslovenskega Sokolskega saveza pod vodstvom br. staroste Gangla.
Ob tej svečani priliki se hvaležno spo» minjam pokojnega župana dr. Ivana Tav. carja. On je bil med prvimi, ki so ta svet naklonili po ugodni ceni Sokolu I., da smo zamogli ta dom zgraditi. Takoj za njim
se spominjam našega prvega mecena po« kojnega brata Antona Bončarja. Pozdrav« Ijam vse one brate, ki so se z aktivnim delom udeleževali in pospeševali to zgrad« bo. in končno vse dobrotnike Tabora, na čelu vseh požrtvovalnega brata Franca M.e« dica. Požrtvovalnost v delu in denarnih prispevkih, zaupanje v naše delo in navdu« šenje za dobro in plemenito stvar, naši jamstveniki, — vse to je gradilo to veli« kansko zgradbo. Vam velja danes moja topla zahvala in posebni pozdrav. Zahva« ljujem se tudi bratu starosti dr. Pavlu Pe« stotniku in vsem neumornim delavcem, ar« hitektu Vurniku in ing. Bevcu za vzorno delo.!
Bratje in sestre! Društvo za zgradbo je storilo vse, kar je bilo v teh težkih, danih časih storiti mogoče, imeli smo vedno pred očmi, da naj Sokolski dom na Taboru slu« ži vzvišenemu namenu, da ostane naše ljud stvo zdravo in moralno in da se vedno v tej smeri izpopolnuje do viška. Sokolski dom na Taboru naj služi narodu, državi in vsem dobrim lastnostim, ki družijo Slo« vane.
Brat starosta Sokola l, ki požrtvovalno in uspešno vodiš dobro organizirano so« kotsko delo na Taboru, v Tvoje roke izročeni ta dom čist in neomadeževan. Vam, bratje telovadci, pa kličem: Branite in ču« vaj te svoj krov, raz\'ija jI e v njem svoje sile v dobrobit samega sebe in našega ujet dinjenega naroda.
Spoštovani sokolski gostje, na Vas pa naslavljam veliko prošnjo: Pomagali ste Tabor reševati, stojte mu na strani tudi v bodoče, kajti Tabor se nahaja še vedno pod pezo težkih bremen. Naša vest in po« nos pred narodom in bodočnostjo ne sme dopustiti, da bi bile kdaj velike žrtve sc« danje generacije uničene.
In Vas, hratje in sestre, kakor tudi na« raščaj. prosim, oklenite se te krasne stav« be, ki je namenjena zgolj sokolski ideji, kulturi in zdravju naroda, kakor smo se je oprijeli mi, ko smo jo začeli zidati.
Zdravo!
Jedrnate besede vsem udeležencem sim« patičnega govornika so ob vsakem imenu in ob vsakem stavku pretrgali oduševljcni vzkliki, ki so narasli v viharne ovacije, ko se je jc oglasil
zastopnik Nj. Vel. kralja g. brigadni general Vukovič:
Kot odposlanec Nj. Vel. kralja (gromo* viti klici po vsem Taboru: Živci naš kralj! Živel Aleksander!) mi je v posebno čast izreči vsem kraljevski pozdrav in v imenu Nj. Veličanstva čestitati k današnji pro« slavi tako slavnega sokolskega praznika r.a TaboTu bele Ljubljane z željo, da tudi v bodoče delujete tako, kot sedaj na slavo in ponos Nj. Vel. kralja in domovine. Vzklikam: Živel Nj. Vel. kralj Aleksander in njegov kraljevski dom! (Živel kralj Ale« ksander! je znova zaorilo po pisanem Ta> boru. Klici so odmevali daleč naokrog in vse navzoče je objelo iskreno navdušenje, ko so se zvoki narodne himne kot fasci« uujoči valovi razlili še daleč čez množice onkraj ograje, da entuzijazem za kralja in vojsko ni mogel in ni hotel ponehati, do« kier se ni prelil v radostno bratski pozdrav kučegazdi Tabora, starosti svetkuiočcga Sokola I.
br. dr. Pavlu Pestotniku,
ki je sokolskostrumno izrekel naslednjo zahvalo in zaobljubo:
Br. predsednik, zahvaljujem se ti za tvo« je sokolske besede. Hvala tebi, hvala vsem, ki so s svojo naklonjenostjo v delu in v gmotnih sredstvih pomogli, da se je u?e» sničil ideal te veličastne zgradbe. Hvaia vsem, ki so v naši težki borbi moralno in s simpatijami stali ob naši strani.
Težka bremena težijo Sokolski dom. Ve« rujem v moč ideje in verujem v zakon na« rave, da gmota ne bo zamorila ideje.
Novi Sokolski dom naj bo sokolski Ta« bor, kjer se goji čista sokolska vzgoja, naj bo dom vztrajnega moralnega in fizičnega prizadevanja. Bogastvo zdravja bodi pod« Iaga gospodarske moči, prosvetljenost in duhovna svoboda v smislu sokolske ideje bodi osnova napredka, duh domovinske požrtvovalnosti in obrambena udarnost naj čuva naše meje.
Smo zbrani sinovi velike majke Slave od Vltave, Visle in Volge do Save in Var« darja, od Baltiškega do Jadranskega in Egejskega morja. Nedogledne so še kultur« ne in politične naloge slovanskega sveta v bodoči zgodovini. Sokolska organizacija, sokolska gnezda — med njimi tudi Tabor — naj sejejo seme slovanske solidarnosti in bratske vzajemnosti. Kar je še danes raztreseno, kar je preteklost razkrojila, to naj Sokolstvo zbliža, pobrati in pripravi pravo razpoloženje za veliko bodočnost Slovanstva.
Brat predsednik, s tem programom pre« vzamem vpričo naših odličnih zastopnikov Sokolstva novi sokolski dom v društveno upravo m obetam, da hočemo na Taboru
zvesto in udano služiti veliki Sokolski Mi« sli. Zdravo!
Kakor po globoki prisegi je svetost tre« notka stisnila grla in je zavladala nema tišina, najglasnejši govor tisočev src, za« upajočih v zmago Sokolstva, da je z nepo« pisno silo izbruhnil iz njih krik moči m zmagonosne ekspanzivne energije.
Rezko je prekinila bučanje zanešenosti kratka zahvala, polna toplote in zlatega zr» na, in najizpodbudnejša čestitka starosto Ljubljanske sokolske župe
br. Nandeta Marolta:
Kot starosta najstarejše sokolske župe Ljubljana, prinašam pozdrave vam vsem od juga in severa, od vzhoda in zahoda, ko obhajate veliki moment v razvoju naše žu» pe. Treba je bilo mnogo truda in dela, da smo zgradili ta dom, ki je sinteza naporov nas vseh. Izražam iskreno željo, naj bi bil ta dom prava trdnjava, zavednosti jugo« slovanske, zbirališče Sokolstva, ki je brez« kompromisno na stališču narodnega in dr« žavnega edinstva.
Ko se je govornik skromno ognil ovaci« jam, je nastopil burno pozdravljen
starosta poljskih Sokolov br. Adam Zamoyski
in naslovil svoj pozdrav predvsem na za« stopnjka kralja ter izpregovoril v bistvu: Gospod general! V imenu delegacije poljskega Sokolstva naj mi bo dovoljeno, da v prvi vrsti izrazim najživejšo radost, ko vidim v vaši visoko spoštovani osebi, gospod general, roprezentanta Nj. VeL kralja Aleksandra I. V tej visoki repre« zentanci na današnji sokolski svečanosti vidimo zanimanje Nj. Vel. za naš sokolski pokret. Vest o tem bomo ponesli med na« še Sokolstvo; ki jo bo sprejelo z vročim in iskrenim priznanjem. Obenem prosimo, da sporočite Nj. Veličanstvu izraze našega globokega spoštovanja in izjavo, da vidimo v Nj. Veličanstvu kot prvem Sokolu svo« jega kraljestva simbol velike slovanske dr« žave in simbol njene solnčne bodočnosti!
Dolgo so odmevali vzkliki bratskemu poljskemu narodu in močni prijateljski re« publiki in ponehali šele ob navdušuiočih stavkih slovenskemu Sokolstvu žc dolgo znanega in priljubljenega
podstaroste ČOS Stepaneka,
ki je izrazil radost nad prelepo svečanost« jo. Češkoslovaško Sokolstvo prav rado pri« haja v belo Ljubljano in se vrača domov s čutom, da so sokolske vrste okrepljene in pomnožene. Kakor je sokolska ideja večna, tako večno je tudi naše bratstvo. Vaše veselje je naše veselje, vaši lepi uspe« hi so naši uspehi.
Bratje in sestre! Prinašajoč vam pozdra« ▼e češkoslovaškega Sokolstva vam želim, naj bi se v tej naši novi sokolani zbirale nove sile, naj bi se gojilo zdravje svobod« nih državljanov. Zdravo! (Viharne ovacije in klici: Zdravo!)
Z globokim demokratizmom prežete besede so vžgale v poslušalcih najiskrenejše ovacije češkemu narodu, češkoslovaški republik'. Sokolstvu in njihovemu podstaro-st\ ki le bil vedno največji podpornik in najboljši svetovalec naših Sokolov.
V ljubezni in sočutju so pa zadrhtela vsa srca, ko Je stopil k balustradi sivi prijatelj našega naroda in večno mladi bojevnik za sokolsko in vseslovansko misel in Spregovoril tople besede v lepi slovenščini.
starosta ruskega Sokolstva br. dr. Dimitrij Vergun:
Dragi prebivalci mesta Ljubljane in slovanski gostje! Kaj naj mi ruski Sokoli rečemo vam, k: ste že v megli vekov dali tnali rimski Emoni tako lepo ime, ki izvira iz vseslovenskega korena »ljubiti«? Ljubezen je bila prvo gibamje vaše duše v časih, ko je prva slovanska stopnja stopila na gorenjsko in dolenjsko zemljo, ljubezen do vseh S'ovanov je bila vedno vaša zvezda vodnica. Z vročimi žarki slovanske ljubezni so danes ogreta naša bolna ruska srca. Prelepa vam hvala za to ljubezen!
Nadaljeval je srbohrvatski: Jugoslovenski bratje! Na Vidovdan, na ta večni spominski praznik junaške ljub a vi in žrtvovanja za vero !n domovino ste otvorili prostore belega Sokolskega doma za svoje dične junake in junakinje, ki so temelj zdravja in moči troimenega enotnega naroda jugoslovenskega. čast vam in hvala za ta ponosni bel! dom, ki ste ga zgradili z malimi darovi svolih Sokolov!
Končal pa je v sladki ruščini: Za nas ru. ske Sokole bo vaše delo vedno žareč vzor zedinjevanja slovanskih držav in uresničenja vekovnih sanj o svobodi. Naši starejš' sokolski bratje Čehoslovaki ln Poljaki so s sokolskim delovanjem osvobodili svojo do. movino sužnosti. Tudi mi ruski Sokol1 se hočemo zgledovati na njih. Prisegamo vam, da bomo Slovanstvu zopet vmili bratsko svobodno in mogočno Rusijo, ki jo sedaj tako pogrešajo vsi narodi na svetu. Prisegamo, da vas bomo povabili na praznik v srcu Rusije, kjer se bomo spomnili vseh velikanov slovanske misli, ki so napovedali naše ujedinjenje: Prešernu in Zmaju • Jovanovrču, Miokiewiczu, našemu Puškinu in onemu Homjakovu, ki je prerokoval, da v bratski ljubezni ne bomo samo močni in spoštovani na zunaj, marveč tudi krepki mislju blagorodnoj siki voleju odnoj! Prisrčnost navdušenja je gotovo dosegla svoj višek po teh ganljivih besedah pre-verjenja v sTečno bodočnost vseh Slovanov ln bučni entuzijazem se je šele polegel, ko se je oglasil zaslužni delavec in ob vsaki priliki navdušujoči
starosta JSS Engelbert Gangl
V veliko radost današnjih dn: padajo temne sence velike kosovke tragedije, ko so vidovdanski junaki pred sto in sto leti padh pod tujim mečem. Ob triumfu sokolske misli se moramo sporrrnjati vidovdan-skih junakov ta zaklicati: Večna jim slava!
