Številka 04 • Glasilo Obcine Ig • Leto XXV • Maj 2019 • BESEDA UREDNIŠTVA /////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Dragi bralci, bralke Mostišcarja! Z naslovnice majske številke vas tokrat pozdravlja prizor z mi­nule velikonocne razstave v Vrbljenu, ki je letos minila v znamenju slovenskih naro­dnih motivov, tako ni manjkal niti Triglav z Aljaževim stol­pom. Vec o razstavi preberite v rubriki Društva. Nadaljuje se gradnja pri­zidka k šoli, ki je že pod streho, sledijo dela v notranjosti. Tis­ti, ki se peljete v Kot ali mimo njega, ste že opazili novoure­jeno križišce, ostali pa si ga lahko ogledate v rubriki Iz ob­cinske hiše. Iz Vrtca Ig pišejo o Mostišcar je uradno glasilo Obcine Ig. Obcina Ig sprejemu novincev v šolskem letu 2019/20. V zacetku aprila so se šte­vilni prostovoljci po vsej obci­ni odpravili na cistilno akcijo; kako so pocistili za tistimi, ki odpadke mecejo vsenaokrog, nam pišejo SVS-ji z Dobravi­ce, iz Matene in Podkraja, cis­tili so tudi clani Turisticnega društva Kurešcek, Gobarsko mikološkega društva Ig in še mnogi drugi, tudi ce o tem niso napisali clanka. Vrstili so se številni društveni dogodki, 27. aprila je potekal pohod Kurešcek-Raši­ca, ki je se za vecino koncal še Rok za prihodnjo številko Gradivo za naslednjo številko Mostišcarja zbiramo do cetrtka, 30. maja. Predvideni izid nove številke Mostišcarja je 14. junija. Svoje prispevke lahko pošljete do roka na e-pošto: mostiscar@obcina-ig.si oz. na naslov: Uredništvo Mostišcarja, Govekarjeva cesta 6, Ig. Za prepozno oddane prispevke ne moremo zagotoviti objave. PISANJE CLANKOV – navodila avtorjem prispevkov v Mostišcarju Pred oddajo piscem priporocamo naslednje korake: -Vzemite si cas in še enkrat v miru preberite svoj clanek. -Clanek naj ima naslov, ta naj bo kratek in jedrnat – do 30 znakov s presledki, ce je daljši, ga raje razdelite v nadnaslov in glavni naslov. -Ne pozabite se podpisati, nepodpisanih clankov ne objavljamo! -Uredite in izberite slikovno gradivo ter predvidite podpise k vsaki fotografiji (gl. še posebna navodila o slikovnem gradivu). Uredništvo Mostišcarja z obiskom prireditve v Pete­linovih dolinah, tam jo vsako leto pripravi Društvo Odmev Mokrca. Prvi maj s povor­ko konj in kocij po vec krajih naše obcine vsako leto obele­ži Konjerejsko društvo Krim. In še kaj se bo našlo v rubriki Društva. Koticek za mlade prinaša nekaj novic iz osnovne šole, kjer so med drugim ponosni na rokometaše, saj so postali šolski državni prvaki. Oglaša­jo se tudi iz vrtca, kjer so si pri­vošcili prave mini pocitnice. Otroci so se z odraslimi zbra­li v Zapotoku na velikonocni ustvarjalnici, ki jo vsako leto pripravi tamkajšnje društvo. Dobro je vedeti marsikaj, zato najdete v tej rubriki ra­znovrstne novice, v svet so se podali clani DU Ig – odpravi­li so se na Madžarsko, kjer so obiskali glavno mesto in se ustavili ob najvecjem jezeru v Srednji Evropi. Športno obarvani rubriki Planinski koticek in Šport pri­našata vrsto zanimivih novic z vseh vetrov – dobili smo dr­žavna podprvaka v šahu, brata in sestro Tima in Laro Janželj, in državnega prvaka v latin­skoameriških plesih v kate­goriji mladinci Eneja Eržena. Ob 60-letnici organiziranega igranja rokometa na Igu se nam 15. junija obeta Dan ro­kometa, ki se bo zacel športno in koncal s kulturno-zabavnim programom. Vabljeni na to in druge prireditve, s katerimi naša društva bogatijo življenje obcine in njenih obcanov! Prijetno branje! Uredništvo Mostišcarja SLIKOVNO GRADIVO – navodila avtorjem prispevkov v Mostišcarju 1. Fotografij ne vstavljajte med besedilo, ampak jih pošlji­te vsako posebej v obliki, kot ste jih prenesli s fotoaparata. Primerni so npr. formati jpg, tif. 2. Za objavo so primerne fotografije velikosti najmanj 500 KB. Manjše fotografije niso uporabne! 3. Ne pozabite pripisati avtorja fotografije in komentarja, ki ga želite imeti zapisanega pod njo. Slikovnega gradiva, ki ne bo ustrezalo zgornjim navodilom, žal ne bomo mogli objaviti. Naslov uredništva: Mostišcar, Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig Telefon: 01 280 23 10 E-naslov: mostiscar@obcina-ig.si Izdajateljski svet: Janez Cimperman, Klemen Glavan, Zuhra Jovanovic, Anton Krnc, Franc Toni Naklada: 2.500 izvodov Ustanovitelj: Obcinski svet Obcine Ig Izdajatelj: Obcina Ig, Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig Uredniški odbor: Maja Zupancic, odgovorna urednica, Matjaž Zupan, namestnik odgovorne urednice, Gregor Bolha, Tina Škulj, Andreja Zdravje Lektoriranje: Katarina Mihelic Bajt Prelom: Camera, d. o. o., Ljubljana, tel. 01 420 12 00 Tisk: Present, d. o. o., tel. 01 427 22 79 Distribucija: Pošta Slovenije, d. o. o. Naslovnica: TD Krim Uredniški odbor si pridržuje pravico, da prispevke primerno priredi za tisk tako po obsegu kot po izrazu. Rokopisov ne vracamo. Clanki morajo biti opremljeni s podpisom avtorja. Obcinsko glasilo Mostišcar z obcasno prilogo Uradne objave izdajatelja Obcine Ig je na podlagi Zakona o medijih (Uradni list RS, št. 35/2001) vpisano v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS pod zaporedno številko 354. ISSN 2350-4412 Mostišcar (tiskana izdaja), ISSN 2536-4111 Mostišcar (spletna izdaja) Mostišcar 04 | Maj 2019 Novourejeno križišce proti Kotu Uroš Cuden Rekonstruirano križišce za naselje Kot Sprejem novincev v Vrtec Ig za šolsko leto 2019/2020 Z a šolsko leto 2019/2020 je bilo v Vrtec Ig prija­vljenih vec otrok, kot je predvidenih prostih mest, zato je o sprejemu odlocala Komisija za sprejem otrok v Vrtec Ig. Do 28. 2. 2019, ko je bil rok za oddajo vlog za šol­sko leto 2019/2020, je komisi­ja sprejela 118 vlog, od tega 92 vlog za otroke iz Obcine Ig in 26 za otroke iz drugih obcin. Komisija je obravnavala vloge skladno z Zakonom o vrtcih ter Pravilnikom o sprejemu otrok v Vrtec Ig, ki ga je sprejel obcin­ski svet 26. 9. 2018 (UL RS, št. 65/2018). V njem so kriteriji, na podlagi katerih je komisija tockovala posamezne vloge. V ta namen je uradno pridobila potrebne podatke iz CRP SLO. Komisija je opravila svoje delo na dveh sejah. Prva seja je bila 21. 3. 2019, druga kore­spondencna seja pa 27. 3. 2019. Na podlagi vseh kriterijev iz 11. clena Pravilnika je tocko­vala vse vloge, prispele do roka. V casu dela je upoštevala vsa dokazila, ki so bila oddana z vlogami, in tudi vsa tista, ki so jih starši dopolnili dodat­no. Glede na doseženo število tock je vrtec oblikoval pred­nostni seznam za posamezni letnik, na katerem so vloge razvršcene od najvišjega do najnižjega števila doseženih tock. Vrtec oblikuje skupine tako, da je možno sprejeti kar najvec otrok skladno s predpi­sanimi normativi, tudi s pre­oblikovanjem že obstojecih skupin ali s premešcanjem že vkljucenih otrok. S posamez­nega prednostnega seznama je vrtec sprejel doloceno števi­lo otrok glede na prosta mes­ta. V Vrtec Ig bo za šolsko leto 2019/2020 sprejetih 78 otrok. Letnik Vloge Sprejeti Odklonjeni otroci rojstva do 28. 2. 2019 otroci Obcina Ig Druge obcine 2014 2 2 / / 2015 2 2 / / 2016 8 8 / / 2017 21 19 0 2 2018 71 47 9 15 2019 14 / 10 4 Skupaj 118 78 19 21 Otroci, ki so bili odklonje­ni, so razporejeni na cakalni seznam po posameznih let­nikih rojstva. Ko se dodatno sprostijo mesta v vrtcu (zara­di odpovedi oziroma izpisov), sprejemamo otroke s cakalne­ga seznama. Proces vkljuceva­nja otrok v vrtec bo trajal ves cas šolskega leta 2019/2020. Cakalni seznam velja do 31. 8. 2020. Svetovalna služba Vrtca Ig Objave Obcine Ig v glasilu Uradni list Republike Slovenije Od 1. 4. do 1. 5. 2019: - Odlok o pokopališkem redu na obmocju Obcine Ig, UL št. 24, 12. 4. 2019 - Odlok o turisticni in promocijski taksi v Obcini Ig, UL št. 24, 12. 4. 2019 - Odlok o ustanovitvi Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Obcine Ig, UL št. 24, 12. 4. 2019 - Odlok o podelitvi koncesije za opravljanje lokalne gospodarske javne službe zagotavljanja zavetišca za zapušcene živali na obmocju Obcine Ig, UL št. 24, 12. 4. 2019 - Odlok o predmetu in pogojih za podelitev koncesije za opravljanje lokalne gospodarske javne službe 24-urne dežurne pogrebne službe v Obcini Ig, UL št. 26, 26. 4. 2019 Širitev OŠ Ig gre h koncu D ruga faza gradnje pri-ureditev, vgrajujejo svetlila, gled, uporabno dovoljenje pa zidka k OŠ Ig se koncu-notranja vrata. Sredi maja se bo pricakujemo v juniju. S prizid­je. Izvajajo se pleskar-montirala oprema. Obcina Ig je kom bo šola dobila 9 ucilnic, ska dela, talne obloge, zunanja oddala vlogo za tehnicni pre-od tega 6 velikih, 2 mali ucilni­ci in eno vecnamensko. Obci­na bo za nov prizidek pridobila tudi sredstva iz EKO sklada. Polona Skledar To bo kmalu nova ucilnica. Šolski hodnik Režijski obrat Vodovod, kanalizacija – 24-urna dežurna služba: 041/408-407 Stanje vodomernega števca lahko sporocite: - po telefonu: 01/2802-314 - po elektronski pošti: rezijski.obrat@obcina-ig.si - prek elektronskega obrazca, ki ga najdete na www.obcina-ig.si Urnik Zbirnega centra Matena Letni cas (od aprila do oktobra): sreda, 9.00–13.00 ter 15.00–19.00 Ce je ta dan praznik, je zbirni center zaprt. Zimski cas (od novembra do marca): sreda, 9.00–13.00 ter 14.00–17.00 Mostišcar 04 | Maj 2019 S 4. seje obcinskega sveta S vetniki so se na 4. seji zbrali 3. aprila in v dob­ri uri obravnavali osem tock dnevnega reda, saj so s prvotno napovedanega umak­ nili eno tocko, nato pa potrdili zapisnika prejšnjih sej. Odlok o pokopališkem redu je obravnavala Statutarno prav­ na komisija in Odbor za komu­ nalo, infrastrukturo, varovanje okolja in urejanje prostora ter ga svetnikom predlagala v po­ trditev. Ta je bil brez razprave enoglasno potrjen. Hkrati je bil potrjen tudi sklep za oprostitev placila najemnine za grobove, v katerih so pokopane vojne ali povojne žrtve ter krajevno zaslužne osebe. Ista komisija in odbor sta obravnavala in svet­ nikom v potrditev predlagala tudi odlok, ki bo urejal podeli­ tev koncesije za 24-urno urno dežurno pogrebno službo. Tudi ta je bil enoglasno potrjen. V nadaljevanju so svetniki v drugem branju potrdili še dva odloka, o ustanovitvi Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu in o turisticni in pro­mocijski taksi. Sledila je prva obravnava in nato takoj še dru­ga, saj pripomb ni bilo, s cimer so potrdili Odlok o podelitvi koncesije za opravljanje lokal­ne gospodarske javne službe zagotavljanja zavetišca za za­pušcene živali na obmocju Ob­cine Ig. Pri zadnji tocki dnevnega reda Pobude in vprašanja so svetniki odprli vec tem, o na­crtovanih spremembah pro­storskega reda – tu je bila mdr. podana tudi pobuda, da se zzaprtjem vrtine Šumnik spre­meni VVO, ki pokriva Zapotok -; kako je z ureditvijo Barjanske ulice (del je že urejen, za drugi del cakajo na gradbeno dovo­ljenje), izgradnjo brvi cez Išci­co (vkljucena bo v rebalans), najdlje pa so se zadržali ob pro­blematiki neplacnikov vode in (ne)izvajanju sankcij proti njim. Ob koncu so se dogovori­li, da se temeljito pregleda ob­cinska zakonodaja s tega pod­rocja ter se o izvajanju ukrepov proti neplacnikom pogovorijo na naslednji seji. Gradivo s sej obcinskega sveta vkljucno s potrjenimi za­pisniki sej je objavljeno na ob­cinski spletni strani. Maja Zupancic Obcina Ig, Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig Župan 01/280-23-02 Družbene dejavnosti 01/280-23-10 Gospodarske dejavnosti 01/280-23-08 Požarna varnost in zašcita 01/280-23-24 Financno-racunovodska služba 01/280-23-06 Režijski obrat 01/280-23-14 • POSLANSKI KOTICEK //////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Aktivnosti v Državnem zboru RS N a izredni seji v aprilu smo na predlog Vla­de RS potrdili, da bo letošnji regres izplacan brez placila davkov in prispevkov. To pomeni ok. 90 mio eur manj za proracun RS. V PS SDS smo sicer predlagali spremembo Zakona o dohodnini, s katerim bi uveljavili nižjo obdavcitev in bi tako približno 1,3 mio zave­ zancev placalo manj dohodni­ ne oz. bi jim ostalo nekaj vec od place, kot do zdaj. Predlog je bil s strani koalicijskih poslancev zavrnjen, ceprav tudi vlada z ministrom za finance nacrtuje podobno razbremenitev davc­ nih obveznosti. Sem clanica Odbora za zdra­ vstvo in na odboru nenehno obravnavamo težave v zdrav­ stvu (družinski zdravniki, babiška nega, otroška srcna kirurgija …). Menjave minis­ trov za zdravstvo ne koristijo sistemu, še vec – problemi se odmikajo ali pometajo pod preprogo. Novi minister Šabe­der, ki je dobro leto vodil našo najvecjo bolnišnico UKC Lju­bljana in probleme pozna, na­poveduje ukrepe, a za zdaj še ni predlogov. Seznanil se je s težavami, ki jih ni malo, zdaj pa cakamo na predloge, s kateri­mi bomo težave rešili. Ni toli­ko problem denar, kot je slaba organizacija in slabe prakse v nekaterih javnih zavodih. Bol­nišnice ustvarjajo zgubo, ker se opravljeno delo v celoti ne pokriva in ker nadzorni meha­nizmi slabo delujejo. Še vedno je velik problem korupcija v zdravstvu. Minister Šabeder je povedal, da so samo v UKC Ljubljana z nekaj ukrepi in zni­žanjem stroškov za preplacane artikle in pripomocke prihra­nili nekaj milijonov evrov. S tem bodo nadaljevali, a dokler ne bo kdo kaznovan za nesmi­selno trošenje sredstev, pre­placila in korupcijo, se zadeve ne bodo premaknile z mrtve tocke. Mnogi imajo težave s koncesionarji in ocenjujejo, da je bilo podeljevanja konce­sij prevec, a ce tega ne bi bilo, najverjetneje na Igu ne bi ime­li dveh splošnih zdravnikov in zobozdravnikov, pac pa bi še vedno hodili v Ljubljano in ne bi bili deležni oskrbe, ki jo placujemo preko davkov in pri­spevkov. Veliko težje je na ob­mocjih, kjer splošni zdravniki dajejo odpovedi, saj enostavno ne zmorejo vec novih obvezno­sti. Zaradi napacne zdravstve­ne politike v pretek-lih letih, na katere smo v SDS opozarja­li, mladi, izobraženi zdravniki odhajajo v tujino za boljšimi placami in urejenim sistemom. V SDS smo kar nekaj ukrepov že predlagali. Za zdaj niso bili sprejeti, a bo na koncu koalicija morala priti s podobnimi pre­dlogi, sicer bo sistem razpadel.Minister Šabeder sistem pozna dovolj dobro, da bi lahko prip­ravil primerne ukrepe. Alenka Jeraj, poslanka v Državnem zboru RS Mostišcar 04 | Maj 2019 Obcinska cistilna akcija 2019 Udeleženci cistilne akcije v Podkraju Najmlajši vašcani Matene v akciji za okolje Cistilna akcija Cistilna akcija v Mateni v Podkraju V soboto, 6. 4. 2019 ob 8. uri, smo se zbrali na avtobusni postaji v Podkraju in zaceli cistiti. Ak­cije se je udeležilo 23 vašca­nov, trajala pa je dobri dve uri. Dobre volje in nasmejani smo se dobili na zbirnem mestu in odpeljali pobrane odpadke v zbirni center Matena. Cistilno akcijo smo koncali z malico in to fotografijo. SVS Podkraj A prilska cistilna akcija na Dobravici je spet pritegnila pešcico va­šcanov, kar pa ne pomeni, da nismo pobrali ogromno od­padkov. Pobirali smo ob cesti oziroma v oddaljenosti meta odpadka s ceste. Ogromno steklenic in plocevink. Opazili smo, da imamo veliko prikritih pivcev alkohola. Žal. K sreci pa letos ni bilo po­trebno cistiti divjih odlagališc bele tehnike ali starih avto­mobilov ali celo živalskih ka­davrov, kar smo v preteklosti že poceli. Najbolj smešni od­padki so pasji iztrebki, zaviti v vrecke in odvrženi v gozd. Kaj ni bolje pustiti pasjega kakca ob cesti, kot pa ga zaviti v vrec­ko in to odvreci v grmovje? Naj bodo podobni clanki napisani, da v ljudeh prebu­dimo zavest, da steklenice, plocevinke in ostanke malic odvržejo v za to primerne za­bojnike, ki jih imamo v vaseh. Ce se sramujejo zvoka razbitih steklenic, naj jih odložijo po­leg, nekdo jih bo že potisnil v zabojnik. Nikar pa se ne trudi­te odpadkov skriti v gozd. Še naprej bomo skrbeli za cisto vas, pa ne samo ob dne­vih vseslovenskih akcij. Tru­dili se bomo širiti zavest, da bi bilo odpadkov cim manj, ti pa pravilno odvrženi v ustrezne zabojnike. SVS Dobravica T udi letos je v Mateni po­tekala cistilna akcija na prvo aprilsko spomla­dansko soboto. Skupaj smo stopili vašcani Matene, tako mladi kot stari, in Obcina Ig, ki nam je razdelila rokavice in vrecke za smeti. S skupnimi mocmi smo ocistili vaške ces­te in dvorišca ter tako združili prijetno s koristnim, saj smo imeli na koncu tudi pogostitev in druženje. Cistilna akcija je bila zelo uspešna. Hvala vsem prostovoljcem, narava vam je hvaležna. PGD in SVS Matena Cistili smo Dobravico Cistilna akcija v podmokrških vaseh T uristicno društvo Kureš­cek je s podmladkom gasilskega društva Golo 6. aprila izvedlo cistilno akcijo v vasi Golo in ob cesti Zapo­tok–Ig do novega vrtca na Igu. Enajst clanov gasilskega pod­mladka z dvema mentoricama in nekaj starejšimi smo si raz­delili teren. Mlajši so pobirali v vasi Golo, mi, starejši, pa smo obdelali teren ob cesti, od vrtca na Igu do vasi Zapotok. Zbrali smo 15 vrec odpadkov, najvec takih, ki jih ekološko neozavešceni mecejo skozi okna avtomobilov (pivske plo­cevinke, škatle, steklenicke …). Vemo, da urejanje in vzdrže­vanje cistega okolja vzbuja v ljudeh ekološko zavest o ohra­njanju narave. K sodelovanju so vedno vabljeni vsi, da bi predvsem sebi in sosedom, s tem pa tudi turistom uredili in ocistili okolje, v katerem živi­mo, delamo, stanujemo in se družimo. Vsi, ki so se akcije udeležili, so dokazali, da imajo svoj kraj radi in da ga želijo urejenega in cistega. TD Kurešcek Udeleženci cistilne akcije so pripravljeni na delo. Dolina Drage je cista G obarsko mikološko društvo Ig se je udele­žilo obcinske cistilne akcije. 6. aprila ob 8. uri smo se dobili v Dragi in se organizira­no podali po poteh, travnikih in gozdu z vreckam v rokah ter zaceli pobirati smeti. Ena eki­pa je pobirala smeti na poti Pot v Drago do ribnikov. Druga 13. in 14. april 2019 ekipa je šla po gozdni poti do konca doline in nazaj po voz­ni cesti mimo lovskega doma do ceste v Želimlje. Ko so bile vrece polne, smo se zbrali na startnem mestu. Po obvestilu neznanega pohodnika, da je ob cesti Ig–Škofljica veliko sme­ti, smo se odpravili in ocistili okolico ceste do table obcina Škofljica. Tam smo se srecali s clani Lovske družine Škoflji­ca, ki so cistili do meje Obcine Ig. Pobranih je bilo pet vrec smeti od plocevink, plastenk, plocevine in najvec kozarcev za kavo. Slaba reklama Petro­la. Kava na poti, smeti ob poti. Ocitno je, da uporabniki cest in poti nismo dovolj ekološko Velikonocna razstava TD Krim C lani in clanice Turistic­nega društva Krim smo v soboto, 13. aprila, in na cvetno nedeljo, 14. aprila, v dvorani gasilskega društva pripravili Razstavo velikonoc­nih jedi, pirhov, orodja, buta­ric in aranžmajev. Letošnjo razstavo smo že v soboto od­prli prej, in sicer ob 14. uri, v nedeljo pa že ob 10. uri. Obisk razstave je bil velik, v dvorani v casu odprtja razstave se ni zgodilo, da ne bi bilo nobene­ga obiskovalca. Letošnja razstava je bila že 17., in ker zadnja leta pri­pravljamo razstavo na doloce­no temo (lani cebele, prej pa kolišca, obletnica gasilskega društva …), smo se tudi letos odlocili, da jo bomo pripravili s povezovalno temo. Clanica Jelka Minatti je imela že kar nekaj let željo, da razstavo pos­vetimo narodnemu motivu in vsemu, kar je povezano s sim­boli Slovenije. Ker pa je to zelo širok pojem, smo se odlocili, da postavimo Triglav in Alja­žev stolp, vasico pod Trigla­vom, jezero, narodne noše in seveda jajca oz. pirhe, pobar­vane z narodnim motivom. Po­stavitev Triglava in Aljaževega stolpa smo prepustili Darinki Gorencic in Daretu Štang­lju, ki sta svoje delo opravila vec kot odlicno, saj so pohvale deževale z vseh strani. Darin­ka Gorencic je tudi sama na­redila veliko rož – planike, en­cijan, mušnice in jajca v obliki jurckov, Darinka Gorencic in Tatjana Tavželj pa sta skupaj naredili 30 pirhov – narodne noše. Za jezero pod Triglavom je Marjan Žagar pobarval kar 720 jajc, za vasico pod Trigla­vom pa smo si sposodili že na­rejene hiše in kozolce v cerkvi Tomišelj, ki jih uporabljajo za postavitev jaslic. Hiške je veci­noma naredil Klemen Oblak iz Tomišlja. Oblekli smo tudi lut­ke v narodne noše ter pastirja, ki igra harmoniko. Ženske clanice društva smo že mesec pred razstavo naba­vile jajca, jih pobarvale v cebu­li, nato pa kar nekaj vecerov v sobi Turisticnega društva prid­no okraševale jajca z razlicni­mi domacimi stvarmi (fižol, razlicna semena, buce, koru­za, jecmen ter še in še). Jelka ozavešceni o pomenu varova­nja okolja in narave. Upamo, da bomo imeli v prihodnje bolj cisto naravo. GMD Ig Minatti je sama okrasila okrog 700 pirhov. Ce to vse sešteje­mo, je bilo v dvorani na razsta­vi okrog 2.400 jajc oz. pirhov! Za postavitev razstave so nam priskocili na pomoc tudi moški clani, saj so pripravili in posekali kar nekaj vej oz. debel z bršljanom, naredili nekaj do­macih butaric, postavili crno kuhinjo, pripravili mize in vse ostalo, kar je bilo potrebno. Nekaj posebnega sta bila tudi velika šopka sredi dvo­rane, in sicer eden iz jabolk in drugi iz pomaranc, tudi ideja Jelke Minatti. Na dan razstave smo se clanice in clani oblek­li v oblacila, ki jih nosimo pri nastopih s skupino Afrohtarji. Seveda