Zaorili so trikratni gromoviti klic': Slava! Godba Dravske divizije je intoplrala žaku
stinko, vse sokolske zastave in prapori pa so se nagnrli.	t
Starosta je nato, obrnjen proti kraljevemu odposlancu, generalu Vukoviču, nadaljeval:
Gospod general! V imenu vseh teh, ki so tu zbrani, in v imenu tisočev in tisočev Sokolov po širni naši zemlj' vas prosim, da
blagovolite tolmačiti bratsko udanost Nj. Vel. kralju, ki dejansko dokazuje svojo ljubezen do Sokolstva.
Nato je starosta JSS kratko omenil simboličen pomen Tabora. Ta Tabor je dom vseh jugoslovenskih Sokolov, je dom vseh ruskih Sokolov, češkoslovaških in poljskih, je dom Sokolov bolgarskih (brezkončno navdušenje in ovacije bolgarskemu narodu), katerim vsem bodi pravi rn zadnji cilj sreča in blagor naroda. Na žalost še danes ni združen v velikem sokolskem domu del našega naroda. V borbi za resnico in pravdo Ha] Sokolstvo. če bo treba, tudi z mečem in puško iztisne, da bodo vsi svobodni v sokolskem domu (KPci: »Zdravo! Živel Trst! Živela Gorica!«)
Godba je internirala »Hej Slovani«, ki so jo vsi zbrani Sokoli z velikim ognjem in navdušenjem peli. Nato so sokolske čete defilirale mimo vseh sokoiskih zastav in starešinstva. Opoldne je bil miTen in discf. pliniran razhod. Večina zastav je korpora-tivno z godbo odkorakala med velikimi ova-erjami v Narodni dom.
Skupen obed
Po ogledu notranjosti Tabora so se gostje odpeli ali v Kazino, kjer jih je kratko kosilo združilo tudi z zastopniki tujih držav in naših oblasti ter najzaslužnejšimi sokolskem! delavci.
Starosta JSS br. Gangl je najprej napil Nj. Vel. kralju in prečitai udanostno brzojavko, ki jo je odposlal na Bled, nato pa pozdravil navzoče reprezjntante tujih držav, mestne občine ter najstarejšega Sokola bivšega ljubljanskega župana g. Petra Gra-sellija.
Za br. starostom sta kratko spregovorila veliki župan dr. Vodopivec iit mestni komisar g. Mencinger, nato pa se ie burno pozdravljeni dvignil edini še živeči ustanovitelj našega Sokola, bivši župan Peter Graselli, k! je šaljivo protestiral moti nazivu starina, češ da se še vedno počuti čilega in mladega med Soio'.i, ki s svojim vztrajnim delom najsijajneiše dokazujejo, da seme, ki so ga sejali pred več kot pol stoletja ustanovitelji, ni bilo slabo, ker je rodilo tako veličastne uspehe. Zato naj tudi sedanji aktivni Sokoli posvete svoje najboljše moči naraščaju, da se bodo izpolnile vse sanje in želje ustanoviteljev in že pokojnih propagatorjev zmagovite sokolske misli.
Kot zahvalo in priznanje v delu osivelemu borcu mu je sestra Zamojska pripela na prsi rdeč nagelj, kar je ganilo dekoriranca m vse navzoče, ki so nato odšli k telovadbi.
Krasno uspela javna telovadba pokrajinskega
zleta
Sokolske svečanosti s>o dosegle svoj višek in so se dostojno zaključile z javno telovadbo, ki se je vrš;la na idealno lepem telovadišču ljubljanskega Sokola, kjer 'so se začele zbirati kmalu popoldan velike mase občinstva. Ko je zasvirala vojaška godba 'n je prikorakala na telovadišče sokolska de-ca, je bilo tam gotovo 12.000 ljudi, prihajali pa so še novi. Pestra slika, k: jo je nudil stadion, je bila očarujoča. Z živimi barvami sokoiskih krojev so se slikovito mešale slikovite barve mnogih krasnih toalet. Nad vsem pa se je prelivalo žgoče soince, ki ie oba praznika pozlatilo s svojim toplim sijajem. Vladala ie žeja — toda Sokolski savez je s pohvale vredno inici-jativnostjo zabranil prodajo alkohobrh pijač tia telovadišču, in tako se je občinstvo kaj hitro privadilo hladilnih nealkoholnih tekočin.
Sredi velike tribune na desn? je domini-rala okusno zgrajena velika loža, ki sta jo poleg članov saveznega starešinstva zasedla kraljev zastoipnik general Vukovič in veliki župan dr. Vodopivec. Na mostiču nad ložo je bilo zbrano načelstvo, a na nasprotni stran: telovadišča je bila v paviljonu nameščena divizijska godba, ki je pod taktirko g. dr. Čerina s priznano vestnostjo in sigurnostjo spremljala javni nastop.
Moška in ženska deca, 200 po številu, je nastopla skupno, in sicer v osmericah; vsaka osmerica dečkov je imela po eno žogo, deklice pa vsaka svojo žogico. Izvedba ljubkih vaj je bila dobra. Sledil je nastop 192 moškega in nato 224 ženskega naraščaja. Izvajali so članske proste vaje, ki so bile določene za III. slovenski vseso- • kolski zlet v Ljubljani 1. 1913. Takrat jih nismo videli, ker je bil zlet prepovedan. Hvaležni smo našemu naraščaju, ki nam je pokazal te krasne vaje v vzorni izvedbi.
Za ženskim naraščajem so napolnili telovadišče člani. Krasna slika! Savezw načelnik br. dr. Murnik jih pozdravi in s telovadišča mu v odgovor zagrmi: »Zdravo« iz stotin svežih sokoiskih grl. Vaje je sestavil br. Murn>;k ravno tako tudi one za članice. Glavna karakteristika enih in drugih je. da nimajo drž, ampak so vsi gibi spojeni. V tem 1?ži tudi težkoča skladnega izvajanja. Zato je 'zvedba ravno v tem pogledu bila tako dobra, kakor je nihče niti v svojiih najsmelejših nadah ni pričakoval. Članov je nastopilo 576, članic 384. Komu
bi dali prvenstvo, res ne vemo!
Na telovadišče je nato prikorakala d;ja. ška četa 40. pešpolka pod vodstvom por. Rataja. Burno pozdravljeni so ponovili vaje, ki so jih izvajali na telovadbi Sokola I,
Sledila le orodna telovadba. Nastopilo je na raznih orodjih 9 vrst članov, 3 vrste članic, 4 vrste moškega naraščaja 3 ženskega naraščaja. Vse vrste so bile res vzorne im je človek bil v zadregi, kateri bi po. svetil svojo pozornost.
Od publike živahno aklamirani so nato nastopili ruski Sokoli s sulicami, kakor prejšnji dan na Taboru. Lep je bil tudi nastop 50 naraščajnikov sokolske župe Sušak-Rijeka z vesli.
Sijajno uspelo prireditev je zaključilo 200 vojakov pod vodstvom por. Rataja v vajah s puškami, ki so j;h izvajali lepo, skladno in strumno, kakor jih zna pač le naša hrabra vojska. Vsa javna telovadba je napravila na gledalce globok utis. Bila nam le obračun, ki ga je položilo naše Sokolstvo narodu o delu v pretečenem letu. Z veseljem zasledujemo, kako se naše Sokolstvo razvija in napreduje, kako so Javne telovadbe vedno lepše. Vsakdo, ki je gledal impozantni javni nastop, mora '"meti le eno sodbo, da je naše Sokolstvo nezadržno na poti k skrajno možni popolnosti.
Zaključni večer na Tabora
Pa javnem nastopu so se nekatere župe odpravile k povratku in z godbami korakale na kolodvor. Ogromne množice pa so se valile k veseličnemu večeru na Taboru, kjer so se že ob prvem mraku napolnili vsi prostori v dvorani in na prostem. Ob zvokih dveh godb se je razvijala animirana zabava. Vršila se je tudi telovadna akademija, nastopili so člani zagrebškega Sokola II. s štirimi krasnimi simboličnimi vajami. Odobravanje je bilo burno.
Tekom noči in današnjega dopoldne odpotujejo ostali Sokoli domov, dragi slovanski gostje pa porabijo priliko za izlet na našo jadransko rivijero. O njih, kakor o vseh drugih, ki so prišli na zlet v Ljubljano in s svojim sodelovanjem poveličali krasne sokolske manifestacije, smo prepričani, da jim vtisi ostanejo neizbrisno v spominu ter jim v slovo kličemo: Zdravo! Na svidenje!
-OŠ0-
Ogorčenje v DZ radi volilnega
terorja
Nujna seja vseh muslimanskih poslancev. — Tudi oiiciozni listi
nezadovoljni z vlado
Beograd, 29. junija, p. V krogih demokratske zajednice. zlasti pa med bosanskimi muslimani vlada veliko nezadovoljstvo in ogorčenje radi volilnega terorja, kj ga izvajajo vladni radikali. Tako demokratska, kakor muslimanska stranka sprejemata vsakodnevno številne pritožbe svojih organizacij, kj zahtevajo, naj demokratski ministri končno izpolnijo svojo obljubo in dosežejo pre-membe na vodilnih mestih v politični upravni službi, kakor so obljubljali, ko so stopili v vlado. JMO je sklicala za jutri vse svoje poslance v Beograd k nujni seji, na kateri bodo razpravljali o terorju v poedinih srezih in sklepali o nadaljnih korakih. V zvezi s tem napada vlado in ministrskega predsednika današnja «Pravda». ki zahteva, naj ministrski predsednik Vukičevič kot notranji minister izpolni svojo obljubo in s primernimi ukrepi zasigura svobodne volitve. Tudi današnje <Novosti», ki se splošno smatrajo kot poloficijozen organ vlade, obširno razpravljajo o volilnem terorju po vsej državi in kritizirajo dejstvo, da so najavljene odstavitve pro-nonsiranih radikalskih priganjačev v politični upravni službi izostale. Po današnji seji ministrskega sveta se je vršila pozno v noč konferenca radikalnih ministrov, na kateri so razpravljali o položaju v poedinih volilnih okrožjih. Vsi ministri so bili po tej konferenci zelo rezervirani, kar se v političnih krogih tolmači s tem. da prihajajo za vlado zelo neugodna poročila o razpoloženju med volilci. Paš;čevci zatrjujejo, da go-i spod Vukičevič kljub vsein naporom ne
bo stri njihove moči ter da bo doživel pri volitvah še občutnejši poraz, kakor vsi njihovi dosedanji nasprotniki.