pa brez peciva, po­tic in vsega preostalega ni šlo, Tema razstave je bila narodni motiv saj je to glavna tema razstave. Nekaj clanic je peklo skoraj ves teden pred razstavo. Prav tako so se našemu po­vabilu tudi letos radi odzvali ucenci podružnicne šole To­mišelj in Vrtca Ig, Enota Son­cek iz Tomišlja, kot goste pa smo povabili tudi Kulturno turisticno in športno društvo Lokvanj iz sosednje obcine Brezovica, ki so se z veseljem odzvali in razstavili svoje iz­delke. Tudi letos ni manjkal prikaz izdelovanja t. i. ljubljanskih butaric iz oblanja, ki nam jih je predstavila domacinka Joži Glavan. Razstavo si je spet ogledal tudi novinar in fotograf Pri­mož Hieng. Njegova prispev­ka sta bila objavljena že v ted­nu pred razstavo, zelo obsežen clanek pa potem še v cetrtek po razstavi v casopisu Sloven­ske novice. V soboto, še pred uradnim odprtjem razstave, nas je obiskala in posnela re­portažo televizija Nova 24 TV, ki je posnetek z naše razstave objavila v ponedeljek v oddaji Vecerne novice. Blagoslov vseh jedi, pirhov in celotne razstave je v soboto opravil naš župnik Jože Razin­ger, v nedeljo popoldne pa sta si razstavo prišla pogledat še župnik z Iga Janez Avsenik in kaplan Simon Virant. Da je lepo dišalo po sveže sušenem mesu, je poskrbela Mesnica Farkaš z Iga. Vec fotografij si lahko ogle-date na spletni strani društva td-krim.si. V imenu Turisticnega društva Krim se zahvaljujem vsem in vsakomur posebej, vsak je prispeval svoj del, da je razstava uspela. Zahvalju­jem se sodelujocim pri pripravi razstave, tako clanom društva, vsem gospodinjam, vrtcu in šoli iz Tomišlja, mesarstvu Far­kaš z Iga, gostom Turisticnemu in kulturnem društvu Lokvanj iz sosednje obcine Brezovica, ki so sodelovali s svojimi izdel­ki, PGD Vrbljene - Strahomer za dvorano pa tudi vsem tistim, ki ste si vzeli urico casa in nam z obiskom pokazali, da znate ceniti trud, ki je potreben za pripravo take prireditve. Darja Modic, Turisticno društvo Krim Primož Hieng, Roman Anžic Mostišcar 04 | Maj 2019 Blagoslov konj v Podpeci Na povabilo ŠKDT Krim na velikonocni ponede-dan se je zbralo veliko vpreg bilo in do naslednjega leta na Lokvanj so se clani ljek udeležili blagoslova konj in konjenikov, bilo je praznic-svidenje! Konjerejskega društva v Podpeci. Na lep praznicni no in prijetno. Hvala za pova­ Milan Knez Naša konjska vprega Blagoslov konj na velikonocni ponedeljek Prvomajska konjeniška povorka KD Krim in prijateljev C lani Konjerejskega društva Krim so tudi le­tos na 1. maj organizira­li konjeniško povorko. Na Hi­podromu Vrbljene se je zbralo lepo število konjenikov clanov KD Krim in rekordno število okrašenih kocij, kar deset jih je bilo. V eno so bili zapreženi tudi trije iskrivi poniji. Povor­ka je krenila proti Tomišlju, Brestu, Mateni, Iški Loki, Igu, Stajam, Kotu, Iški vasi in nato v bazo na Hipodrom Vrbljene. Seveda se je po naporni ježi prilegel pocitek s prvomaj­skim clanskim piknikom, na katerem ni manjkalo kon­struktivnih debat o prihaja­jocih dogodkih, v ospredju je bila seveda organizacija tradi­cionalne konjeniške prireditve v juliju. Ob poti so prvomajsko povorko navdušeno pozdravili obcani Obcine Ig. Milan Knez Mostišcar 04 | Maj 2019 20. Pohod Kurešcek-Rašica O biskali smo Trubar­jevo domacijo in se udeležili proslave ob dnevu upora proti okupatorju. TD Kurešcek je letos, 27. aprila, izvedel že 20. Pohod Kurešcek-Rašica. Niti napo­vedano slabo vreme ni prepre­cilo udeležbe 36 pohodnikom vseh generacij. Zbirali smo se od 7.30 do 8.30 zjutraj pri RTC Zapotok. Po opravljenih formalnostih in obveznem fo­tografiranju smo se odpravili na pot proti Trubarjevi Rašici. Na zacetku povorke je bil kot vodnik pohodnikov naš clan Ištvan, dober poznavalec poti. Tudi na koncu povorke smo imeli dva zanesljiva 'cuvaja', Ivana in Lucijo, ki sta skrbela, da ne bi kdo prevec zaostal za drugimi in se tako izgubil. Vreme nam je bilo naklo­njeno, ce bi lahko narocali, bi verjetno prav takšno narocili. Pot nas je vodila najprej do Granjevice, Osolnika in naprej proti Rašici. Po približno dveh urah in pol smo prispeli do Trubarjeve domacije. Imeli smo možnost brezplacnega ogleda muzeja, mlina in žage, za 2,5 EUR pa tudi razstavnega prostora. Kot poprej dogovorjeno, je ob 12.00 prišel po nas avtobus LPP in nas v slabi uri pripeljal v Petelinove doline pod Mo­krcem, kjer smo se udeležili proslave državnega praznika ob dnevu upora proti okupa­torju. Po dogovoru z vecino smo imeli na razpolago dve uri za proslavo in malico. Potem se je vecina vrnila z avtobusom na izhodišce do svojih avtomo­bilov, nekateri pa s(m)o podalj­šali cas na proslavi in se s prija­telji vrnili na izhodišce. Druženje je bilo cudovito, zahvaljujemo se vsem udele­žencem in vas vabimo, da se naslednje leto vidimo v še vec­jem številu. TD Kurešcek Pohodniki jubilejnega 20. Pohoda Kurešcek-Rašica Gobarska sezona se je zacela S poštovani obcani in clani društva, društvo Ig uvaja uro odprtih vrat vsak ce-se lahko vclanite v sezona nabiranja gob se je zacela. trtek od 19. do 20 ure v prostorih na Lju-društvo ali poravnate Marsikdo od vas je že nabiral mar-bljanski c. 2 (stari gasilski dom) na Igu. clanarino. cevke, mavrahe, majniške lepoglavke in V tem casu lahko prinesete gobo, ki je ne Dobro bero in dobrodošli. kmalu bodo še jurcki. Da bi bilo nabiranje poznate ali niste prepricani, da je užitna, gob cim bolj varno, Gobarsko mikološko in skupaj jo bomo opredelili. V tem casu GMD Ig Festival Kurešcek in tekmovanje v pripravi golaža T uristicno društvo Kureš-povezovanje programov bo širše okolice ali tujine. mesta, bodo nagrajene s poka­cek letos prireja že šesti poskrbel profesionalec na tem Organizator prireditve bo li in bogatimi nagradami. Vse Festival Kurešcek – ce-podrocju France Peternel. poskrbel za meso, cebulo, ekipe prejmejo spomincek in lodnevno glasbeno in kulina-Poskrbljeno bo za celodnev-drva, klopi in mize, oznacen pisno zahvalo za sodelovanje. ricno prireditev, ki bo v sobo-no ponudbo jedi z žara, ki jih prostor za kuhanje … Tekmo-Prijave zbiramo na e-pošto: to, 8. junija, pri RTC Zapotok. bo pripravljal izkušeni 'žar valne ekipe poskrbijo za deko-tdkurescek@gmail.com ali na Na celodnevni prireditvi mojster', za posladek se boste racijo, kotlicek, pripomocke za tel. št. 041/329-847 in 041/388­bo potekalo 10. tekmovanje v proti veceru 'posladkali' s pe-pripravo in dodatke za izbolj-649. pripravi hribovskega golaža, cenim odojkom z ražnja. šanje okusa. organizirani bodo otroške de-Vse, ki bi se radi preizkusili Vaš trud bo ocenjevala ku­lavnice 'pokaži kaj znaš', se-v pripravi golaža, vabimo, da linaricno strokovna komisija, jem domacih izdelkov, nastopi se z ekipo prijavite na tekmo-v kateri ni clanov TDK. Prav folklornih in glasbenih skupin vanje. K sodelovanju vabimo tako organizator s svojo eki­ter seveda še nastop presene-posebej še lokalna društva ter po ne sodeluje na tekmovanju. cenja. Za glasbo in folkloro ter tudi društva in posameznike iz Ekipe, ki bodo osvojile prva tri Proslava v Petelinovih dolinah D an upora je društvo Odmev Mokrca tudi letos proslavilo v Pe­telinovih dolinah, na mestu, kjer je bila jeseni 1942 usta­novljena Šercerjeva brigada. Prireditve se je udeležilo ok­rog 150 obcanov iz okoliških vasi, med njimi tudi skupina pohodnikov, ki je na Mokrc krenila z Golega. Med potjo jih je ujela ploha s sodro, kar pa jih ni spravilo v slabo voljo, posebej še, ker so jih na vrhu, slab kilometer pred ciljem, or­ganizatorji pricakali s cajem in domacimi piškoti. Zbrane v Petelinovih doli­ nah je nagovorila predsednica ljubljanske borcevske orga­ nizacije Julka Žibert, doma­ cinka z Golega, ena zadnjih pric nebrzdanega terorja ita-lijanskega okupatorja v vaseh pod Mokrcem, ki je spomladi 1942 na tem obmocju požgal 25 vasi, 380 hiš, 898 gospodar­skih poslopij, iz domov izgnal 1.700 prebivalcev in jih skoraj tisoc deportiral v italijanska taborišca. Zatocišca smo morali iskati pri dobrih ljudeh na Igu, Robu, Turjaku, v Želimljah in dru­god, je dejala slavnostna go­vornica. Kako žalostno je bilo, ko smo se v koloni pomikali v dolino in nemo opazovali, kako gorijo naši domovi. Toda kljub nasilju in ponižanju smo se prebivalci teh krajev eno­tno in množicno uprli, tudi potem, ko je okupator na tem obmocju ustrelil 165 talcev. Na Golem, v Škrilju, Zapotoku, Selniku in na Visokem je med vojno delovalo vec kot 400 ak­tivistov, v oboroženih enotah pa je sodelovalo 111 borcev. Danes praznujemo dan upora z akterji osamosvojitve Slovenije, je še dejala Julka Žibert; imamo svojo državo, ki smo ji postavili temelje že v casu NOB. Ponosni smo na vse to, kar smo dosegli po osamo­svojitvi, žal pa so se v tem casu uveljavile tudi slabe prakse, korupcija, nebrzdana grabež­ljivost posameznikov in gru­pacij, razslojenost, ukinjanje delovnih mest, financne mal­verzacije in vse vecje socialne razlike. In ko danes praznujem dan upora, ne morem mimo sistematicnega potvarjanja novejše zgodovine, izniceva­nja NOB, izenacevanja par­tizanskega boja z revolucijo, minimiziranja vloge kolabora­cije z italijanskim in nemškim okupatorjem. Namesto neneh­nega obtoževanja in spodbu­janja nestrpnosti se moramo ozreti v prihodnost, kjer nas cakajo številni izzivi. V nove case pojdimo enotni in samo­zavestni, tako kot smo bili v casu najvecjih zgodovinskih prelomnic, je še navrgla slav­nostna govornica. V kulturnem programu so nastopili moški pevski zbor Rožmarincek, Matic Virant, Boris Gros in Blaž Valant, go­stje prireditve pod slovitim jurckom pa so družno prepe­vali z gostjo iz Kopra Marjetko Popovsko. Društvo Odmev Mokrca Roman Anžic Vabimo vas na vodeni sprehod po Zapotoški ucni poti Zapotok–Kurešcek–Zapotok sobota, 25. 5. 