Pavle Radič ranjen
Beograd, 29. junija, r. Včeraj je prispel iz Skoplja v Beograd Pavle Radič, ki je prejšnje dni v spremstvu doktorja Ivana Shvegla in Marka Boškoviča prepotoval dobršen del Južne Srbije. Na tem potovanju so bili Pavle Radič in njegovi spremljevalci večkrat napadeni in naposled tudi ranjeni. Radič sam Ima na čelu dve precej globoki rani; enako rano ima na nosu, kjer mu je ka men prebil meso do kosti.
Po prihodu v Beograd je Pavle Radič podal novinarjem obsežno izjavo, v kateri popisuje, kako so ga pod zaščito vladnih organov radikali povsod napadali. Povsod so jim skušali preprečiti ne le shode in sestanke, ampak celo bivanje. Radič je zatrjeval, da je bil s svojim spremstvom večkrat v življen ski nevarnosti. Zlasti kritična je bila si tuacija v pondeljek. ko so Radiča napadli v okolici Skoplja in mu pred očmi žandarmerije in policijskih organov razbili vse šipe na avtomobilu in s kamenjem tudi njega težko ranili. Manjše poškodbe so dobili tudi vsi Radičevi spremljevalci. Obvezal jih je neki zdravnik v Kirmanovem. nakar so se z vla kom odpeliali nazaj v Beograd.
Pavle Radič ie novinarjem sporočil, da se je radi dogodkov v Južni Srbiji pritožil pri ministrskem predsedniku in pri ministru dvora.
Albanija še ni izpolnila danih obljub
Aretirani dragoman še ni izpuščen. — Pred novimi ukrepi naše vlade
Beograd, 29. junija, p. Dasiravno je minulo že šest dni od demarše poslanikov velesil v Tirani in Beogradu, s katero naj bi se končno likvidiral naš spor z Albanijo, naša vlada do danes še ni sprejela uradnega poročila, da je albanska vlada izpustila aretiranega drago-mana. V diplomatskih krogih vlada precejšnja vznemirjenost. Domneva se, da se je v spor vmešala zopet kaka tretja sila, ki ima interes na tem, da vlada
med Jugoslavijo in Albanijo napetost ter da se preprečijo prijateljski odno-šaji med obema sosednima državama.
Politični krogi domnevajo, da bo vlada že v prihodnjih dneh podvzela nove ukrepe, da prisili Albanijo k izvršitvi danih obljub. V zunanjem ministrstvu izjavljajo, da leži krivda predvsem na francoskem poslaniku v Tirani, ki ni dovolj ekspeditiven, vendar pa še vedno upajo na mirno rešitev spora.
Prijateljski pakt s Turčijo
Med našo in turško vlado se vrše pogajanja za sklenitev prijateljske pogodbe
Beograd, 29. junija, p. V zadnjem času je opažati številne posete turškega poslanika Hikmet bega v zunanjem ministrstvu. Kakor je izvedel vaš dopisnik iz krogov turškega poslanika, so ti poseti v zvezi z likvidacijo sekvestrov nad imetjem turških podanikov. Odprava sekvestra je v načelu že rešena in gre le še za določitev nekaterih formalnosti.
Obenem se vrše med našo in turško vlado razgovori o sklenitvi prijateljskega pakta med obema državama. Ta vest
Italija proti kongresu narodnih
manišin
Fašistični tisk zahteva razpust društev za narodne manjšine in odvzetje potnih listov manjšinjskim zastopnikom, ki naj bi se udeležili manjšinskega kongresa v Ženevi
se potrjuje tudi v našem zunanjem ministrstvu. Po zatrdilu turškega poslanika potekajo razgovori ugodno, tako da se bodo v najkrajšem času pričela ofi-cijelna pogajanja in da bo pogodba sklenjena morda še tekom prihodnjega meseca. Predsednik turške republike Ke-mal paša, ki se mudi sedaj v Karlovih Varih, se bo na povratku v Angoro ustavil v Beogradu in se bodo bržkone pri tej priliki pričela oficijelna pogajanja za sklenitev prijateljske pogodbe.
Ženeva, 29. junija, 1. Od 22. do 24 avgusta se bo vršil v Ženevi kongres narodnih manjšin. Za zborovanje je določen naslednji dnevni red:
1.) Ogroženje evropskega miru zaradi narodnostne nestrpnosti; 2.) sodelovanje narodnih manjšin v državah ter v mednarodnem svetu; 3.) vprašanje jezikov; 4.) suvereniteta države in pravice manjšin; 5.) relativno vprašanje k statistiki narodnosti ter 6.) organizacija in propaganda.
Rim, 29. junija, 1. «Tribuna» se oglaša k vprašanju kongresa narodnih manjšin,
ki se bo vršil meseca avgusta v Ženevi in pravi:
Komaj se je končala protiitalijanska gonja v Berlinu, se pripravlja mednarodni kongres društev lige narodov. Na tem zborovanju bomo videli med delegati razne Tientzle, Wilfane, Besednjake, Ruffine, Guglielme. Ferrere, Canepe in tovariše. Vsi bodo služili mednarodnim organizacijam (!?) Ali ne misli vlada prav na fašistični način intervenirati v tej škandalozni komediji ter razpustiti vsa društva, ki delujejo v Italiji za narodne manjšine, njihovim delegatom pa odvzeti potne liste.
Senzacijonalna preiskava v Parizu
V tiskarniškem poslopju monarhistične «Action Francaise». —
Aretacija glavnega urednika. — Kje je Daudet?
z ozirom na pomotno izpustitev Daude-ta pojasni, kako je v zadnjem času mogoče, da lahko pride človek tako hitro
Pariz, 29. junija, d. Policija je končno uvedla preiskavo zoper Action Fran-gaise. V tiskarskem poslopju je bila izvršena hišna preiskava, ki je rodila presenetljive uspehe. V tiskarni sami policija sicer ni odkrila nič nenavadnega, preiskava telefonskih naprav pa je ugotovila tri telefonske proge, ki niso v zvezi s telefonsko centralo. Strokovnjaki pristojne telefonske centrale sedaj preiskujejo, kam vodijo te proge. Do nadaljnega je policija zabranila Action Francaise vse telefonske razgovore. Zaslišani uredniki so odklonili vse izjave glede teh telefonskih prog ter naglašajo, da so bržkone pokvarjene.
Pariz, 29. junija, d. Glavni urednik «Action Francaise» Pujo je bil aretiran. Aretacija se je izvršila brez incidenta. V redakcijskih prostorih se je včeraj pričela preiskava in se je danes nadaljevala.
Pariz, 29. junija, d. Na seji zbornice sta bili vloženi dve socijalistični interpelaciji, v katerih se poziva vlada, naj
v zapor in zopet iz njega. Ministrski svet je sklenil, da se obe interpelaciji odgodita do zaključka preiskave, ki je bila uvedena. Po govoru obeh interpe-lantov je vlada zahtevala zaupnico, obenem z odgoditvijo interpelacij, kar je zbornica s 350 proti 165 glasovi sprejela.
Rim, 29. junija. 1. tPopolo di Roma> javlja, da se je v Rimu raznesel glas o Daude-tevem prihodu v aeroplanu, ld se je spustil na italijanska tla. List beleži vest med kroniko in pravi, da je poročilo zaenkrat še nemogoče kontrolirati.
Pariz, 29. junija. 1. cJournal de Geneve» poroča iz Berna: Neki telegram, ki je dospel v Pariz v torek dopoldne, javlja, da jo Leon Daudet prekoračil švicarsko mejo v torek zjutraj in da je izstopil v Lausanni. Raznašajo se tudi glasovi, da je Daudet v Bernu. Pariški urednik cAction Francaise'* Puyo, ki je bil naprošen za pojasnilo v tej zadevi, izjavlja, da ne more rečene novice niti potrditi, niti zanikati.
Trockij in Zinovjev že izključena
Ker sta kršila komunistično disciplino. — Baje sta organizirala tudi demonstracijo ob priliki umora Vojkova
Berlin, 29. junija. 1. Moskovski dopisnik «Berliner Zeitung am Mittag« potrjuje vesti, da sta bila Trockij in Zinovjev že izključena iz komunistične stranke in da pomeni ta korak prvi udarec vlade proti voditeljem opozicije. Mnogi lokalni sovjeti so nasvetovali centrali, naj podvzame ta korak z vso odločnostjo. Ni dvoma, da bo prihodnji kongres potrdil izključitev in da se mora stvar že sedaj smatrati za definitivno.
V	nekaterih dobro informiranih krogih se sicer govori, da sta Trockij in Zinovjev res bila izključena, toda ta korak se zagovarja s pripombo, da je
Kongres slovanskih zgodovinarjev v Varšavi
Varšava, 29. junija, d. V pondeljek je bil tukaj otvorjen kongres slovanskih zgodovinarjev. Po otvoritvi kongresa po predsedniku poljskega zgodovinskega društva Zakr-zevskega, je imel v imenu vlade prosvetni minister Dobrucki slavnostni govor. V imenu varšavske univerze je pozdravil goste rektor Hrynievicki. Konference se udeležuje pet akademij, štiri zgodovinska društva, tri akademska društva in 11 filozofskih fakultet inozemskih univerz.
V	predsedstvo kongresa so bili soglasno izvoljeni: Bogojevski (l^vjetska Rusija), Florovski (ruska univerza v Pragi), Novot-ny (Praga), Melik (Budimpešta), Sišič (Zagreb) in Denbinski (Varšava). V znanstveno sekcijo so bili izvoljeni Luckvvaldt (Dansko), Luki (Budimpešta), šutta (Praga), Musafer beg (Carigrad) in Spekne (Riga). Zvečer je priredil na čast zunanjim gostom zunanji minister Zaleeki svečan banket.
Kralj Fuad v Parizu
Pariz, 29. junija, be Egiptski kralj Fund je danes dospel v Toulon in takoj nato odpotoval v Pariz, kjer ostane par dni. Nato tadaljuje svoje potovanje v London.
bilo nemogoče drugače premagati krizo v stranki. Kakor se nadalje izve, je ko-mintern naznanil obema izključencema, da se morata pokoriti sklepu zaradi tega, ker sta kršila disciplino v stranki. Trockij in Zinovjev sta namreč zadnja leta očitala vladi, da se je pregrešila proti tradicijam boljševizma. Govori se tudi, da sta Trockij in Zinovjev dne 9. junija, potem ko je bil umorjen sovjetski poslanik Vojkov v Varšavi, in-scenirala na moskovskem kolodvoru demonstracijo, ki je izzvenela v zelo sovražnem razpoloženju proti sedanjim mogotcem boljševiškega režima.

Italija ograža svetovni mir
Ugotovitev ameriškega senatorja Boraha.
London. 29. junija, d. Senator Borah je imel v Denverju govor, v katerem je pozival ameriško vlado, naj raje skrbi za obnovo v notranjosti države kot pa za inozemstvo. Rekel je med drugim, da Amerika ne pomaga evropskim narodom, če jim odpusti dolgove ali posojuje denar. S takim početjem pomaga samo evropskim rušilcem miru, ki 50 6e v zadnjem času zopet pojavili na površju. Sedanja doba je skoraj stična oni značilni dobi pred izbruhom velike svetovne vojne. primero za to je Borah navedel govor italijanskega ministrskega predsednika Mussolinija, v katerem je rekel, da zahteva armado petih milijonov mož, dalje prelom med Anglijo in Rusijo, umor sovjetskega poslanika v Varšavi, številne usmrtitve v Rusiji in Poincarejev govor v Lune-villeu.