2019, ob 9.00. Na sprehodu boste ob oznacenih tockah in z razlago vodnikov: • spoznavali drevesne in rastlinske vrste • se seznanili o kulturnih in naravnih zanimivostih Zapotoka in okolice • spoznavali zdravilne rastline na zelišcnem vrtu in se sprostili na energijskih tockah. Izhodišcna tocka je RTC Zapotok. Ucna pot je nezahtev­na, primerna za vse starostne skupine, tudi za otroke v spremstvu staršev. Vabljeni! Društvo Zapotok, Sekcija za zdravo življenje Mostišcar 04 | Maj 2019 Volilni zbor VSO in predavanje Novo vodstvo s predsednico na sredini Boris Zupancic V torek, 23. aprila, je na Škofljici potekal drugi volilni zbor Obmoc­nega odbora Združenja VSO Velike Lašce, Škofljica, Ig, Bre­zovica in volilni zbor Mladin­ske sekcije VSO Triglav za isto obmocje, na katerem je bilo izvoljeno novo vodstvo. Zboroma je sledilo predava­nje zgodovinarke in direktori­ce Študijskega centra za naro­dno spravo dr. Andreje Valic Zver. Uvodoma nas je pozdra­vil podžupan Obcine Škofljica Boris Zupancic, nagovorili pa so nas tudi predsednica Ob­mocnega odbora Združenja VSO Velike Lašce, Škofljica, Ig, Brezovica Simona Pavlic, predsednica Mladinskega odbora Obmocnega odbora Združenja VSO Velike Lašce, Škofljica, Ig, Brezovica Simona Purkat in generalni sekretar Združenja VSO dr. Božo Pre- V svetu zdravilnega cemaža P odobno kot se spomla­di prebuja narava, se tudi v nas vsako pomlad prebudi želja in potreba po zeleni zdravilni rastlini. Druš­tvo Zapotok je tudi letos v aprilu organiziralo nabiranje cemaža. Od Šcurkov, kjer smo pustili avtomobile, smo se ob potocku sprehodili v Šcurkov graben. Med potjo smo ob razlagi tete Pehte nabirali pljucnik, regratove liste, liste škržolji­ce. V grabnu pa smo vstopili v svet zdravilnega cemaža. Gosta in prostrana rastišca so spominjala na pragozd, ka­mor le redko stopi cloveška noga. Z vsem obcudovanjem in spoštovanjem do rastline smo previdno dvigovali noge. Hudo nam je bilo, ko smo ga kljub pazljivosti nekaj pohodi­ li. Na tako gostem in bogatem Mostišcar 04 | Maj 2019 Predavateljica dr. Andreja Valic Zver Simona Pavlic dalic. Predavanja se je udele­žila tudi poslanka v Državnem zboru RS Alenka Jeraj. Dr. Andreja Valic Zver je v predavanju predstavila pre­lomno leto 1989, dogodke v tem casu v Evropi in svetu ter naredila primerjavo z dogaja­njem v Jugoslaviji in Sloveni­ji. Tveganja posameznikov so bila takrat kljucna za dosego demokraticnih sprememb, ki so tlakovale pot k osamosvo­ rastišcu se temu težko izog­neš. Naše košarice in vrecke so bile hitro polne. Za otroke, ki so tudi letos prišli s starši, nabiranje ni bilo prav nic dolgocasno. Vedeli so, da jih ob povratku caka poto­cek, ob katerem se vsako leto razigrajo. Še bolj pa so cakali malico v RTC-ju, kjer vsakic pridno pomagajo in sekljajo cemaž. Kot sami pravijo, je to njihov najlepši del pohoda. Pa kaj bi jim clovek zameril, samo da se imamo vsi skupaj lepo in se zabavamo! jitvi nekdanjih komunisticnih držav. Predavanje je bilo obo­gateno s slikovnim gradivom in predstavitvijo dela Študij­skega centra za narodno spra­vo. Simona Pavlic, predsednica OO Združenja VSO Velike Lašce, Škofljica, Ig, Brezovica Darja Mlakar, Društvo Zapotok Sekcija za zdravo življenje 101. Govekarjev vecer G ovekarjev vecer je mi-nil v odsevu polemicno zasnovanega literar­nozgodovinskega dela Boruta Koruna in likovnih izpovedi Ivanke Demšar. V Centru Ig je najprej potekal pogovor med gostom vecera Borutom Koru­nom in moderatorko Boženo Števancec. Za glasbeni predah je poskrbel mladi pianist Ja­kob Merzel. Borut Korun živi v Velenju in je upokojeni zobozdravnik. Prosti cas namenja že od mla­dosti popotništvu, študiju kul­turnozgodovinskih, filozofskih ter znanstvenih dognanj ter pisanju leposlovnih potopisov na podlagi svojih spoznanj ob raziskovanju kulture in zgodo­vine Daljnega vzhoda, zlasti južne in osrednje Amerike. Njegovi dosedanji esejistic­ni potopisi so v knjigah: Na zacetku je bila Troja, V pore­cju Orinoka, Kaca in jaguar, Stopinje boga Atona, Reke, soteske, brzice (njegovo prvo delo 1987), Kondorjev klic, Die Soca, Sloweniens Smaragd (v nemškem jeziku) ter Izbrani potopisi, ki so še v tisku. Poslušalce je avtor nove knjige Utopija in resnicnost navdušil z izjemno bogato in strnjeno interpretacijo zgo­dovinskega razvoja civilizacij, vzrokov in posledic medkul­turnih in verskih svetovnih vplivov s pridihom polemic­nosti družbenih dogajanj, po­membnih za obstoj cloveštva in identitete posameznih kul­tur, kot je evropska civilizacija. V drugem delu vecera se je v pogovoru z moderatorko predstavila slikarka Ivanka Demšar. Živi v Mateni in je 15 let clanica Likovne skupine Fran Govekar, svoj likovni ta­lent je razvijala na ljubiteljski ravni od otroštva. Po upoko­jitvi slikarstvu posveca vec casa. Najljubša tehnika je slikanje z akrilom, pretežno se poslužuje copica, obcas­no lopatice. Rada raziskuje tudi druge medije in uživa v ustvarjanju kolažev ter meša­nih tehnikah z vnosi drugih materialov. Slikarkino razstavo je predstavila Zdenka Vinšek. V knjižnici je 12 likovnih del v akrilni tehniki. Avtorica slika pretežno realisticno, zanimajo jo vsi žanri in motivi, v svojem ateljeju ima bogat nabor likov­nih del, mnoga krasijo prosto­re sorodnikov, prijateljev in znancev. Na razstavi zasledimo tri sklope: figuraliko, arhitektu­ro ter krajino. Poteze copica z razlicno gostoto nanosov in pestro barvno paleto spretno poudarijo sporocilo. Na sliki Pogled zre oko daje vtis, da želi spregovoriti kot tretje – notranje oko. V prvem sklopu sta dve študiji elementov s slik Ivane Kobilca. Demšarjeva ohranja položaj figur in barvno vzduš­je po svetovno znani slovenski slikarki, z risano potezo in na-nosi barv pa vnaša svoj stil. V akrilu je na karton naslikala svoje doživetje ulicnega vrve­ža Pariza, kjer je dolga leta ustvarjala njena vzornica Iva­na Kobilca. V drugem sklopu se predstavi z ižanskimi arhitek­turnimi motivi: nekdanjo ka­pelico, mostom. Abstrahiran detajl kamnitega zidu na tretji sliki preprica, kako hladen in trden, a topel ter varen je ta gradbeni material. V tretjem sklopu nas sli­karka navduši s krajinskimi pogledi v alpski svet, barjan­sko obmocje, vodotoke, mor­je. Z barvami uspešno gradi perspektivo. S temi deli nam razkriva ljubezen do naravne kulturne dedišcine in jadranja. Razstava bo na ogled do 19. 5. 2019. 17.- 26. maj 2019 Mostišcar 04 | Maj 2019 'Jakob Aljaž' v Knjižnici Grosuplje C lanice in clani gledali­ške skupine DFG smo z recitalom o Jakobu Aljažu aprila gostovali v Knji­žnici Grosuplje. Za osnovo smo vzeli roman Ivana Sivca z naslovom Triglavski kralj, v katerem pripoveduje zgodbo duhovnika, skladatelja in pisa­telja Jakoba Aljaža. Tudi tok­rat je Jakoba Aljaža odigral oz. bral Tomaž Simentiger, preos­tale osebe iz njegovega življe­nja, oceta, mamo in prijatelje, smo interpretirali Mateja Jere Grmek, Alenka Jeraj in Franci Orhini. S predstavitvijo fotografij smo pricarali case, v katerih je živel in ustvarjal Jakob Aljaž, in se spomnili, kako je bilo po­gorje Triglava videti pred 200 leti. Spomnili smo se vzpona prvih štirih znanih Slovencev pred 240 leti, do pozneje po- Nastop ŽPZ Perunike v Knjižnici Grosuplje • KOTICEK ZA MLADE ///////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Velikonocna ustvarjalnica v Zapotoku V elikonocni cas s seboj prinese toplejše vre­me in prvo razcvete­lo cvetje. Takrat vemo, da je pomlad. Eden od simbolov pomladi so tudi pirhi, ki so v casu velikonocnih praznikov še posebej v ospredju. Prav zato Društvo Zapotok vsako leto organizira ustvarjalnico za otroke in odrasle. Tudi letos je bilo nadvse veselo. Druž­ba otrok s starši, babicami in dedki je z najrazlicnejšimi domislicami ustvarjala uni­katne velikonocne okraske. Barvanje je obicajno najvecja otroška zabava tega praznika. Velikonocni zajcek je nastal iz okroglega papirnatega kro­žnika. Okrasni namizni šopek je nastal iz okrašenih jajck iz stiropora. Barvanje jajc pa je zabava tudi za odrasle. Za naravno Mostišcar 04 | Maj 2019 membne vloge Jakoba Aljaža in njegovih sodobnikov za ohranitev slovenske besede, ozemlja in slovenstva sploh. Dramsko obliko pripovedi so s šestimi slovenskimi narod­nimi in ponarodelimi pesmi­mi rahlocutno podprle pevke Ženskega zbora Perunike pod vodstvom zborovodje Kristine Štemberger. Mlada pianistka Ema Meglic je na klaviaturi dopolnila vzdušje z nekaj od­lomki klavirskih skladb. Pro­gram je vodila Božena Števan­cec. Slikarke in slikarji DFG so ob tej priložnosti pripravili razstavo slik z naslovom V hribih se dela dan, ki bo še en mesec krasila stene dvorane v Knjižnici Grosuplje. Številni obiskovalci so bili nad predstavitvijo Jakoba Aljaža, glasbo in razstavo nav­dušeni, in poslovili smo se v upanju, da se kmalu spet vidi­mo na kakšnem literarno-glas­benem veceru. barvanje lahko uporabimo raz­licna živila in zacimbe. Najbolj razširjena tehnika naravnega barvanja in okraševanja na našem obmocju je barvanje v cebulnih olupkih z odtisom pomladnih rastlin. Jajca smo obložili z listki deteljic in dru­gih rastlin, jih vstavili v noga­vico in položili v lonec med cebulne olupke. Že v srednjem veku so jih barvali tako, da so jih kuhali s cebulo. Tako pir­hi dobijo rjavo zlat odtenek. Temne žametne pirhe z drob­nimi svetlikajocimi kristalcki pa smo dobili, ko smo jajca po­barvali v teranu. Gospod Roman iz Rogat­ca vsako leto popestri našo zbirko pirhov. Tudi letos je v košarici prinesel jajca, saj doma vzreja razlicno perjad. Zanimiva so bila predvsem otrokom. Seveda jim je moral razložiti, da je najvecje gosje jajce, najmanjše od turške ko­koši in da je zelenkasto jajce brez holesterola. Prav lepo nas je obdaroval. Obdržal je staro navado, saj so se s pirhi ljudje Jana Roštan že od nekdaj medsebojno ob­darovali. Darja Mlakar, Društvo Zapotok, Sekcija za zdravo življenje Šolsko državno finalno tekmovanjev rokometu V cetrtek, 11. 4. 