Maršal Foch častni doktor oxfordske univerze
London, 29. junija, (lo.) Semkaj je prispel francoski maršal Foch, ki bo promovi-r&n "za častnega doktorja aa osfortteki univerzi. >'a kolodvoru Viktorija ga je sprejel angleški maršal Bnig.
Byrd odletel v Evropo
Prvi oficijelni postni poletmed Ameriko in Evropo
V ''ariz naj bi dospel drevi. — Obišče tudi London in Berlin. Pomen Byrdovega poleta
, a, Novilla in Berta Costa Njegov cilj je Pariz, kamor m v četrtek ob 19. uri.
Berlin, 29 ;unija (be.) Danes ob 10.19 - .;rv ."•-opekla časa je odletel ame-.=•■, ByFd v spremstvu poročnih.
proti ^ bi mora.
Byrd nosi s -■'■•■ ".. r.a nivvyorškega župana Walte. "im osebnostim v Parizu, Londonu ir. I mu. Iz tega sklepajo. da bo Byrd o. .al ta mesta. Pismo, naslovljeno nemškemu državnemu predsedniku Hindenburgu, pravi med drugim, da naj bodo izrazi spoštovanja in simpatije, ki jih župan mesta New-yorka pošilja osebno in v imenu vsega newyorškega prebivalstva, posebno na-glašeni vsled dejstva, da so odposlani s prvo oficijelno zračno pošto v Evropo. Upa tudi, da se bo odkritosrčnost in prijateljstvo med obema narodoma še stopnjevalo. Slične vsebine so tudi ostala pisma.
Newyork, 29. junija, o. Davi ob 5.25 krajevnega časa je letalec Byrd zapustil Roosevelt Sield in nastopil preko-oceanski polet na svojem velikem Fok-kerju <tAmerica». Kljub zgodnji uri je prisostvovala odhodu velika množica ljudi, ki je večinoma prespala noč v avtomobilih. Vremenske prilike niso bile baš najugodnješe in meteorologi so Byrdu svetovali, naj raje še nekoliko počaka, česar pa ni hotel storiti. Byrdu je Lindbergh voščil vso srečo na pot. Kakor znano, bo Byrd ostal samo nekaj dni v Parizu ter se nato z letalom vrnil v Ameriko. Byrdov sklep je prišel tako
iznenada, da niti člani posadke do zadnjega niso vedeli zanj. Iznenadenje je bilo tem večje, ko se je izvedelo, da se je poleg treh članov posadke tajno vkrcal na letalo še Harrold Kinkade, strokovnjak za motorje pri avtomobilski družbi Wright.
»
Byrdov polet se razlikuje od Lind-berghove akcije v tem, da ne zasleduje nobenih rekordov, od Chamberlinovega in Levinovega pa v tem, da ne išče denarnega dobička. Polet ima po avtoritativnih virih izključno znanstven značaj in bo služil ureditvi rednega navigacijskega prometa med Ameriko in Evropo. Byrdovo letalo «America», ki ga je hnansiral znani milijarder Wannema-ker, je opremljeno z vsemi tehničnimi pripravami in pripomočki ter bo v stalnem brezžičnem kontaktu z ameriškim kontinentom. Byrd je polkovnik ameriškega zračnega brodovja in si je ta čin pridobil lani, ko je letel na severni tečaj pred Amundsenom. Na polet v Evropo se je pripravljal že več mesecev in pred dvema mesecema se je pri neki poizkusni vaji z letalom ponesrečil ter si zlomil roko. Radi tega je moral vzeti s seboj številnejše osobje, kakor ostali dve dosedanji prekomorski ekspe-diciji. «Americo» pilotira Bert a Costa, navigacijsko službo opravlja Noville, Byrd pa samo nadzira polet in skrbi, da se podjetje konča, kolikor mogoče s pozitivnim uspehom.

Včerajšnji solnčni mrk
Popoln mrk je bil viden samo na Norveškem in Finskem. — Značilni pojavi v krajih delnega mrka
Berlin, 29. junija, s. V babelberški ^zdarni so opazovali današnji solnčni mrk "ob najlepšem vremenu. Ob 522,28 je bilo opaziti prvi stik. Okoli 6. se je pričelo na zemlji temniti. Nad zemljo se je razlila bleda barva, ki jo je bilo posebno opaziti na vegetaciji. Prej živahni Ptiči so popolnoma utihnili; le semintja je bilo slišati boječe krike. Ob 6.19 je dosegel mrk višek; 87 odstotkov solnčne oble je pokrivala luna. Nato se je vršil isti pojav v obratni smeri. Malo pred koncem mrka so zakrili solnce oblaki. Toda ob zadnjem stiku se je dalo zopet brez sence opazovati. Tudi v Potsdamu so lepo zasledovali potek solnčnega mrka.
Dunaj, 29. junija, d. Iz Uranije so davi opazovali solnčni mrk ter napravili nekaj dobro uspelih fotografičnih- posnetkov.
London, 29. junija (lo.) Opazovanje solnčnega mrka so preprečili v Londonu in v mnogih drugih krajih Anglije
Seja ministrskega sveta
Beograd, 29. junija, p. Nocoj od 17. do 21. se je vršila seja ministrskega sveta, ki je bila posvečena izključno le resornim zadevam. 'Na dnevnem redu je bila tudi uredba ministra pravde o kontraktualnih uradnikih in dnevničarjih, ki pa je bila ponovno odgodena do prihodnje 6eje. Ministrski svet je med drugim odobril preselitev šumarske srednje šole iz Drvarja v Sarajevo. Prosvetnemu ministru je bilo odobrenih več kreditov za plače kontraktrl !s/i profesorjev na zagrebški in ljubljanski univerzi.
Kandidati hrvatskega bloka
Osijek, 29. junija, n. Danes dopoldne se
£ vršila konferenca hrvatskega bloka, na teri se je razpravljalo o kandidaturah v oedješkem in virovitiskem sreau. V osije-Skem srezu je postavljen za kandidata dr. 2anič, v virovitiškem pa dr. Ante Trumbič.
Naša vlada in grški predlog proti Moskvi
Beograd, 29. junija, n. V diplomatskih kro gih mnogo razpravljajo o predlogu grške vlade, ki ga je te dni 6tavila vsem balkanskim državam glede sklicanja skupne konference vseh polidjsikili šefov balkanskih držav, na kateri naj bi se razpravljalo o skupni akciji proti boljševižki propagandi na Balkanu. (O tem grškem predlogu emo poročali že pred dnevi Ured.) Splošno se domneva, da je predlog sugerirala angleška vlada, ki si prizadeva, da preko Balkana ustvari protirusko fronto. Naši diplomatski krogi so napram temu predlogu zelo rezervirani. Domneva se, da bo naša vlada udeležbo na taki konferenci odklonila.
Fašistična justica
Rim, 29. junija, o. Pred izrednim tri-bunalom za zaščito države so se danes vršila dva procesa proti trem Tržača-nom. V prvem procesu se je moral zagovarjati mizar Anton Stan celi zaradi razpečavanja komunističnih letakov. Obtoženi je izjavil, da ni komunist in da je nedolžen. Sodni dvor ga je kljub temu obsodil na eno leto ječe.
V drugem procesu sta se morala zagovarjati dva delavca, zaposlena v tržaški ladjedelnici Sv. Marka zaradi istega prestopka. Obtoženca je zagovarjal tržaški odvetnik Zennaro. Oba sta trdila, da nista zakrivila prestopka. Sodišče ju je obsodilo vsakega na eno leto ječe.
Chamberlin v Parizu
Čarih, 29. junija, d. Chamberlin in Levine sta 6e ob 7.30 dvignila iz Monakovega in pristala ob 9.07 v Dubemdorfu pri Curihu. Njihov prihod se je nekoliko zakasnil, ker sta pri povratku iz Varšave zašla v vihar, vsled česar sta bila prisiljena za salo pristati v Monakovem. V Curihu sta letalca ostala le po! ure ter sta ob 9-38 nadaljevala polet proti Parizu.
gosti oblaki. V Gigleswicku in v York-shire je lepo vreme omogočilo kraljevskemu astronomu Franku Dysonu in njegovim asistentom natančno opazovanje tega redkega nebesnega pojava.
Solnčni mrk je trajal 23 sekund in je bil spremljan od znatnega padca temperature. Raznim fotografom so se posrečili s pomočjo posebnih fotografskih aparatov lepi posnetki. Iz Londona je bilo veliko romanje v kraje, v katerih se je opazoval solnčni mrk.
London, 29. junija, o. Solnčni mrk, ki so ga opazovali davi iz kraljeve astronomske družbe v Gigleswicku, je nudil krasno sliko. Nad zemljo se je razlila sivo-rjava barva. Ptiči so nehali peti, ovce so klavrno meketale. ko se je vlekla senca z veliko naglico preko zemlje. Preden je solnce zopet zasijalo v celoti, je bilo opaziti okoli njega venec. iz katerega so se usipali «zlati in srebrni žarki*.
Poraz Čangkajškove armade
Šanghaj, 29. junija, d. Po zadnjih vesteh so doživele nankinške čete pri Hsutšavfu težek poraz. Suntšuanfangove čete so napadle mesto in po štiridnevnem srditem boju pregnale Čangkajškovo armado, ki se je morala umakniti 30 km nazaj in je izgubila nad 30.000 mož. Splošno se sodi, da je to bila ena največjih bitk tekom zadnje državljanske vojne na Kitajskem Generalni štab nan-kmške armade te vesti doslej še ni potrdil.
Proslava Vidovega dne
Ljubljana, 29. junija
V proslavljanju velikega spominskega Vidovega dne ni Ljubljana nikoli zaostajala za drugimi mesti Jugoslavije. Sokolske slavnosti so dale letošnjemu prazno, vanju še posebno svečanostno obiležje in je poleg drugih običajnih slovesnosti predvsem velika parada ljubljanske garnizije mnogo pridobila s prisotnostjo zastopnikov slovanskega Sokolstva, kj so manifestirali svoje tople simpatije do naše silne narodne vojske in spoštovanje naših narodnih tradicij.
Ze v soboto popoldne so Ljubljančani razobešali zastave, na praznik pa skoro ni bilo hiše brez okrasa v naših živih narodnih barvah. Razveseljivo je bilo tudi videti, da so mnogi hišni gospodarji zamenjali dosedanje stare preprane rjuhe z novimi dolgimi trobojnicami. Delo v državnih uradih, pa tudi v mnogih privatnih pisarnah je na Vi do v dan počivalo. Na ulicah je že zgodaj zavlndalo praznično razpoloženje.
Ob 8. zjutraj se ie vršila na vojaškem vežbališču slavnostna parada cele garnizi. je, ki so se je udeležili tudi civilni dostojanstveniki: veliki, župan g. dr. Vodopivec, komisar mestne občine g. Anton Men cnger, konzularni zbor, predstavniki raznih korporacij. dalje zastopniki ruskega, poljskega in češkoslovaškega Sokolstva, rezervni oficirji in veliko število ostalega občinstva. Po cerkvenih obredih, ki jih je opravil g. prota Jankovi č, je imel komati dant 40. Triglavskega polka polkovnik Karais na vojaštvo krasen, globoko zasnovan patrijotičen nagovor. Vzpodbujal je vojake, naj bodo verni potomci svojih pra. dedov. k: so padli v velikih borbah za svobodo domovine.
Nato se je vršila na vežbališču velika paradna revija vseh vojaških edinic v polni bojni opremi. Vsi oddelki so strumno de-fillral1 pred zastopnikom komandanta Dravske divizije brigadnim generalom Vukovi-čem, ostalo generaliteto in ostalimi dostojanstveniki.