2019, je v športni dvorani OŠ Ig potekal zakljucek tek­movanj osnovnih šol v roko­metu za decke. Tekmovale so tri najboljše osnovne šole v Sloveniji, in sicer: OŠ Dragomirja Benci­ca – Brkina (DBB) Hrpelje, OŠ Sava Kladnika (SK) Sevnica in OŠ Ig. Prireditev se je zacela ob 10.30 s predstavitvijo ekip, ki jo je opravila uciteljica Jožefa Antolic. Ucenka Anja Jelen iz 7. c je zapela državno hi­mno Zdravljica, mikrofon pa je nato prevzela ravnateljica OŠ Ig Biserka Vicic Malnar in izrekla dobrodošlico vsem udeležencem dogodka. Pre-den se je zacela prva tekma, je nastopil nekdanji ucenec naše šole Ževža, ki ga poznamo iz oddaje Slovenija ima talent. Zarepal je svojo pesem Bodi to, kar si. Ob 10.50 se je zacela prva tekma med OŠ Ig OŠ SK Sev­nica. Naši so zadeli gol že v prvi minuti, koncni rezultat pa je bil 25 : 8 za OŠ Ig. Med 10-minutnim odmorom nam je na harmoniko zaigral deve­tošolec Mateo Matic. Udele­žence tekmovanja je pozdravil tudi minister za izobraževanje in šport dr. Jernej Pikalo. Ob 11.50 se je zacela druga tekma. Igrali sta OŠ SK Sevni­ca in OŠ DBB Hrpelje. Koncala se je 22 : 17 za OŠ Hrpelje. Tre­tja in zadnja tekma se je zacela ob 12.50, pomerili sta se OŠ Ig in OŠ DBB Hrpelje. OŠ Ig je zmagala za 10 golov. Rokometaši OŠ Ig so posta­li državni prvaki, drugo mesto je zasedla OŠ DBB Hrpelje, tretje pa OŠ SK Sevnica. Vsem igralcem cestitamo in jim že­limo veliko uspešnih tekem v prihodnosti. Tijana Nešovic, 9. b Larisa Hajric, 9. b Tekma na naslov šolskega prvaka Rokometne ekipe na šolskem državnem prvenstvu Pogovor z državnim prvakom RK Mokerc P otem ko so rokometaši OŠ Ig postali državni pr­vaki, smo se pogovarjali s clanom ekipe Timotejem Dr­novškom, ucencem 9. c, ki nam je odgovoril na nekaj vprašanj. Kakšni so obcutki po tako uspešni tekmi? Zelo dobri, nikoli si nisem mislil, da bomo dosegli tak us­peh. Zares nepopisni obcutki. Koliko priprav je bilo potrebnih? Dolgoletno tekmovanje z ekipo, zato nismo imeli poseb­nih priprav na to tekmo (razen po dve uri v fitnesu, hec). Si boste vzeli cas za pocitek ali spet trenirate na polno za naprej? Za nas ni nikoli pocitka, tudi zdaj treniramo dalje. Kaj ti pomeni rokomet? Rokomet mi pomeni zelo veliko, lahko bi rekli, da je to moje življenje. Z njim sem po­vezan že vse življenje. Upam, da bom tako užival in se zaba­val s prijatelji še naprej. Kakšni so tvoji nacrti za prihodnost? Boš še treniral? Da, še naprej bom treniral in upam, da mi bo nekoc us­pelo. Hvala za odgovore, želimo ti veliko uspeha na tvoji rokometni poti. Maria Praznik, 9. b Kiparstvo P ri pouku likovne umetnosti smo si ogledali posnetek Jakova Brdarja, kako izdeluje kip generala Rudolfa Maistra na konju v naravni velikosti. Ki­ par je sprva zacel izdelovati iz gline in kip opremil. Pomagal si je z železnim ogrod­jem kipa. Modeliral je skoraj pol leta. Zdaj so lahko v mavcu naredili odli­tek, livar pa je v odlitek nalil bron, da je kip dobil pravo podobo bronastega kipa. Jakov Brdar je na koncu še povedal, da je v skulpturo dodal malo svojega avtopor­treta. Tako je potekal naš pouk o kiparstvu, kjer smo spoznali strokovne izraze: skulp­tura, plastika, kip, konstrukcija (ogrodje kipa), modeliranje, odlivanje, odlitek, ka­lup v mavcu, kip iz brona. Andraž Potocnik, Žana Smodic, Ajda Bratuša, 6. a Kiparski izdelki ucencev na ogrodju žice v tehniki kaširanja, 6. r Zlati znackarji na izletu v Benetkah P o devetih letih rednega branja in vestno opra­vljenih bralnih znackah se nam je trud v sredo, 24. 4. 2019, pred prvomajskimi po­citnicami, koncno poplacal. Vsi, ki smo v osnovnošolskih letih redno brali, smo se lahko udeležili enodnevnega izleta v Benetke, bilo nas je 11, ne­kateri se izleta žal niso mogli udeležiti. Ob šestih zjutraj nas je pred športno dvorano pobral av­tobus, na katerem so že bili ucenci in ucenke iz Velikih Lašc. Zaceli smo dolgo vožnjo v Benetke, ki pa je zaradi dob­re družbe hitro minila. V bene­ški laguni nas je cakala ladjica in nas odpeljala na cilj, v sre­dišce Benetk. Prva stvar, ki jo v Benetkah zagledaš, je ogrom­na množica ljudi z vsega sve­ta, ki se premika proti trgu sv. Marka. Tudi mi smo se pocasi napotili tja in zaceli skupinski izlet Benetk. Vodnica nam je sproti pripovedovala zanimi­vosti o posameznih zgradbah ali predelih mesta, mimo ka­terih smo hodili. Ogledali smo si tudi znamenite gondole, a nam cas ni dopušcal vožnje z njimi. Ko so nas ucitelji pustili, da smo se lahko še sami spre­hodili okrog, nas je vecina za­tavala in ob vsej lepoti Benetk izgubila orientacijo. Telefo­ni nam pri tem niso bili prav nic v pomoc in tako smo se le sprehajali po mestu, dokler nismo zagledali znane ulice. Stavbe stojijo tesno skupaj in velika masa ljudi lahko oteži premikanje. Kljub zmedi smo si ogledali in se naužili bene­ške arhitekture in življenja, a kmalu je bil že cas za odhod. Vožnja domov je hitro minila in zagotovo smo vsi uživali v izletu. Lahko recem, da so mi bile kljub vsej turisticni zmedi, ki vlada v Benetkah, najbolj všec prav majhne ulicice in mosto­vi, ki med seboj povezujejo otocke. Benetke me niso razo­carale in vesela sem, da sem se potrudila pri opravljanju bral­ne znacke. Lana Lunder, 9. a Mostišcar 04 | Maj 2019 Otroci Vrtca Ig na mini pocitnicah Skupina Medvedki Skupina Metulji O troci Vrtca Ig iz sku-pin Žabice, Medvedki, Metulji, Polžki, Ježki, Kužki in Zajcki smo tri mar­cevske dni preživeli na mini pocitnicah v Gozdu Martuljku. Tam smo krepili samostojnost in medsebojno prijateljstvo, gradili hišico, svoje gibalne spretnosti razvijali v adrena­linskem parku, na igrah brez meja in na napihljivem ovira­lu, uživali na vecerni zabavi in na kresu, se preizkusili v mini golfu, na orientacijskem pohodu pa spoznavali okolico hotela, v katerem smo bivali. Ob poskusih z vodo smo se prelevili v prave znanstvenike, na triciklih in na poganjalcih pa smo spoznavali tudi ce­stno-prometne predpise. Trije dnevi so minili, kot bi mignil, in komaj že cakamo na nove dogodivšcine. Vrtec Ig Skupina Žabice Skupine Kužki, Zajcki, Polžki in Ježki Obišcite spletni portal Obcine Ig na: www.obcina-ig.si. Metulji 'odleteli' na velikonocno razstavo v Vrbljene Ogledali smo si velikonocno razstavo. P a smo šli … v Vrbljene na Metulji, iz vrtca v Tomišlju, peš velikonocno razstavo, ki odšli v Vrbljene. V gasilskem jo vsako leto pripravi TD domu Vrbljene-St ra homer, Krim in na kateri vsako leto s kjer je bila razstava, so nas pri­svojimi izdelki sodelujemo vsi cakale babice, dedek in tete. otroci vrtca Ig. Letos smo otro-Ogledali smo si vse, veliko ci z vzgojiteljicama iz skupine spraševali, prijazni gostitelji Mostišcar 04 | Maj 2019 Otroci pred svojimi izdelki pa so poskrbeli, da nismo bili lacni in žejni. Razstava je bila zanimiva, pisana in raznolika, polna skritih podrobnosti, ki pa smo jih mi opazili. V imenu Vrtca Ig se vsem zahvaljujemo za prijaznost in gostoljubje. Veselimo se ponovnega obiska prihodnje leto. Enota Soncek, skupina Metulji Projekt Korak s Sonckom V letošnjem šolskem letu starejše skupine enote Krimcek sodelujemo v projektu Korak s Sonckom. Povezani smo z zavodom Son­cek, ki skrbi za izobraževanje in vzgoje invalidne mladine. Tako v tem letu spoznavamo drugacnost in hkrati enakost med nami. Seznanili smo se s slepimi in slabovidnimi, nji­hovim življenjem, njihovimi družabnimi igrami ter naci­nom branja, premikanja po prostoru. Obiskali pa so nas tudi igralci iz zavoda Soncek in nam zaigrali igrico Zmajcek Topotajcek. Vrtec Ig, enota Krimcek Spomladanski izlet Društva upokojencev Ig Budimpešta in Blatno jezero O dpravili smo se ob 4.30 izpred gasilskega doma na Igu. Potovali smo mimo Maribora in Len­dave, kjer smo imeli posta­nek za jutranjo kavico, preko prehoda Pince na Madžarsko. Pot nas je vodila po avtocesti po južni strani Blatnega jezera (Balaton) do Budimpešte. Med potjo nam je vodnik pripove­doval o posebnostih in zgodo­vini krajev, skozi katere smo se vozili. To velicastno mesto, ki ima 1,7 milijona prebivalcev, smo si najprej ogledali s Cita­dele, hriba, na katerem stoji mogocna habsburška trdnja­va iz 19. stoletja. Mesto leži ob Donavi, ki tece od severa proti jugu in je sestavljeno iz dveh delov. Na desnem bregu Donave leži Budim, na levem pa Pešta. Na Donavi je nasta­lo tudi nekaj otokov, ki jih s pridom uporabljajo v razlicne namene. Naslednji postanek je bil na Trgovski ulici Vaci, kjer smo si ogledali slikovito staro tržnico. Po ogledu in okrepcilu smo se zapeljali mimo parla­menta in bazilike sv. Štefana ter se ustavili na trgu herojev. Tu, na vhodu v ogromen Me­stni park, stoji velicasten spo­menik, kjer je reliefno prikaza­na tako rekoc vsa madžarska zgodovina s spomeniki vseh pomembnih voditeljev. Tu nam je vodnik predstavil vso zgodovino in povezanost za vsakega izmed 14 voditeljev. Ogledali smo si tudi Mestni park z umetnim jezerom ter zanimivimi gradovi in zgrad­bami. Po ogledu smo se odpe­ljali bolj na obrobje mesta in se namestili v hotel Budapest. Po namestitvi in osvežitvi je sle­dil obisk tradicionalne carde, kjer so nam postregli z odlic­no vecerjo in domacimi vini ob spremljavi romske glasbe in folklornega programa. Nas­lednji dan smo se po obilnem zajtrku odpravili še na ogled preostalih mestnih znameni­tostih. Z avtobusom smo se zapeljali cez Margaretin most ter se povzpeli na grajski hrib. Na njem se razteza staro bu­dimsko naselje, nad katerim se vzdiguje zvonik neogotske cerkve, v kateri se je porocil renesancni kralj Matija Korvin (po njem nosi tudi ime). Od Budimpešte smo se poslovili s cudovitimi razgledi z 'ribiške utrdbe' in dvorišc Kraljeve pa­lace. Vracali smo se po sever­ni strani Blatnega jezera, ki je najvecje jezero v srednji Evro­pi, dolgo 77 km, široko od 4 do 15 km in se razteza na površini 592 km2. Pritok jezera je reka Zala za odtok, po potrebi pa so zgradili umetni kanal Sio do reke Kapos. Jezero je zelo pomembno za razvoj turizma. Razviti so kopališki turizem, ribolov in jadranje ter zdravili­šca in termalni vrelci. Ustavili smo se na romanticnemu pol­otoku Tihany, kjer smo imeli cudovit razgled na jezero, si ogledali opatijsko cerkev in etnografsko vas s ponudbo lokalnih spominkov. Pot smo nadaljevali skozi Keszthely do kraja Hévíz, ki je eno najbolj znanih madžarskih zdravilišc za revmatska obolenja. Tu je tudi najvecje termalno jezero na svetu, ki je s temperaturo od 33–35 stopinj primerno za kopanje, najvecji dragulji pa so lokvanji z rožnatimi cveto­ vi. Po ogledu in okrepcilu smo nadaljevali pot proti domu. Pe­ljali smo se po stari cesti skozi nekdaj oblegani Lenty preko prehoda Redics proti domu s postankom na Trojanah. Do­mov smo prispeli v poznih urah, polni vtisov in novega znanja. Bil je prijeten izlet ob odlicnem vodenju Branka iz agencije Fortuna travel in voz­niku Marku iz podjetja Meteor, za kar se jima lepo zahvaljuje vseh 55 izletnikov. Vidimo se na naslednjem izletu, pridruži­te se nam. Dušan Petric, DU Ig Mostišcar 04 | Maj 2019 Junija 1979 smo – generacija 1964 – skupaj koncali osnovno šolo na Igu. Pridruži se nam na naši 40. obletnici valete. Dobimo se v petek, 7. junija 2019, ob 18. uri v gostilni Hram na Igu. Prisrcno te vabimo na naše skupno praznovanje. Pricakujemo te, zato prosimo, da zaradi potrebnih organizacijskih aktivnosti udeležbo cim prej potrdiš: Miran Virant: miran.virant@siol.net ali tel.: 041/630-634 Darja (Lešnjak) Glavan: dtglavan@siol.net ali tel.: 031/348-762. • DOBRO JE VEDETI ///////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Tržaška c. 207, 1000 Ljubljana Spletna stran: ooz-ljvic.si Delavnice so namenjene clanom in zunanjim udeležencem. Informacije in prijave: 01/200-52-50 ali info@ooz-ljvic.si Novosti GDPR (splošna uredba o varstvu podatkov) s prakticnimi primeri . evidenca dejavnosti obdelave Predstavitev kljucnih novosti GDPR in kako izdelati enega od kljucnih dokumentov . evidenco dejavnosti obdelave 1. Pravna podlaga . kratek vpogled 2. Kako pristopiti k izdelavi evidence dejavnosti obdelave . kaj storiti poprej 3. Kaj konkretno je evidenca dejavnosti obdelave 4. Izdelava prakticnega primera 5. Vprašanja udeležencev Delavnica bo 22. 