Ob 10. se je vršil v stolnici svečan re-kvijam za padlimi borci. Opravil ga i« škof
dr. Bcmaventura Jeglič. Rekvijemu ie prisostvoval general s■ Vukovič z višjimi častniki, veliki župan dr. Vodopivec, komisar oboime Anton Mencinger, zastopniki raznih društev in korporacij in mnogo civilnega prebivalstva.
Cerkvena svečanost se je vršila istočasno tudi v evangeljski cerkvi. Udeležili so se je poleg častniškega zbora tudi mnogi dvilmi odličniki ter precej številni člani protestantske občine. G. pastor je imel krasen pateijotrčen nagovor, v katerem je posebno povdarjal veliko ljubezen in pravičnost našega vladarja napram vsem državljanom brez razlike narodnosti, vere in prepričanja
Vidovdan so posebno lepo proslavile tudi skoro vse naše šole. tako v mes-tu kakor na deželi.
Maribor, 29. junija Slavnost odkritja spomenika v kasarn!
Vojvode MiškJa.
Letošnji Vidovdan je bil v Mariboru nekak patrijotični praznik mariborske vojaške garairije. Najprej so se vršile po vseh šolah notranje s'avnosti za učence, ki so obenem prejeli šolska izpričevala in s tem tudi formalno zaključili šolsko leto. Po ulicah so plapolale zastave, vendar pa tako redke, da ie vzbujala ta apatija številnih hišrfh posestnikov do važnega državnega praznika občo pozornost. Bile so ulice, v katerih ie visela komaj ena zastava ali pa celo sploh nobena.
Jutro Je bilo še oblačno, toda kmalu so se temni oblaki razpršili in po viharni noči je zasijalo nad mestom v svežem zraku naj prijetnejše letino solnce. Tedaj so se za. čele vrstiti cele procesije naroda skozi ulice čez drž. most proti vojašnici Vojvode Mišiča k odkritju vojnega spomenika žrt. vaim, ki so padle v koroški ofenzivi. Lepo domovinsko akdio so započeli naši oficirji sami in io danes zaključili z veličastno domovinsko slovesnostjo, ki ostane vsem v neizbrisnem spominu. Spomenik je tem po. membnejši, ker so ga postavili prav za prav bratje Srbohrvati, oficirji, našim slovenskim fantom, ki so prvi žrtvovali svoja mlada življenja v obrambi slovenske zemlje pred sovražnikom. Baš zato je danes tem globlje ?n resneje učinkovala sijajno izvedena defilacija vseh formacij naše jugoslovenske narodne vojske. Tu je bilo tu. di jedro cele slavnosti. ki Je govorilo samo zase ob nemem kamnitem spomeniku padlih Junakov iz trpke koroške ofenzive. Tu smo kakor neprediren zid ob severni meji in ni ga, ki bi jo prestopil proti naši volji. Moral bi preko naših trupel! . . .
Vsa ostala slovesnost je bila le okvir tihe zakletve. odjek samozavesti jugosloven. ske duše na severni straži. Spomenik Je odkril komandant mesta, brigadni general Spasič, nakar se je vrstila dolga vrsta go. vorov s petjem, godbo, vojaškimi salvami in entazijas-tionim navdušenjem nepregledne množice naroda in vojakov.
Posebno pozornost je vzbudil govor prvega komandanta 45. pešpolka generala Maistra, ki ie po dolgem presledku zopet enkrat stopil v javnost in se pripeljal k slavnosti. Ker žal ne more hodita, je govoril ob splošnem ganotju iz avtomobila. Spregovorili so še tudi veliki župan, mestni župan, zastopnik Sokola, Orjune, Zveze invalidov. Zveze vojakov in drugi. Zveza mariborskih pevskih zborov pa je nastopila s krasnimi pesmimi. B:la je to slavnost, ki je ganila in bodrila obenem.
Dnevne vesti
*	Preselitev glavnega sekretarljata SDS Glavni sekretarljat Samostojne demokratske stranke v Beogradu se je preselil iz svojih dosedanjih prostorov v Mlšarsko ulico br. 4-a. Telefon 18-45. Na izpremenie-no adreso se opozarjajo vse organizacije in prijatelji stranke.
*	Javen poliitlčno-gospodarski shod SDS se vrši v nedeljo, dne 3. julija v Središl-u ob Dravi ob 2. uri popoldne v prostorih gostilne J. Zidarič. Poročajo: nar poslanec dr. Ljudevit Pivko, obl. poslanec Lovro Petovar in obl. poslanec dr. \J. N. Novak. Somišljeniki iz Središča in okolice, pridite!
*	Mestni zastop v Karlovcu razpuščen. Kakor poročajo iz Karlovca, je veliki župan razpustil mestni zastop ter suspendiral mestnega načelnika Gjuriševiča in njegovega namestnika. Za vladnega komisarja je imenovan Josip Butovac, šolski nadzornik za osnovne šole.
*	Smrtna kosa. V LJubljani ie v torek umrl g. AndTej Škrjanc, preglednik dohodn. urada. Pogreb bo jutri ob 14. s Celovške ceste 94 k Sv. Križu. — V Mako-lah je umrl g. dr. Fran Strižič, sodnik v Ptuju. Pokojnima bodi ohranjen blag spomin, žalujočim naše sožalje..
*	Maturantom ljubljanskega moškega učiteljišča 1907. Na sestanek se odpeljemo z vlakom v soboto 2. julija iz Ljubljane ob 17.40. — Tit Grčar
♦ Maturantinje-učlteljišnice Iz 1. 1907 se se stanejo v Ljubljani 4. julija t. 1. opoldne v restavraciji hotela Štrukelj.
*	Poneverba na ptujskem magistratu v tajni razpravi mestnega sveta. Iz Ptuja nam pišejo: Dne 27. t. m. se ie vršila 6. redna seja mestneea sveta. Prisostvovalo je 21 članov. Za sejo je vladalo posebno zanimanje radi poneverbe mag. blagajnika, o čemer smo poročali. Ker se sodna preiskava nadaljuje se je zadeva, razpravljala v tajni seji, ki ie bila baje precej burna. Do znali smo Ie toliko, da znaša celotni primanjkljaj, kakor ga je ugotovil strokovnjak, ki je dal svoie pismeno poročilo 266.333.59 Din, torej približno ista svota, kakor smo jo naznačili v naših poročilih. V javni sejf je bilo med drugim izvoljeno re-klamacijsko sodišče za volitve v skupščino in ga tvorita gg. župan dr. M. Senčar, odb. F. Rupar in dr. Fichtenau.
ITO — zobna pasta najboljša!
Tržaška vremenska napoved za četrtek: Normalni vetrovi. Nebo večinoma jasno. Temperatura od 17 do 27 stopinj. Morje mirno.
Iz Ljubljane
u— Abstinentski kongres v Ljubljani. Vse
občinstvo in prijatelje abstinentskega po-kreta kakor tudi vse abstinente vabimo, da se v soboto ob 10. uri predpoldne udeleže sprejema abstinentov in gostov, ki pridejo na kongres trezne mladine. Z beograjskim vlakom se pričakuje okoli 700 gostov. Oblastno središče trezne mladine v Ljubljani naznanja vsemu občinstvu, da posluje od 1. julija kongresna pisarna trezne mladine v Akademskem kolegiju, Kolodvorska ul. telefon št. 2587. Poslovanje se vrši 1. julija od 9. do 12. in od 15. do 18. ure. 2. julija od 9. do 16. ure, 3. julija od 7. do 9. ure in od 14. do 16. ure, 4. Julija pa od 7. do 9. in od 11. do 15. in od 18. do 20. ure. Oblastno središče trezne mladine kot kongresni odbor naznanja cenj. občinstvu, da v soboto ob 20. uri na pozdravni čaianki sodelujeta: članica društva »Treznost« gdč. Mam in iz posebne prijaznosti konservato-ristka gdč. Novakovič. Gdč. Marnova poje Lajovčeve: »Butne vetre« in Volaričeve »Bisere«, gdč. Novakovič igra na klavirju Sukovo »Pomlad«.
u— Odpovedano Radičevo predavanje. V torek bi moral predavati v Ljubljani v ožjem krogu pristašev SKS vodja HSS, St. Radič v mednarodnem položaju. Iz LJubljane se je hotel g. Radič odpeljati na shod SKS v Novem mestu. Svoie sodelovanje na obeh prireditvah je Radič v zadnjem trenot ku odpovedal. Kakor nam javljajo, je Radič to storil pod vtisom žalostnih vesti, ki jih je prejel v torek dopoldne iz Makedonije, kjer so bili njegovi agitatorji težko ranjeni.
u— Drobna policijska kronika. Kljub veliki živahnosti, ki je vladala čez praznike v mestu, policijska kronika ne belež! piseb-nih dogodkov. V splošnem ni bilo prehrup-nega veseljačenja vsaj takega ne, ki bi bilo v preveliko spodtiko strogim mllcijsklm organom. V splošnem veselju pa tatovi in poklicni svedrovci vendarle niso pozabili na svoje koristi. Vlamili so v srednjo tehniško šolo. Dalje beleži kronika še dve mali tatvini. Psi postajajo menda radi vročine še bolj popadljivi kakor dos.cn kajti v torek so oklali zopet kar tri osebe. Mnogo preglavice so delali pasantom in stražni kom na cesti prehitri in res brezobzirni motociklisti ter kolesarji. V ostalem je prejela policija še naslednje ovadbe: 2 radi prestopka obrtnega Teda, 1 o poskušenem posilstvu ter 2 radi prepovedane hoje po železnici. Aretacije so bile izvršene 4 in sicer: 1 radi vlačugarstva, 1 radi tatvine in 2 radi splošnega suma.
u— Poskušen samomor. Radi prepira s strankami v hiši se je včeraj okrog 11.30 z lizolom zastrupila zasebnica Marija S. stanujoča v Gubčevi ulici št. 11, v Sp. Šiški Izpila je že pol steklenice lizola. ko je stopi! v sobo njen 11 letni sin, ki ji ie steklenico odtrgal od ust in io nato razbil ob tleh. Samomorilno kandidatinjo so pozneje prepeljali z rešilnim vozom v splošno bolnico, kjer so ji izprali želodec in ji tako rešili življenje.
u— Vlom v Srednio tehniško šolo. V torek ponoči je neznan svedrovec pač šeie začetnik, vlomil v direktorjevo pisarno STŠ. V poslopje je hotel sprva priti skozi kiparski oddelek. Ker se mu to ni posrečilo se je vrnil na dvorišče, ter odstranil pri glavnih vratih šipo in zlezel v notranjost Podal se je v prvo nadstropje izrezal pri vratih v direktorjevo pisarno polnilo in se splazil notri. Odprl je z dletom pri več mizah predale ter ukradel nekaj drobiža in bankovec za 100 Din, ki se ie nahajal v kuverti v miznici strojepiske. Dalje ie vtaknil v žep tudi zlat ščipalnik in zlat svinčnik, kar je oboje naše! na direktorjevi mizi. Skušal je vdreti tudi v železno blagajno, kar mu zopet ni uspelo. Vlom je opazila služkinja šele zjutraj pri posprav Ijanju pisarne.
Hitite še Vi
po obleke po brezprimerno nizkih cenah, ki jih odprodaja tvrdka Fran LUKIC Pred škofijo 19. Odprodaja jsamo najfinejše moderne moške — obleke.
so nato osuvali še njeni človeški nasprotniki in ji prizadejali več poškodb. Vendar pa je bil pes najsilovitejši in Jo je najobčut-neje poškodoval. Napravi! ie tudi največje luknje v njeni bluzi. V številkah bi označili škodo samo na obleki s 300 Din. Krvava zgodba pa se bo seveda obravnavala pred sodniki.
!z Maribora
a— Smrtna kosa. V torek ie umrla v Mariboru gospa Matilda Lecker roj. Delkot Pogreb se vrši danes 30. iuniia ob pol 16. iz mrtvašnice na pokopališče v Pobrežju. Prizadetim rodbinam naše iskreno sožalje.
_— Uradne ure »Ljudske knjižnice« so ob četrtkih in sobotah od 18. do 20. ure, ob nedeljah od pol 10. do 11. ure. Knjižnica bo poslovala tudi v počitnicah nepretrgoma v Narodnem domu.
__ Nove uradne ure pri sodišču. Začenši s prvim julijem bodo pri okrožnem in okraj nem sodišču v Mariboru uradne ure od Pol 8. do 14. ob sobotah od pol 8. do pol 14. vložišče pa bo odprto od S. do 13.
a— Uspeh kirurgije. Nekako pred dvema tednoma smo poročali, da je pri Sv. Juriju v Slov. goricah tekom prepira nad 70 letn! prevžitkar s samokresom ustrelil svojega. 40 letnega sina, pos. Lorberia ter mu pre-strelil prsa. Kake lepe uspehe pa imajo naši kirurgi v domačih bolnicah, kaže dejstvo, da se je Lorber, ki ie imel skozi in skozi prestreljena pljuča, te dni vrnil iz mariborske bolnice s kirurgičnega oddelka primarna dr. Mirka Cemiča že popolnoma zdrav domov. Ni pa še doma seveda njegov oče, ki čaka v zaporih okrožnega sodišča na jesensko poroto.
L. Vilhar
urar
se je preselil z Dunajske ceste
na Su. Petra cesto št. 36
u— Izgubila se je v nedeljo zvečer pred blagajno gl. kolodvora ferijalna legitimacija dijaka. Najditelj naj jo blagovoli uroti nagradi izročiti portirju univerze ali pa poslati na naslov, ki ie razviden iz nje.
u— Dr. Pavel Kane, zdravnik. Tržaška cesta 45 ne ordinira do 9. juliia.
u— Prepir in vražji kuža. V Šiški so se v barakah stare milarne zopet prepirali in ravsali, kar ni nikaka senzacija. Ida je zapazila, da nosi neki otrok enako oosrebre-no zapestnico, kakršna ji je pred tedni zmanjkala iz stanovanja. Vmes ie posegla Roza mati otroka in zafrknila Ido, da je zapestnico pošteno kupila nekje na Sv. Petra cesti za 45 Din. Nasprotnica pa ji ni hotela verjeti in beseda je dala besedo. Na dvorišču je nastal silen vrišč, ki ie privabil peleg tudi Ivanko P. z bojevitim kužkom vred.Ivanka ie dejala: »Puckaj kuža, allla!« ter pokazale na Rozo. Kuža si ni dal dvakrat veleti. Nakrat je visel na Rozinem komolcu z zobmi, zasajenimi v meso. Rozo
Gospodarstvo
Kongres Mednarodne trgovske zbornice
Zanimiva iijava predsednika Andersena. — Kongres za uresničenje rcsolueij svetome gospodarske konference. Stockholm. 29. junija, d. V pondeljek se je ob navzočnosti švedskega kralja, vseh ministrov in diplomatskega kora vršila v Stockholmu otvoritev IV. kongresa Mednarodne trgovske zbornice. Veliko pozornost je ob tej priliki vzbudil govor predsednika zbornice Albana Anderseaa, ki je povdarjal, da mora v svrho odstranjenja ovir v mednarodni trgovini vsak narodni odbor Mednarodne trgovske zbornice skrbeti za to, da se zmanjšajo ovire v lastni državi. Naloga kongresa pa je ta, da preišče možnosti za uresničenje resolucij svetovne gospodarske konference v Ženevi. V svojem govoru je priznaval, da oo baš producenti in trgovci v svrho zaščite svojih proizvodov upostavili težke ovire mednarodnemu prometu. Danes pa vsi priznavajo, da so šli predaleč. Spoznali so, da eo se zaradi teh ovir povsod poslabšali življenski pogoji.
Posvetovanja se vrle v treh komisijah. Prva proučava možnosti za odstranjen je ovir v mednarodni trgovini, druga ee peča s transportnimi vprašanji, tretja pa s problemi, ki se nanašajo na mednarodni kredit.
Na torkovi seji prve komisije je poročal češkoslovaški delegat dr. Hodač o delu industrijske komisije na svetovni gospodarski konferenci. Povdarjal je potrebo racionalizacije produkcije in boljše organizacije tržišč. Glede mednarodnih kartelov ee nazira-nja Mednarodne gospodarsko konference nekoliko razlikujejo od stališča, katerega je v tej zadevi zavzela svetovna gospodarska kon ferenca. Resolucije kongresa pa se bodo v splošnem naslanjale na sklepe 6vetovne gospodarske konference, vendar bodo formulirane v drugem tonu, ker so namenjene podjetnikom samim, ne pa državam, odnosno vladam.
Posebna pomisija se peča tudi z vprašanjem izenačenja zakonov o menici in čeku. Ideja enotnega meničnega zakona za ves svet bo težk» izvedljiva. Boljši, so izgledi za izenačenje čekovnega prava, o katerem se bo razpravljalo na posebni mednarodni konferenci zastopnikov posameznih vlad. Zadevni načrt konvencije predvideva progresivno imifikacijo čekovnega prava.
Komisija za odstranjenje ovir v medmi-rocjni trgovini je že izdelala načrt resolucije, v katerem se povdarja, da je bodoče blagostanje narodov v prvi vrsti odvisno od razvoja mednarodne trgovine in izmenjave blaga. Kongres pristaja z zadošče-ijem na sklepe svetovne gospodarske konference in izraža upanje, da bodo tudi vlade vseh narodov sprejele načela te konference. Nacijonalnim odborom pa priporoča, da v smislu teh načel vplivajo na svoje vlade kakor tudi va javno mnenje.
= Padec lire. Deviza na Italijo, ki je v soboto v Curihu dosegla rekordni tečaj 30.15, je v pondeljek zopet pričela nazadovati. V torek je padla na 29.225, včeraj popoldne pa je notirala le še 28.90 blago, kar bi po pariteti odgovarjalo tečaju 316 Din za 100 lir. Tekom zadnjih tri dni je torej lira nazadovala za 4.3 %. Kakor se sklepa po nedavnih izjavah italijanskih vladnih funkcijonarjev, je padec lire pripisati intervenciji italijanske vlade, ki hoče do jeseni preprečiti vsak nadaljni dvig lire.
= VelesejmBke vesti. Stanovanjski odsek Ljubljanskega velesejma bo tudi letos permanentno posloval na glavnem kolodvoru v Ljubljani. Vsi posetniki velesejma, ki žele prenočišča, naj se obračajo pri svojem dohodu v Ljubljano v stanovanjskih zadevah na ta odsek. — Velesejmski poštno - brzojavni in telefonski urad bo posloval na sejmišču Ljubljanskega velesejma od 30. junija do 11. julija t. 1. Uradne ure bodo: 1.) m vso poštno, telegrafsko in telefonsko službo dnevno od 9. do 18. ure; 2.) za blagajniško službo pa od 9. do 17. ure. — Posebne toz-ne ugodnosti za obiskovalce letošnjega velesejma. Prometno ministrstvo je naknadno dovolilo, da velja polovična vožnja na osebnih in brzih vlakih za obiskovalce velesejma pri potovanju že od 28. junija in do 11. julija, pri odpotovanju iz Liubliane na od 2. do 15. julija.
29. junija.
CURIH (popoldne). Beograd 9.135. Berlin 123.09. Dunaj 73.05, London 25.225. \eTryork 519.5, Madrid 88.25, Italija 28.90 blago. Paril 20.34, Praga 15.885, Bukarešta 3.11 denar.
J. O. Curwood:	2
preganjana žena
Roman.
Na dnu doline so se svetlikali izmed drevja šotori. Drdranje železniških voz se je oddaljevalo; že je slišala zamolkli hrup glasov in hreščanje gramofona. Ob znožju brežine se je umaknila konjem, zapreženim v tovorni voz. Voz je bil natovorjen s sodci, ki so zarožljali in zaropotali, kolikorkrat je kolo zadelo ob kamen ali korenino. Voznik ni pogedal potnice. Z vso težo se je nagibal vznak; oči so mu buljile v svet, potil se je in njegovo lice je imelo smešen izraz, ki se mu je nehote nasmehnila. Tedaj pa je opazila enega izmed trkajočih se sodcev in njen smehljaj se je izpremenil v preplah. Na sodcu je bila napisana usodna beseda: »Dinamit !<
Dva moška sta šla za njo.
»Šest konj, voz in stari Fricek — vse je zletelo k vragu in niti trščice ni ostalo, da bi pripovedovala o tem,« je rekel eden izmed njiju. »Tri minute po vzbuhu sem prišel na lice mesta pa nisem našel ne nitke ne konjske dlake. Ta dinamit je prekleto zabavna stvar. Strelec ne bi hotel biti niti za milijon!«
»Rajši bi bil vendarle strelec nego Joe, ki mora vsak dan po dvanajstkrat s tega hriba v dolino,« je odgovoril drugi.
Mlada ženska se je spet ustavila in moža sta se mimo grede ozrla nanjo. Vzbuh Joejevega dinamita ju ne bi bil osupil bolj od krasote obličja, ki jima je s prosečim in vprašujočim pogledom mirno zrlo naproti.
»Iščem kraja, ki ga imenujejo — Billovo kočo,« je izpregovorila, neodločno ponavljaje ime, ki ji ga je bila povedala deklina v vozu. »Prosim vas, ali bi mi ga mogli pokazati?«
Mlajši izmed dvojice se je molče ozrl na tovariša. Ta, ki je bil dovolj star, da je smel gledati na žensko lepoto kakor na vabo in prevaro čutov, se je najprej obrnil v stran in je vtaknil v usta kos tobaka; nato se je sklonil naprej, kažoč z desnico pod drevje.
»Ne morete je miniti: tretja baraka na desni, s platnom progastim kakor izveski pri brivcih. .Fonigraf, ki ga slišite, je Billov.«
»Hvala vam.«
Neznanka je odšla.
Moža sta obstala tam, kjer ju je bila pustila. Ne ta ne oni se ni ganil. Zdelo se je, da mlajši niti dihati ne more.
»Billova koča,« se je naposled utrgalo iz njega. »Najrajši bi jo posvaril. Kar verjeti ne morem —«
»Kakopak!« je vzkliknil oni.
»Ne morem. Ni izmed tistih. Mila in nedolžna je videti kakor Madona. Nikoli še nisem srečal tako čistega in krasnega bitja. K Billu pojdem, čeprav mi porečete, da sem blazen!«
Z utripajočim srcem je stopil naprej, ves viteški v svoji mladosti. Starejši je naglo skočil k njemu in ga je zgrabil za ramo.