5. 2019 ob 16. uri in bo trajala 4 ure. Cena je 70 EUR, za naše clane pa 35 EUR. Predavateljica bo Mirjam Drnovšek. Obnavljanje in ohranjanje mokrotnih travnikov s primeri dobre kmetijske prakse J avni zavod Krajinski park Ljubljansko barje je leta 2018 s partnerji (Zavod RS za varstvo nara­ve, Društvo za opazovanje in proucevanje ptic Slovenije ter Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane medije) zacel izvajati štiriletni projekt Obnovitev in ohranjanje mo­krotnih habitatov na obmocju Ljubljanskega barja – PoLJU-BA. Projekt financirata Evrop­ska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in Repu­blika Slovenija. Z namenom obnovitve in ohranjanja treh mokrotnih habitatov, ene rastlinske ter sedmih živalskih vrst smo na obmocju Krajinskega parka Ljubljansko barje odkupili 70 hektarov kmetijskih in gozdnih zemljišc. Odkupili smo tako naravovarstveno pomembna zemljišca kot tudi zemljišca, ki so potencialno naravovarstve-z namenom povecanja vlaž-dotocene na ohranjanje ogro-želva mocvirska sklednica, no pomembna. Na zadnjih, nosti travnikov, vzpostavitev ženih in izginjajocih habita-hrošc pušcavnik ter dvoživka praviloma intenziviranih ali novih vodnih teles ter gojenja tnih tipov, in sicer travnikov s hribski urh. Ljubljansko barje opušcenih zemljišcih, bomo in doselitve osebkov nekaterih prevladujoco stožko, nižinskih je za mnoge od teh ogroženih izvajali ukrepe obnove habi-zavarovanih vrst (barjanski ekstenzivno gojenih travnikov vrst eden zadnjih ostankov tatnih tipov ali populacij vrst. okarcek, pušcavnik). Izvedli jih in bazicnega nizkega barja. Z življenjskega prostora, ne le v Ti bodo obsegali odstranitev bodo strokovnjaki kot zunanji ukrepi prilagojene kmetijske Sloveniji, ampak tudi v Evropi. lesne zarasti ali tujerodnih izvajalci. V ukrepe ohranja-prakse bomo poskušali izbolj-Projekt PoLJUBA je zato mor­invazivnih rastlinskih vrst, nja bomo vkljucili tudi lokal-šati tudi stanje ogroženih vrst, da ena zadnjih priložnosti za mulcenje, dosejevanje avtoh-ne kmete, s katerimi bomo na ki naseljujejo te mokrotne ha-poskus njihove ohranitve. Vec tonih rastlinskih vrst, casovno, nekaterih zemljišcih sklenili bitate. To so redka orhideja o projektu na www.poljuba.si.prostorsko in mehanizirano skrbniške pogodbe za obdobje Loeselova grezovka, metulja prilagojeno košnjo, opustitev 10 let, na njih pa bodo izvajali barjanski okarcek in strašni­ Javni zavod gnojenja, vzdrževanje, obnovo prilagojeno kmetijsko prakso. cin mravljišcar, ptica kosec, Krajinski park ali opustitev terciarnih jarkov Aktivnosti projekta so osre-kacji pastir košcicni škratec, Ljubljansko barje Tržaška c. 207, 1000 Ljubljana Spletna stran: ooz-ljvic.si Delavnice so namenjene clanom in zunanjim udeležencem. Informacije in prijave: 01/200-52-50 ali info@ooz-ljvic.si 29. 5. 2019 ob 9. uri Seminar Make-up party Divaviva (1. del) Vodi: Barbara Kravanja 4. 6. 2019 ob 9. uri Delavnica Nadziranje poslovnih financ Predava: Natalija Moškerc, dipl. ekon., financna strokovnjakinja za poslovne in osebne finance 11. 6. 2019 ob 9. uri Delavnica Aktualni orehi in prve vsebine o predlaganih spremembah davcne zakonodaje Predava: Simona Štravs, univ. dipl. prav., davcna svetovalka ZDSS Donacija novega sesalnika V aprilu je Svobodna šola v zraku, z dodatkom nekaj ka­Kurešcek pridobila pljic etericnega olja pa prostor nov sesalnik za cišce-tudi odišavi. Starši otrok, ki nje šolskih prostorov. Gre za obiskujejo šolo na Kurešcku, donacijo podjetja Hyla d.o.o., sami izmenicno cistimo šolske za kar se jim še enkrat iskreno prostore z ekološkimi cistili in zahvaljujemo. Sesalnik je zelo do nedavnega s starim sesal­primeren tako za domaco upo-nikom, zato je pridobitev se­rabo kot seveda tudi za šolske salnika, ki ne potrebuje vreck, prostore. Je vecnamenski: pac pa se umazanija preprosto suho sesanje, mokro cišcenje utopi v vodi, še toliko bolj dra­tal, klopi in miz, cišcenje od-gocena in nepogrešljiva. tokov, sten in oken. Še posebej Kontakt za morebitno dobrodošlo za trenutne šol-predstavitev sesalnika tudi pri ske razmere pa je tudi to, da z vas doma: 041/525-525, Anitanjim hkrati osvežujemo zrak, saj sesalnik med delovanjem Tjaša Tolar sesa prašne delce, ki lebdijo Vabljeni na Izobraževanje za ucitelja waldorfske pedagogike 2019–2021 Izobraževanje je namenjeno vsem, ki Triletno izobraževanje temelji na Letno zajema 12 tridnevnih oz. se ali želijo usposobiti za waldorfskega poglobljenem delu antropozofskih dvodnevnih modulov, ki potekajo pedagoga ali spoznati nacela in prakso osnov pedagogike, študiju razvoja clo-predvidoma v 12 mesecih (petek, so­waldorfske pedagogike ter vsem, ki že-veštva in cloveka, umetniškem ustvar-bota, obcasno nedelja), in posameznih lijo vstopiti preko pedagoških vprašanj janju in razvoju metodicno-didakticnih predavanj (do 7 na leto). Poleg sre­v spoznanje temeljnih vsebin cloveške-znanj in sposobnosti. canj bosta udeležencem zagotovljena ga bivanja. osnovna študijska literatura in vsebin­ sko svetovanje. Prvo srecanje se zacne v petek, 1. oktobra 2019. Seminar bo potekal na Visokem nad Igom in v Ljubljani. Prijave na seminar zbiramo do zapolnitve mest oz. najpozneje do 20. septembra 2019 na e-pošto: tajnistvo@svobodna-sola.si ali po telefonu 040 466 409. Seminar vodi dr. Davorin Peršic. Sodelujejo izkušeni strokovnjaki iz Slovenije in tujine. Silvaprodukt d.o.o. — dan odprtih vratPolnjenje P odjetje Silvaprodukt d.o.o. že vec kot 45 vabimo, da nas obišcete na naš Dan odprtih elektricnih let soustvarja poslovno zgodbo Obcine vrat, ki bo v sredo, 29. 5. 2019. Ob 14. uri Ig. Naši veckrat nagrajeni izdelki in sto-bomo za obcane Obcine Ig organizirali vo­ avtomobilov ritve so namenjeni zlasti zašciti lesa na pros-den ogled po naših proizvodnih prostorih, tem in so plod lastnega znanja in razvoja, pri na katerem vam bomo predstavili izdelke ter O d 6. maja sta polnilni mesti katerem sodelujemo z domacimi in tujimi in-postopke za zašcito lesa. Po ogledu bomo z za elektricne avtomobile, stitucijami znanja (univerzami, inštituti ipd.). veseljem odgovorili tudi na vaša vprašanja. ki sta del mreže Gremo na Na naslovu Zabrv 116 nudimo tudi storitve Vljudno vabljeni. elektriko (Elektro Ljubljana) na impregnacije lesa ter termicne modifikacije parkirišcu P+R Ig – Banija, placljivi. lesa. Gregor Rep, direktor, Pravkar se je zacela nova sezona lesenih Silvaprodukt d.o.o. Maja Zupancic gradenj in uporabe lesa na prostem, zato vas Podeljena priznanja in potrdila na Krimu V soboto, 13. aprila, je bilo zakljucno dejanje minule sezone Krimkomanije. Razdeljenih je bilo okoli 250 priznanj. Seveda so bila najbolj bucno podeljena priznanja posameznikom z najvec vzponi. Med otroci sta bila brat in sestra Nina in Luka Legiša s 25 vzponi, med odraslimi pa že drugo leto zapored Ivan Andrašec z vsemi možnimi vpisi. Stane Pikovnik je z osemdesetimi leti najstarejši zlati Krimko. K rimko vzponi, kot so bili prvotno poimenovani, so se zaceli septembra 2010 oziroma segajo v sezono2010/11. Štel se je en vzpon na dan od sredine septembra do sredine aprila. Za prizna­nje je bilo potrebnih najmanj 10 vzponov, otroci najmanj 5 vzponov. Za bronastega Krim­ka je bilo potrebno opraviti od 20 do 34 vzponov bronasti Krimko, za srebrnega od 35 do 49. Tisti s 50 ali vec vzpo­ni v omenjenem obdobju so si tako prislužili zlatega Krimka. Pozneje je bila razpisana tudi možnost tekmovanja v skupi­ni, pa pasji vzponi ter rumena majica 'Naj Krimovec' za po­sameznika, ki je imel najvec vzponov na sezono in 'Prva dama Krima' za ženske z naj­vec vpisi. V prvi sezoni so bili osvojeni štirje zlati, v drugi vzponu na Kamniško sedlo se tudi za tiste morda neprijetne vzponov je napravil Aleš Bla­sezoni že 21, v sezoni 2016/17 mu je ocitno ta okrogla števil-in sebicne, ki naj bodo cim prej žon, Nurdin Mulaosmanovic pa že 57 zlatih. V minuli sezoni ka priljubila tudi tukaj na Kri-pozabljene. pa 5.000 višinskih metrov. Dar­2018/19 je bilo zlatih kar 70, pa mu. Ludvik Pišek se ima zah-Kot sem napovedal v mar-ja Smrecnik je dama z najvec ceprav se je kriterij zvišal s 50 valiti psu Donu za opravljenih cevski izdaji Mostišcarja, smo enodnevnimi vzponi. Kar šti­na 55 vzponov.144 vzponov, saj ga je za vsak 30. marca evidentirali ce-rikrat se je povzpela na Krim, Avguštin Švigelj, Jože Bol-vzpon vlekel. Ko ga bo vzgojil, lodnevne vzpone in spuste: torej je napravila 3.200 m ha, Milan Mesojedec in moja da ga bo vlekel vedno v pravo Strahomer-Krim–Strahomer, vzponov. Zahvaljujem se Kar­malenkost, ki smo prvo leto smer, bo še boljši. to je 800 višinskih metrov na men in Marku, Vzajemni ter osvojili zlato priznanje, smo ga Obiskovalci smo se srece-vzpon. Nekaj podobnega je domacinom v Strahomerju za tudi vse sezone do zdaj. V edi-vali ob vseh mogocih urah, bilo pred devetimi leti, ko so oskrbo udeležencev. ni kolesarski sezoni od maja do zgodnjih jutranjih in še v temo si zastavili cilj 5.000 višinskih K popularnosti Krima je v oktobra 2015 je meni kot edi-zavitih, pa cez dan – naj si bo metrov v enem dnevu (15 urprecejšni meri prispeval tudi nemu uspelo osvojiti tudi ko-sonce, megla, dež ali sneg – do in pol). Štirje smo takrat tudi Matijev pohod, vsako leto iz­lesarski zlati Krimko Pedalko. poznih vecernih ur. Vpisovanje premagali ta napor. Tokrat nas veden na petek blizu sv. Matije Toncka Strle beleži vzpone je povzrocilo pravi bum. Žal je med 3.30 in 19.00 ur kar 33 (24. februarja). Roman Grm je že od vsega zacetka, vsakic je so si nekateri pravila vpisov prišlo na Krim vsaj trikrat. Od že od vsega zacetka povezan tik pod vrhom, v minuli sezoni priredili po svoje in so se tudi tega je premagalo višino 5.000 s tem dogodkom. Ali drugace je zabeležila že 1000. Krimko zato z oskrbnikoma Karmen metrov kar šest posameznikov. – Matijev pohod je povezan z vzpon. Z izjemo ene sezone in Markom nekoliko spreme-Med njimi imamo tudi Kralja njim, saj si nihce ne predsta­je bila vedno ženska z najvec nila pravila. Minulo sezono so Krima – ime mu je Peter. Pe-vlja, kdo bi postoril vse pot­vpisi - skratka Toncka je prva bili možni vpisi le v casu od-ter Kralj je na Krim in tudi dol rebno za realizacijo za nas tako dama Krima. Milan Mesojedec prtega doma, torej šestkrat na prišel kar osemkrat, torej je velikega dogodka. Tudi on je je že bil naj Krimovec in je mi-teden. Hvala za vse pozdrave napravil kar 6.400 m, Ivan An-dobil posebno priznanje za or­nulo jesen prvi zabeležil 1000. in prijetne besede, ki smo si drašec, Matjaž Žitnik in jaz se-ganizacijo tega pohoda.Krimko vzpon. Po tisocem jih delili med srecevanjem, pa demkrat, to je 5.600 m, 5.300 m Janko Purkat Peš iz Iške vasi v Ankaran P rvo soboto v aprilu se nas je 13 pohodnikov po­dalo proti Gornjemu Igu in naprej proti Rakitni. Izbral sem stezice in poti, da smo se izognili asfaltu, a cisto brez njega ni šlo. V nahrbtnikih smo imeli opremo za muhasto aprilsko vreme in hrano za cez dan. Kar nekaj casa smo hodili tudi po trasi Meniševske poti, od Vremšcice do Ankarana pa vecidel po Slovenski planinski poti. Kot vedno sem si vnaprej pripravil predvideno sled v GPS-u. Realizirana sled se ni veliko razlikovala od nacrto­vane, smo pa napravili 740 m vec vzponov od predvidenih. To je posledica nenatancnih zemljevidov. Ce je steza v bre­gu sto metrov stran od vrisa­ne, se lahko tudi višinski me­tri hitro spremenijo. Prehodili 16. pohod po mejah Obcine Ig Društvo Fran Govekar Ig v sodelovanju s Planinskim društvom Krim vabi na tradicionalni pohod, ki bo v soboto, 15., in nedeljo, 16. junija 2019. Start pohoda bo v soboto, 15. junija 2019, ob 7.00 pri Pošti na Igu. Prvi dan bomo hodili po ravninskem delu (Kremenica, Rogovila, zahodni rob Škofljice, mimo Babne gorice in Grmeza, Haupmance, Kozlarjeve gošce, južnem robu Crne vasi po Košcevi ucni poti). Ogle­dali si bomo barjanska okna, dan pa koncali pri bifeju Anzelc. Drugi dan bomo zaceli pri bifeju Anzelc v smeri proti Planinci, kmalu pa se bomo usmerili proti Krimu, nadaljevali cez en meter nižji Malinovec ter se spustili v Iški vintgar, nato se dvignili do Sivih dolin, se spus­tili v Škrilje in mimo Rebolja po dolini Drage mimo ribnikov na Ig. Dolžina poti je 27 km, vzpona pa je za 1.300 metrov. Pot tehnicno ni zahtevna, je pa potrebno imeti nekaj kondicije. Hrana iz nahrbtnika, nekaj pokrijemo tudi organizatorji. V primeru neustreznega vreme­na bomo drugi dan hoje opravili nižinsko (barjansko) pot in prvi dan hribovsko ... Pohod bo vodil Janko Purkat. Prijave z osnovnimi podatki (ime in priimek, datum rojstva, e-pošta in GSM) posredujte na: info@dfg.si ali GSM: 051/374-475 (Alenka). Prijavnina je 10 eur in vkljucuje organizacijo in vodenje pohoda, spominsko majico smo pot dolžine 103 km (prvi dan 40 km, v nedeljo 43 km in v ponedeljek 21 km) in 2.500 m vzpona (v soboto 1.100, v nedeljo 850 in v ponedeljek 550 višinskih metrov). Bili smo deležni lepih pogledov na prebujajoco se naravo. Poleg cvetocega sadnega drevja so pot veckrat krasile velikonoc­nice. Drugi dan se nam je po­nujal pogled na v oblake zaviti Nanos. Škocjanske jame so nas vabile k ogledu, a si tega nismo mogli privošciti, saj je bila pred nami še dolga pot. Prvo noc smo prespali v hostlu v Postojni, drugo pa v Ocizli. Na naših stopalih se je poja­vilo nekaj žuljev, pa se nismo dali. Tudi dež nam je veckrat grozil, a je prave zobe pokazal šele, ko smo bili že na cilju v Ankaranu. Tudi tokrat lahko sklenem, Janko Purkat, da sem ponosen na našo sku-vodnik PZSpino pohodnikov. Aleš Cvahte 2019 START: Kongresni trg v Ljubljani CILJ: BTC City Ljubljana KDAJ: sobota, 8. junij 2019, ob 8.00 PRIJAVE: www.franja.org Barjanka je kolesarski dogodek, ki ima namen predstaviti lepote Ljubljanskega barja in obuja spomine na zacetek kolesarskih tekmovanj, ko so prve kolesarske dirke še potekale po maka­damskih cestišcih. Trasa Barjanke bo potekala po vseh obcinah v krajinskem parku Ljubljan­ sko barje in je dolga 85 km. ter obrok na Krimu. Vabljeni! Izobraževanje nujno za napredek D a je izobraževanje nuj­no za napredek in raz­voj, se v Karate-do klubu Ig Shotokan mocno za­vedamo. V tem casu smo se izobraževali predvsem na po­drocju karateja. V aprilu nas je obiskal strokovnjak za borbe Matjaž Koncina, clan karate kluba iz Žalca, veckratni dr­žavni prvak v borbah in nek­danji trener reprezentance v športnih borbah. V drugi polo­vici meseca pa se je glavni tre­ner kluba Matej Kabaj udeležil seminarja japonskega mojstra karateja Nobuakija Kanazawe 8. DAN, tudi SKIF svetovnega prvaka, sina legende Soke­ja Hirukazuja Kanazawe, 10. DAN. Naslednjega seminarja smo se udeležili v Ljubljani, kjer je v Sloveniji živeci Japo­nec Shihan Takashi Tokuhisa razložil kato NijuShiho. Štirje clani kluba, ki so se treninga udeležili, so potrdili, da je bil zanimiv in strokovno izveden. V maju nas pa že caka nov se­minar, in sicer v Celju, ki ga bodo vodili celo trije japonski inštruktorji. Vec pa naslednjic. Mateja Breznik KarateIG Dan rokometa na Igu Letos na Igu obeležujemo 60 let igranja rokometa. V soboto, 15. 6., bomo zato organizirali Dan rokometa, s katerim bomo pocastili to lepo obletnico. Jeseni leta 1959 je bilo namrec ustanovljeno Telovadno društvo Partizan-Ig, v okviru katerega je od samega zacetka delovala tudi rokometna sekcija. Ostale sekcije (nogomet, odbojka, orodna telovadba, strelska družina) so prej ali slej zamrle, rokomet pa še vedno deluje in tako letos praznuje 60 let uspešnega delovanja. P od vodstvom prof. Kre­šimirja Petrovica je leta 1959 prva rokometna ižanska ekipa zacela trenirati in igrati na pešcenem igri­šcu, ki so ga postavili na kra­ju, kjer danes stoji pošta Ig. Pri gradnji igrišca in razvoju športa sta imela v tistih casihveliko zaslug ravnatelj OŠ Ig Karel Pfunder in ucitelj Tone Glavan, ki je bil dolga leta tudi tajnik društva. Igranje na pešcenem igri­šcu nikakor ni bilo enostavno, tudi vzdrževanje takega igri­šca je bilo pravi mali podvig. Razmere za rokometaše so se mocno izboljšale leta 1968, koje bil zgrajen Dom mladine ŠD Mokerc, v katerem so igralci dobili garderobe s tuši, malo dvorano za zimske trenin­ge ter klubske prostore. Leta 1969 je igrišce dobilo asfaltno prevleko, tri leta pozneje pa so ga razsvetlili še reflektorji ter omogocili treninge in tekme tudi v vecernih urah. Boljše razmere za trening, predvsem pozimi, je prinesla na novo zgrajena mala telovadnica pri osnovni šoli v letu 1980. Treningi so tako potekali pod streho in na toplem, tekme pa so se še vedno igrale zunaj na asfaltnem igrišcu oziroma po­zneje v dvoranah v Ljubljani. Zunanje igrišce so rokometa­ši uporabljali vse do leta 1998, ko ga je takratna obcina poru­šila in zgradila objekt dana­šnje pošte. 21. decembra leta 2002 so rokometaši odigrali prvo (prijateljsko) tekmo v novi vecnamenski dvorani, v kateri treningi in tekme pote­kajo še danes. Clanska ekipa rokometne­ga kluba je skozi zgodovino nastopala v razlicnih ligaških tekmovanjih. Na zacetku ura­dnega ligaškega tekmovanja še ni bilo. Nasprotnike so si rokometaši poiskali v bližnji in daljni okolici. V šestdesetih letih je klub zacel tekmovati v Dolenjski ligi in Ljubljan­skem rokometnem centru. Leta 1964 je zacela tekmovati tudi ženska ekipa. Zaradi veli­kega zanimanja in povecanja clanstva je leta 1966 nastala dodatna clanska moška ekipa, in sicer RK Iška vas, ki je tek­movala v Dolenjski ligi in je po dveh letih nehala delovati. Leta 1968 je ekipa napredova­la v višjo tekmovalno skupi­no – Ljubljansko consko ligo (takratni 2. kakovostni razred tekmovanja v Sloveniji) in v njej uspešno delovala vse do leta 1976. V sedemdesetih le­tih je ekipa v tej ligi kar tri­krat zasedla koncno 2. mesto in za las zgrešila preboj v eli­tno slovensko ligo. To so bili casi, ko se je na tekmah zbra­lo tudi po nekaj sto navijacev, ki so znali bucno spodbujati domaco ekipo ter v primeru slabega sojenja 'nagraditi' sodnike z ustrahovanjem na poti do slacilnic ter kdaj tudi izprazniti kakšno zracnico na njihovih avtomobilih. Sledilo je nekakšno zatiš­je. Boljši igralci so odhajali v druge (boljše) klube, drugi pa so precej neorganizirano tre­nirali in tekmovali doma. Šele jeseni leta 1980 so se v do-macem klubu ponovno zbra­li vsi ižanski igralci in se po vsega dveh sezonah prebili v 1. slovensko ligo, v kateri so postali vice prvaki. To uvrsti­tev lahko štejemo za najvecji dosežek ižanskega rokometa. Z malo vec srece bi se ekipa lahko uvrstila celo v zvezno tekmovanje (2. jugoslovan­sko zvezno ligo). Bili so pravi bum takratnega slovenskega rokometnega delovanja. Po osamosvojitvi Slovenije se je tekmovalni sistem spre­menil. Vse tekme so se morale igrati v dvoranah. Ekipe kluba so tako domace tekme igrale v dvoranah Poljane in Krim. Clanska ekipa je v tem obdob­ju igrala v 3. in 2. državni ligi z obcasnimi preboji v 1.B-ligo, v kateri uspešno nastopa tudi v tej sezoni. Zelo odmeven rezultat je clanska ekipa do­segla prejšnjo sezono, ko se je presenetljivo prebila med osem najboljših slovenskih ekip v pokalnem tekmovanju ter ob tem premagala celo tako renomiranega prvoliga­ša RK Ribnica. V klubu v zadnjih letih naj­vec pozornosti posvecamo delu z mladimi, zato ne pre­senecajo doseženi odlicni re­zultati v ligaških tekmovanjih mlajših selekcij. V zadnjih de­setih sezonah smo z mladimi selekcijami tako po petkrat osvojili naslov državnih pr­vakov ter bili prav tolikokrat uvršceni na koncni drugo in tretje mesto. Zadnja leta se v tekmovanju mladih klub re­dno uvršca med najuspešnej­še slovenske rokometne klu­be, kar je lepa spodbuda vsem našim mladim igralcem. Kakovostno delo v klubu ter velika želja in vnema so našim igralcem omogocili, da so nastopali med najboljšimi v Sloveniji. Dres z državnim grbom so tako (do zdaj) ob­lekli naslednji igralci kluba: Janez Bolha, Miro Gabrijelcic, Miha Verdenik, Elvir Kalabic, Žan Žagar, Jaka Glavan, Brin Cimerman, Jakob Ian Pinta­ric, Erik Tanko in Matic Šivec. Na vidiku pa so tudi že novi 'vpoklici'. Ob 60-letnici delovanja je klub letos prejel tudi zlato priznanje Obcine Ig, za kar se obcini v klubu iskreno zahva­ljujemo. Naj vas na koncu vse pova­bimo, da se udeležite priredi­tev, ki bodo potekale ob Dne­vu rokometa v soboto, 15. 6., v športni dvorani in pod šoto­rom na igrišcu pred Osnovno šolo Ig. Pestro in zabavno bo, za vsakogar se bo našlo nekaj.Športni del bodo tvorile pri­jateljske tekme posameznih selekcij kluba proti njim naj­ljubšim nasprotnim ekipam. Ves dan bo pod šotorom na igrišcu ob šoli poskrbljeno za hrano in pijaco. Ob 18.00 bo V eli k ono c ni VI. Koper handball cup 2019 V casu velikonocnih praznikov (19. 