»Domov pojdi, bedak!« je kriknii. »Premlad si in tvoja moč v tem taboru je premajhna, da bi se mogel Billu vtikati v te stvari. Sicer pa,« se je zlagal, videč neodločnost mlajšega tovariša, »poznam jo. Šla je tja, kamor spada.«
V Billovem šotoru je vse odrevenelo in zazijalo. Ti ljudje niso bih povsem odvajeni žensk. A take, kakršna je bila ta, ki je mirno in pokojno stopila med nje, še niso videli nikoli. Do pol tucata jih je lenarilo tod ter pušilo in poslušalo gramofon, ki ga je zdajci nekdo
ustavil, tako da si slišal vsako besedo. Mlada ženska je vzdignila glavo. Slutnja jo je prešinila, da bi bilo manj neprilično zanjo, če bi bila ostala prašna in lačna. A zdaj je bilo prepozno; hotela je doseči, kar je želela, če je bilo vobče dosegljivo. Rahla rdečica ji je udarila izpod brezmadežno bele polti, ko je pogledala Billa. sklonjenega nad malim pultom. Spoznala ga je, da je zver. To mu je bile zapisano na obrazu, v pohlepnem, hotljivem pogledu oči, v nabreklih zabuhlinah in globokih gubah na vratu in obrazu A Bili Cuade je bil to pot skoro sam v zadregi.
»Slišala sem, da oddajate sobe,« je rekla mirno. .»Ali bi mogla zvedeti, kdaj odide vlak v Tete Jaune Cache?«
Poslušalci, ki so stali za njo, so se zgrnili v gručo in so iztegnili vratove naprej. Eden se je porogljivo namrdnil Ouadu. To mu je dalo drznost, brez katere ni bilo moči kljubovati neustrašnosti vpra-šujočih sinjih oči. Nihče ni opazil tujca, ki je bil obstal med vrati. Ouade je stopil izza svojega pulta in jo je drzno premeril z očmi.
»Tu noter,« je dejal obračaje se k zastoru za svojim hrbtom.
Vstopila je. Ko se je zavesa strnila za njima, so bušila zijala v prihuljen smeh. Tujec med vrati je iztrkal glavico svoje pipice in jo je spravi! v prsni žep flanelaste košulje. Bil je gologlav. Njegovi lasje so bili plavi, kratko pristriženi in pomešani s sivino. Na oko si mu prisodil osem in trideset let; bil je vitek, širokopleč in ne večji od neznanke. Pogled njegovih sivih oči je hladno in neomajno mirno obvisel na zastoru. Obraz mu je bil plemenit in zagorel, nos nekam neobičajen. Pravi krasotec ni bil. a vendar ga je v tem trenutku obdajalo nekaj silnega, malone čarobnega On ni bil iz horde. Mimo tega se je skrival v njem pogum, ki je preziral hahljljočo se gručo dedcev z divjimi obrazi — pogum, če ne domišljavost, ker je tako mirno gledal na zastor in čakal.
Šport
Villacher Šport-Verein : Slovan
5 : 0 (3 i 0)
V	svoji prvi internaci >n ilai tekmi je do» živel Slovan dokaj teža* poraz. Tričakova* lo se je sicer, da bodo imeii domačini pre* cej težko stališče napram gostom, vendar je tako slab rezultat presenetil
Poraz, ki ga je utrpel Slovan, je docela zaslužen. Da je bil poraz še večji, Slovanu ena enajstmetrovka ni uspela.
Slovan je igral slabo in izpod vsake for» me. V moštvu ni bilo homogenosti in ko-n* paktnosti. Najbolj uvidevno je bilo pos manjkanje vsake tehnike in taktike. V fem pogledu je Slovan zelo zaostajal za Belja» čani. Svojo najboljšo stran je imel Slovan v svoji požrtvovalnosti, ki pa tudi ni za« legla mnogo. Vsekakor je bil najboljši igrač Volkar, ki je še vedno duša in steber moštva. Branilca sta tudi zadovoljivo re» šila svojo nalogo, napadalna vrsta pa je na vsej črti popolnoma odpovedala.
Beljačani so že naši stari znanci. Od zadnjega nastopa pa so pokazali precejšen napredek. Predvsem so tehnično dokaj do* bro izvežbani, so zelo hitri in požrtvovalni. Obramba z vratarjem jc sigurna, krilska vrsta je nekoliko šibkejša, vendar se mo< ra pohvaliti srednji krilec. Zadovoljila je napadalna vrsta, d^e hitri in prodorni krili ter notranji trio, ki je izvedel nekaj lepih kombinacij. Moštvi sta nastopili v slede* čih postavah:
V. Sp. V.: SochersGeiger, Santner»Bie=> dermann, Polster, Wallner»Santner, Richter Biedermann, Pauscha, Maier.
Slovan: Škofic*Flack, Marchiotti I*Mar» chiotti II, Volkar, BegeUVrtačnik. Bucik, Strehovec, Lumbar, Rakuš.
V	prvem polčasu so Beljačani že od star ta skoraj v stalni premoči in napadi Slova* na so samo trenotni ter sporadični. Iz gne» če pred golom zabije Begel v 9. min. avto* gol. V 11. min. prodre Richter po levem krilu ter zabije neubranljivo drugi gol in tri minute kasneje seorta po lepi kombina> ciji Pauscher. To je bil najlepši del včeraj* šnje tekme, ko so Beljačani pokazali res lepo igro. Od tu dalje so sicer še v pre* moči, Vendar jc igra precej raztrgana in površna.
Po pavzi je Slovan nekoliko boljši, ima tudi več od igre, vendar ne izrabi najugod* nejših šans. V 5. min. vsled roke diktirano enajstmetrovko strelja Marchiotti plasira« no in ostro v kot, vendar jo nasprotni vra« tar izvanredno ubrani. Zelo nevarne proti* napade gostov ubranijo domačini z veliko srečo. V 22. min. pade po Maierju četrti gol in v 38. min. zabije Richter še peti in zadnji gol.
Sodil je g. Betetto korektno. Publike ze» Io malo. Kot predtekma se je igrala prv. tekma med rezervo Slovana in nkije. Zma« gala je Ilirija s 6 : 1 (2 : 1).
Ostale nogometne tekme: Zagreb: 0'b priliki 201etnice obstoja ASK Croatia so bile odigrane sledeče nogometne tekme: Hašk : Derby 2 : 2 (0 : 2), Concordia : Croatia 3 : 1 (2 : 0), Atena : Croatia rez. 3 : 1 (2 : 0), Ilirija : Sokol 1 : 0 (1 : 0), Sokol : Croatia rez. 4 : 2, Ilirija : Atena 3 : 2, Derbv : Croatia I. 1 : 3, Hašk : Con« cordia 4 : 3 (2 : 1). Subotica: Bastva (Se« gedin) : Sabary (Subotišče) 3 : 2. 5000 gledalcev.
DUNAJ: Vienna : BAC 2 : 1 (1 : 0), Rapid : Slovan 4 : 1 (3 : 1). Praga: DFC : Union Žižkov 3 : 3 (1 : 1). Beograd: Ju« goslavija : Simmering (Dunaj) 3 : 3 (1 : 1).
Športne prireditve prihodnje nedelje. V nedeljo, 3. t. m. se vršita v Ljubljani dve važni športni prireditvi, in sicer ena nogometna in ena lahkoatletska. Prvak LNP Ilirija nastopi v boju za nogometno prvenstvo države proti Sandu, ASK Pri« morje pa priredi mednarodni lahkoatletski miting in lahkoatletski dvomateh s Klagen« furter Athletiksportklubom iz Celovca. O obeh prireditvah bomo še priobčili podrob« nosti.
Službeno iz LNP. Seja upravnega od« bora se vrši v petek, 1. iulija ob 20.30 v posebni sobi kavarne «Evropa». — Seja poslovnega odbora se vrši danes, v četTteK ob 20.30' istotam. — Za nedeljo 3. julija dopoldne se ex praesidio določita prven« stveni tekmi rezervnih moštev Hermes : Slovan in Jadran : Primorie. Čas in pcw dfobnosti določi poslovni odbor. Tajnik I.
ASK Primorje, lahkoatletska sekcija. Pri klubovem internacionalnem mitingu dne 3. iulija startajo obvezno sledeči atle« ti: dr. Perpar, Slamič H.. Močan, Medica. Furlan Jože. Žorga. Petkovšek. Cimper* man. Slanničar. Janovvskv. Podobnik, Kor* če, Puc Boris, Malnarič, Omladič, Zrimšek, Svetic. Arhar. Pinterič, Trpin. Sketeli. Per* ko, Kandus, Sikošek, Stupica. De Reggi, Pečnik. Glaesener in Zor Ivo. Zadnji in obvezen trening za vse imenovane se vrši danes na igrišču od 14. naprej ob vsakem vremenu. Istotam dogovor glede opreme in obutve. Ob 18. seja sekcijskega odbora
na igrišču, h kateri sta povabljena tudi no« va odbornika Tykač in Puc B.
Medmestni tenissturnir Maribor ; Ljub Ijana. Dne 3. t. m. se vrši na prostorih SK Ilirija medmestni tenis«turnir Maribor _: Ljubljana. Ta turnir bo nudil pregled vseh najboljših slovenskih tenis igralcev. Za Maribor nastopijo tudi igralci SD Rapid, ki je sigurno najmočnejši tenis klub v Slo« veniji. Pričakovati pa je vseeno zelo ostre« ga boja, ker je tudi ljubljansko moštvo okrepljeno z nekaj novimi igralci. Sestavo moštev priobčimo sledeče dni. Začetek tur« nirja ob 8. Vstopnina za ves dan 10 Din.
Morsko kopališče
Restaurant »Jugoslavija* — Aleksandrovo — na otoka Krku
Dnevna oskrba t brano m posteljo 55 Din Informacije daje lastnik F Kraljič 162
Trst
Restaaranl «Alla Fortuoa*
je največje ln najboljše sha jališfie potnikov in trgov cev Vsaki dan sveže ribe. tmerne cene.	160
Rimske Toplice
Slovenija
Radioaktivno termalno ko pališče. izvrstno proti rev mL išiasu. ženskim in živčnim boleznim Pension pred sezone 60. glavne SO Din Pojasnila daje direkcija
140
Portorose
Pension Villa Lydia, solidne cene, brezplačen pro-Epekt v oglasnem oddelku cJutra*.	19921
Vulkaniziram
vse vrst* »vlogumt liafcor tudi
galoše in snežne gumijeve čevlje
Popravljam kolesa in mo torje P Škafar Ljabliana. Rimska e»sta U.	12
Avtomobili
B. S. A. motocikli, svetovno znani, za ture.
TATRA AVTOMOBILI za v kvaliteti in za slabe ceste brezkonkurenčni
VSI REZERVNI DELI za zgorajšnja vozila na za^ 'ogl.
DELAVNICE za vsa motorna vozila, strokov-njaško delo in solidne cene.
GARAŽE vedno na razpolago.
BENCIN iz sesalke. tudi ponoči, po konkurepfini dnevni ceni.
JUGO - AVTO d. z o. z.,
Ljubljana, Dunajska c. 36.
Telefon 2236. 178
Avto
2sedežni, mali. takse prost, dobre znamke, kupim. Ponudbe s pogoji poslati na oglasni oddelek >Jutra« pod »Avtoc.	20238
Inteligentno žensko
boljše rodbine, s perfektnim znanjem slov in nemškega jezika, trgovsko naobraže-no, dobro gospodinjo sprejmem takoj. Reflektiram samo na trajno, energično in vsestransko zanesljivo osebo, katera bi bila zmožna pozneje trgovino in gospo-dinstvo sama voditi Ponudbam naj se prilože slike pod šifro »Inteligentna 849» na oglasni oddelek cJutra*.
19849
K 2 dečkoma
(6 in 3 leta) se 6prejme takoj ali do 1. avgusta zanesljivo dobrosirčna gospodična od 20 do 30 let: vešča nemščine in po možnosti laščine. Reflektira se samo na res inteligentno in veščo vzgoje otrok. Služba lepa, stalna v trgovski hiši blizu Ljubljane Ponudbe je poslati na oglasni oddelek »Jutra« do 5. julija pod značko »Zanesljiva 236c.	20236
Brivski pomočnik
mlajši, dobra moč, se išče. Plača tedensko 200 Din. Nastop takoj! Joško Kal-či5, brivec, Ribnica. Dolenjsko.	20222
Vrtnar
priden, pošten, zanesljiv, se sprejme. Ponudbe na oglasni oddelek pod »Vrtnar 33«.	20233
Oskrbnico
iščem za manjše posestvo. Ponudbe z izpričevali pod »Marljiva« na podružnico »Jutra«, Celje.	20235
Sedlar, pomočnika
(tašnerja) samostojnega delavca sprejmem takoj v Spodnji Šiški, Lepodvorska št. 23.	20157
Vaienca
s primerno šolsko izobrazbo in poštenih staršev sprejme R Mlakar, trg. z mešanim blagom, Ljubljann-Siška — Jernejeva cesta 39 19852
Dobri pletiljki
oddam v delo nogavice na dom Panudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Stalno nogavice«.	20223
Melle. Leinaire
Frančiškanska ulica 6 — donne le^ons pendant va-cances.	20177
Dekle
ubožnejših starišev, pridno in pošteno, staro 15 let, ki si je doslej samo -lužilo svoj kruh, nadarjeno, z najboljšimi ljudskošolskimi izpričevali, bi šlo v uk najraje k moditski ali šivilji, pa tudi v trgovino Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	20227
Strojnik in brusač
trezen in zaupljiv, želi premeniti službo s 15. ali 30. julijem. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
Ekonom
z večletno prakso v vseh gospodarskh panogah, vojaščine prost, samec, Želi spremeniti službo. Naslov pri oglasnem oddelku »Jutra«.	H 20229
Gospodična
z dežele, iz dobre hiše, trgovsko naobražena. zmožna voditi vsako trgovsko podjetje, želi mesta eventuelno tudi pri samskem gospodu Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Upanje 25«.	20219
Kontorist
vešč slov in italijanščine ter perfekten nemški kore-spondent. želi sedanjo službo premeniti. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» v Ljubljani pod šifro «Celje» 20200
Reduciran
uslužbenec prosi kjerkoli kako službo, bodisi kot «lu pa. čuvaj dostavljalec ali temu podobno Zmožen je slovenščine. nemščine in srbohrvaščine v govoru in pisavi Glede zaslužka je pripravljen tudi za majhno plačo. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra» 19877
Pozor — mesarji in prekajevalci!
Radi pomanjkanja prostora poceni prodam skoro nove, dobro ohranjene, kompletne stroje To je stroj za mučkanje mesa (Guetechl), stroj za rezanje (Walf) in za nadevanje klobas Naslov pove podružnica Jutra v Celju.	20109
Drva
nrastove parketne odpadke od žage ter mehka drva po aizki ©eni iostavljg as lom parna žaga V 8cag aettL Ljubljana, ea gorenj *kim kolodvoroGi	86
Stružnico
(Drehbank) za mehanikarja z orodjem proda Martin Rerlan. čevljar in trg. usnja na Sopčku pri Grosupljem, postaja Mlačevo.
20114
Hišno opravo
različno, konjsko vprego. 2 sani, vozove in druge različne 6tvari zelo ugodno prodam radi pomanjkanja prostora. — Rožna dolina, cesta V, št. 24 20011
Šivalni stroj
Singer». malo rabljen, poceni prodam radi pomanj-inja prostora. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra».
19938
Vsakovrstno zlato
kupni* oo oajvišjib ««nar
Cerne — juvelfr
Ljabliana VVoifova al
88
Pokrito kočijo
lahko in v dobrero st-mju,
kupim. Cenjene ponudbe na, oglasni oddelek cJutra* pod «Kočija 37». 20137
Orehove deske
vseh dimenzij, lepe kupim. Ponudbe pod Šifro «Oreh» na oglasni oddelek «Jutra».
20054
Gostilno
aH lepo posestvo kupim.
Ponudbe pod «Resni kupec* na poštni predal 33 v Celju	20194
Lokal za specerijo
primernim stanovanjem oddam v bližini mesta. — Vaslov v oglasnem oddelku «Jutra>.	20181
Stanovanje
suho in svetlo, obstoječe iz 1—5 sob, Iščem s 15 avgustom ali 1. septembrom — Naslov v oglasnem oddalku «Jutra».	20171
Sobo
o premi j ono, s posebnim vhodom in električno razsvetljavo, takoj oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
Majhna soba
se odda za 300 Din v centru. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	20231
Za počitnice
na Gorenjsko
oddam sobo za 1 osebo in opremljeno družinsko stanovanje. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« pod »Počitnice F R.«
Mesečno sobo
v sredini mesta oddam takoj za dobo počitnic. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
Opremljeno sobico
separirano, oddam. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 20170
Sobico
oddam gospodični s hrano in uporabo kopalnice. Naslov pove oglasni oddelek «Jutra*	20169
Oo T. julijo .
je samo še čas za nakup srečk za prvi razred. Kdor misli poizkusiti svojo srečo, naj si v teh dneh nabavi srečko
v oglasnem oddelku »Jutra«, Prešernova ulica štev. 4.
Zadružna hranilnica r. z. z o z., Ljubljana, Sv. Petra cesta 19.
50.009 Din
na prvovrstno poroštvo se išče za takoj. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« — pod »J. Šk.«	20225
Na počitnice
k dobrosrčni učiteljski rodbini v zdravem, solnčnem kraju, kjer bi se zamoglo dnevno tudi nekaj Časa poučevati, oddam proti plačilu sedemletnega zdravega fantka - Cenjen* ponudbe na podružnico «Jutra» v Celju pod šifro «Lepo ravnanje*	19917
Kolesarji!
Znižane cenel Oglejte si zalogre dvokoles najnovej šega tipa Tribuna Rekord Champion Stvria Biankini. Favor Perla Diamant že od I30(i Din naprej -Pnevmatika Michelin Dun-lop itd Ceniki frankov Prodaja oa obroke - Tribuna F 3 L., tovarna Ivokclee in otroških vozič kov Ljubliana	81
Forlf-sonatori? OcteizBrhof
GRAZ • WF:TZELSDORF.
Za notranje in živčne bolezn; Posebni oddelek za zdravljenje Arteriosklerose. Prospekti
□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□C
Risa v Ljubljani
na Ižanski cesti št 9. z gospodarskimi poslopji in nekaj sveta naprodaj Pojasnila pri okrajnem sodišču v Ljubljani. soba 34. Okrajno sodišče v Ljubljani, oddelek I., dne 25 junija 1927	20128
Manjšo trg. hišo
ali predmestju Ponudbe
v mestu Ljubljane kupim na oglasni oddelek «Jutra» pod «Gotovina 4» 20004
Velik lokal
za trgovino ali pisarno oddam v najem — Pojasnila la tvrdka M Berdajs. Maribor.	20.000
Knjigarna
m trgovina pisarniškimi potrebščinami na prometnem kraju v Ljubljani, je pod zelo ugodnimi pogoji naprodaj Ponudbe na ogl oddelek «Jutra> pod šifro • Knjigarna*	20057
Ženitna ponudba
271etna samostojna šivilja z dežele se želi spoznati v svrho ženitve z dobrosrčnim gospodom, starim 30 do 35 let. Ponudbe s sliko je poslati na ojrlasni oddelek »Jutra« pod značko »Almira«.	20.224
Plemenitost!
Izostal vsled neurja. — Prosim pridite danes! — Drugo ostane. R 20234
Akcije
d. d. hotela «Union» prodam Naslov v oglasnem oddelku «Jutra»	19947
100.000 Din posojila
iŠČe dobro vpeljana trgovi na proti popolni menični garanciji za dobo l leta in 12 % obrestim - Dotičnik lahko dobi službo ročnega značaja Ponudbe pod Šifro «Sezona» na onlasni odde-lpk «Jutra»	20195
graščinsko, sortirano, man šo ali večjo količino prodam. Vprašati
Srača SVE letšč, Zagreb,
BSica broi 193	/327
'innnannnnnnnnnnnnnnnDaGnDnDni
S^mo še danes ob 4 ; o« a 9*lo se predvaja senzacijonalni pustolovni tiim
SMRTMI KRiK •. *
in izvrstna burka Nikoli več vofne ..,
ELITNI KINO MATICA
Pr dnaz a-.Ho: HA RO D LLoVO g
Kupi
nov ali malo rabljen
stro! za
ozir. drobiienie soli.
Ponudbe na oglasni oddelek pod š tro „Promel"
Jutia*
3BSBBBBBBBE9SG3I5I5 Naznanilo.
Cenienemu občinstvu naznanjava, da prevzameva s 1. julijem 1927
5 Mariboru, AleasaB&retfa c.
Priporočava se cenjenim gostom za obilen obisk.
Z odličnim spoštovanjem
Brata f&udo f in Vik<or Zaluta.

i
Potitim src m naznanjamo v>em sorodnikom, znancem in prijatelj m žalostno vest, aa je naša ljuba mama, ozir. stara mama in tašča, gospa
cker lOi. Delkot
po dolgn mukepolni bolezni, dne 28. iunija, v 73 Jem svoje starosti mimo v iosp >du zaspala
Pogreb drage poko n ce se bo vršil 30. junija ob pol 4. pop. iz mitvošn ce na pokopal šče v Pobrežju.
Maša zadušnica se bere 1. juliia ob 7. v stolni cerkvi. V Mariboru, dne 29 iunija
Žalujoči Leckerjevi Io Piroatovl.
t
M-sstnl Doerebm btw
Ob prerani izgubi mojega ljubljenega soproga, ozir. očeta gospoda
Adoffa Harme a
si štejem v dolžnost zahvalit se v svojem in v imenu cele družine vsem, ki so iam ^ težkih trenutkih lajšali našo bol. Posebno se zahvaljujem vsem darovalcem Krasnega cvetja, čč duhovščini učiteljstvu, Sokolu, šoiski m admi ia vstm prijateljem in znancem za Stevilnu spremstvo na njega zadnj ioti. G no arju Kendi srčna hvala za tolaž lne obiske v &>su bolezni Končno najsrčnejša zahvala pevcem ,Sokolskega društva Cerknica* za pretres jive žalosiinke m g. šol. upravitelju Mercini za ginijiv< puslovilni govor.
Še enkrat vsem in vsakemu posebej iskrena zahvala Cerknica, dne 28. iunija 1927
Žaluj< ča vdova z otroci
V globoki žalosti na7nanjamo. da ie naš srčno ljubljeni soprog, oče in stari oče, gospod
Andrej Škrianc
preglednik dohod, urada
dne 28 t. m nenadoma preminul.
Hosreb bl?ge=:a pokoinika bo v četrtek dne 30 unna 1927 ob 2. pop. iz hiše žaios i C lovska cesta 94 na pokopališče k Sv. Križu
tf Ljubljani, dne 29 junija 1W27.
Žalujoči ostali.