4.-21. 4. 2019) je v Kopru po­tekal mednarodni rokometni turnir VI. Koper handball cup. Poleg slovenskih ekip so se turnirja udeležile tudi ekipe z Madžarske, Avstrije, Italije, Nemcije in Hrvaške.  Turnirja so se udeležile tudi ekipe ŠD Mokerc KIG, letniki 2007, 2008 in 2009. Rokometa­ši in rokometašice so prikaza­li odlicno igro, kar je pokazal tudi koncni rezultat turnirja v posamezni kategoriji. Ekipa letnika 2007 je osvojila 4. mes­to, ekipa letnika 2008 je brez poraza osvojila 1. mesto, ekipa letnika 2009 pa 2. mesto. Iskrene cestitke vsem igral­cem in igralkam za izjemne rezultate ter celotni ekipi RK Mokerc Ig. potekala kulturna prireditev s podelitvijo priznanj, po pri­jateljski tekmi clanske ekipe pa tudi zabavni program z glasbo. Dejmo J'h! Peter Jenko RK Mokerc-Ig arhiv RK Mokerc-Ig Dejmo J'h! Katja Šajnic Emil Kodat Skupinska fotografija ekip RK Mokerc Ig letnikov 2007, 2008 in 2009. Tim Janželj in Lara Janželj državna podprvaka Slovenije Lara Janželj s pokalom za osvojeno 2. mesto Državni podprvak v šahu Tim Janželj N a letošnjem državnem prvenstvu v standard­nem šahu za clane in clanice, ki je v casu prvomaj­ skih praznikov potekalo v Ra­ dencih, je imel Šahovski klub Ig štiri predstavnike na clan­ skem in eno predstavnico na prvenstvu clanic. Vsi so na pr­ venstvo prišli s ciljem osvojiti naslov prvaka oziroma doseci uvrstitev za medaljo. Prvenstvo clanic je zaprto za 10 udeleženk, na tekmo­vanje se uvrstijo najboljše po ratinških tockah in zmagoval­ke preteklega prvenstva. Lara Janželj je igrala zelo dobro in je bila do 8. kroga vodilna. Z nepricakovanim porazom v predzadnjem krogu je padla na drugo mesto, vendar z neu­lovljivo prednostjo pred tret­jeuvršceno. V zadnjem krogu je po ostrem boju remizirala s poznejšo zmagovalko Moniko Rozman in osvojila srebrno medaljo. Koncna razvrstitev – clanice Mesto Priimek in ime Klub Tocke Moc 1. WFM Rozman Monika 2076 ŠS TZ Prevodi Dvojka 7,5 2245 2. WIM Janželj Lara 2182 ŠK Ig 7 2182 3. WFM Urh Zala 2048 ŠK Stari Mayr Kranj 6 2100 4. WFM Vidic Teja 2102 ŽŠK Maribor 6 2094 5. WIM Mar Karmen 2031 ŽŠK Maribor 4,5 1977 6. WM Hercog Nuša 2031 Celjski ŠK 4 1934 7. WI Kuhar Larisa 1930 ŠK Triglav Krško 3,5 1908 8. WIV Vidmar Klara 1765 ŠK Komenda 3 1879 9. WI Mihelic Vesna 1814 ŠD Mengeš-Trzin 2 1781 10. WI Kralj Nika 1841 Celjski ŠK 1,5 1725 Koncna razvrstitev – clani Mesto Priimek in ime Klub Tocke Moc 1. IM Markoja Boris 2440 ŽŠK Maribor 7,5 2521 2. MK Janželj Tim 2372 ŠK Ig 7 2486 3. GM Sebenik Matej 2517 ŠK Ljubljana 7 2490 4. IM Jelen Igor 2351 ŠK Ig 6,5 2346 5. FM Skuhala Jernej 2276 ŠD Radenska - Pomgrad 6 2358 6. IM Tomazini Zan 2390 ŠK Impol Slov. Bistrica 6 2305 7. MK Brinovec Dusan 2237 ŠK Žalec 6 2302 8. MK Suta Andraz 2205 ŠD Ptuj 6 2266 9. MK Solmajer Luka 2030 ŠD Rokada Lendava 6 2088 10. CM Brinovec David 2212 ŠK Žalec 5,5 2192 36. III Jelen Luka 1202 ŠK Ig 3,5 1255 37. WIII Jelen Anja 1309 ŠK Ig 3 1235 Na odprtem prvenstvu je sodelovalo 42 tekmovalcev. Najprijetnejše presenecenje je pripravil naš Tim Janželj, ki je vodil do 7. kroga, ko je izgu­bil od poznejšega zmagovalca Borisa Markoje. Razdelitev medalj je bila odlocena šele v zadnjem krogu, ko je Tim z zmago nad vrstnikom Žanom Tomazinijem osvojil srebrno medaljo. To je Timov najvecji uspeh v standardnem šahu. Prav tako je odlicen rezultat dosegel mednarodni mojster Balinanje v zimski ligi 2018/2019 B alinarji Društva upokojencev Ig v zimskem casu ne mo­remo trenirati in tekmovati na našem balinišcu Ig pri gasilskem domu, kjer je to na prostem, zato treniramo in tekmujemo na najetem pokritem balinišcu Balinarskega šport­nega društva Šiška v Ljubljani. Treningov in tekmovanj se je v zimski sezoni 2018/2019 udeleževalo 16 balinarjev iz našega društva. Tekmovalo je 16 ekip iz razlicnih društev upokojencev. Najboljše rezultate je dosegla naša ekipa in tako osvojila pokal za 1. mesto. Ana Podržaj Igor Jelen, ki je bil cetrti. Mla­da predstavnika našega kluba Luka in Anja Jelen sta igrala solidno in si tako nabirala iz­kušnje med clani. Z osvojitvijo dveh drugih mest in cetrtega je bil ŠK Ig eden od najuspešnejših klu­bov. Cestitamo udeležencem za doseženi uspeh.  Adrijan Rožic,predsednik ŠK Ig EŠA Maribor 6. Istrski maraton »D ajmo tekaci« je pisalo na trans­ parentu, ki ga je v zrak poneslo letalo in je spod­bujal udeležence 6. Istrskega maratona. Bilo nas je okrog 5.500 tekacev, obiskovalcev pa okrog 20.000. Drugi najštevilcnejši ma­raton v Sloveniji, ki je edin­stven, ker poteka ob morju, je spet združil istrske obcine in kljub hladnemu dnevu (ce je bilo lani soncno in skoraj 25 stopinj, so bile temperature tokrat le malo nad 10 stopinj) poskrbel za nedeljski vrvež ob obali. Enej Eržen ponovno državni prvak v latinskoameriških plesih V aprilu je v Radljah ob Dravi potekalo plesno državno prvenstvo v latinskoameriških plesih. Na popoldanskih kvalifikacijskih predtekmovanjih in v vecernih finalih so navduševali plesni pari vseh starostnih kategorij. Pridružili so se jim tudi plesal­ci invalidi v paraplesu, ki so še posebej navdušili s svojimi plesi v invalidskih vozickih. Finalni vecer pred polno dvorano so odprli plesalci s slavnostnim mimohodom, sle­dila sta revijalni nastop ple­salcev v modernih plesih in seveda državna himna, kot se za uradna prvenstva spodobi. Enej Eržen, ucenec osmega razreda OŠ Ig, je s soplesalko Taro Por z letošnjim letom prestopil v višjo kategorijo mladincev, ki so stari med 13 in 15 let. Konkurenca v tej ka­tegoriji je mocna, koreografi­je so tehnicno zahtevnejše in plesi hitrejši. Prav tako so sod­niki pri ocenjevanju strogi, na­tancni in zahtevni do plesnih parov. Enej in Tara sta se skozi popoldanski polfinale uvrsti­la v vecerni finale in pokazala svoje najboljše plese. Na par­ketu sta pokazala velik talent in plesno znanje, ki je rezultat Polmaratona 21 km, start iz Kopra, cilj v Portorožu, se je ponosno in zmagoslavno ude­ležil trio: Franci, Andreja in Aleš. Rekreativnega teka 9,5 km, start iz Portoroža, pa smo se udeležile Ivanka, Lidija, Ve­sna ter sestri Mojca in Branka. Ker smo celo leto in prav tako zimo pridno trenirali, smo na cilj pritekli brez po­škodb in zapletov. Bilo nam je lepo in prijetno v dobri družbi. Tekaški pozdrav, Branka Klemencic  trdega dela in veliko napor­nih vsakodnevnih treningov. Ob razglasitvi rezultatov sta bila zmage in novega naslova državnega prvaka zelo vesela in celo malo presenecena nad rezultatom. Sedem sodnikov ju je kar v štirih od petih latin­skoameriških plesov ocenilo suvereno na prvo mesto, pri enem pa sta bila druga. Skup­no sta se tako povzpela na najvišjo zmagovalno stopnic­ko v starostni kategoriji mla­dincev. Zmaga na državnem prvenstvu jima je prinesla tudi vstopnico na svetovno prven­stvo WDSF – svetovne plesne zveze, ki bo jeseni v glavnem mestu Turcije Ankari. Letoš­nji naslov je skupno že njun 7. osvojeni naslov državnih prvakov v standardnih in la­tinskoameriških plesov, odkar plešeta skupaj. Kot vrhunska športnika v estetskem in napornem špor­tu se Enej in Tara zavedata, da je za osvojitev najvišjih mest potrebno trdo delo in odrekanje. Trenirata pet- do šestkrat tedensko po 3–4 ure. Treningi so sestavljeni iz fizic­nih priprav, treninga plesne tehnike posameznih plesov in preplesavanja vseh desetih standardnih in latinskoame-riških plesov. Dodatno samo­zavest in izkušnje Enej in Tara pridobivata tudi na mnogih tekmah predvsem v tujini, kjer tudi že dosegata odmevne re­zultate. Letos sta se že uvrstila na stopnicke na mocnem med­narodnem plesnem turnirju, kjer sta osvojila tretje mesto izmed vec kot 30 plesnih pa­rov iz vse Evrope. Ob osvojenem naslovu dr­žavnih prvakov se iskreno zah­valjujeta svojim mentorjem in trenerjem Lukašu Mušinki, Tatsiani Lahvinovich Gal­chun, Alexeyu Galchunu, Zo­ranu Plohlu, Winsonu Tamu in Anastasiji Novikovi iz najbolj­šega plesnega kluba Diamant. (www.diamantdance.si) Polna dvorana na državnem prvenstvu je bila dodatna mo­tivacija za plesalce in potrdi­tev, da ljudje radi spremljajo ples, še dodatno zanimanje za ta šport pa je spodbudila nova sezona šova zvezde plešejo, ki ravnokar poteka in vsako ne­deljo ples preko zaslonov še bolj približa in predstavi gle­dalcem. Mogoce pa enega od nas­lednjih plesnih spektaklov vi­dimo v prelepi ižanski športni dvorani. Lukaš Mušinka, Plesni klub Diamant Dosedanji evropski poslanec Slovenske ljudske stranke Franc Bogovic je s svojim delom v Evropskem parlamentu dokazal, da lahko veliko prispevaš okolju iz katerega prihajaš, ce hoceš. Pozorno sem spremljal njegovo delo, njegovo zavzemanje za delovnega cloveka, za slovenskega kmeta, za ljudi, ki živijo na podeželju, in jim ni vseeno, kaj se s podeželjem dogaja. Prav v Francu Bogovicu smo ljudje v Sloveniji prejeli veliko oporo za reševanje nakopicenih težav. Mocno, skozi celoten mandat je bil povezan prav z ljudmi s podeželja, ki jih je predvsem zastopal na podrocju politike regionalnega razvoja in kmetijstva. Aktivno je deloval tudi na mnogih drugih podrocjih, kar dokazuje tudi visoko priznanje za najboljšega evropskega poslanca za leto 2018. Drage volivke, spoštovani volivci, glas za Franca Bogovica je glas za razvoj in ohranjanje podeželja. Zato mu na skupni listi Slovenske demokratske stranke in Slovenske ljudske stranke namenite svoj preferencni glas. Obkrožite listo SDS in SLS in dodajte glas Francu Bogovicu! Janez Cimperman, župan 30 Mostišcar 04 | Maj 2019 Mostišcar 04 | Maj 2019 Renault CLIO Že od8.990€* S paketomCOOL radio+klima podaljšanega  5let jamstva** Financiranja obsega 2 letitovarniške garancije in podaljšano jamstvoza 3.,4.,in 5.leto ali 100.000 km,karkoli sezgodi prej.Vec informacij o ponudbi,nakupu in pogojih nakupa je navoljo na renault.si.  Porabaprimešanemciklu4,8–6,3l/100km.EmisijeCO2125–143g/km.Emisijskastopnja:EURO6c.EmisijaNOx:0,0168–0,0373g/km.Emisijatrdnihdelcev:0,00017–0,00129g/km. Številodelcev(x1011):0,05–0,91.VrednostimeritevporabeinemisijustrezajonovemustandardumeritevWLTP.Ogljikovdioksid(CO2)jenajpomembnejšitoplogredniplin,kipovzroca globalnosegrevanje.Emisijeonesnaževalzunanjegazrakaizprometapomembnoprispevajokposlabšanjukakovostizunanjegazraka.Prispevajozlastikcezmernopovišanimkoncentracijam prizemnega ozona,delcev PM10 in PM2,5terdušikovih oksidov. Slika je simbolna.Renault Nissan Slovenija,d.o.o.,Dunajska 22,1511 Ljubljana. Renault priporoca renault.si V aštrgovec v Grosuplju www.avtoval­renault.si AVTOVALd.o.o. e­mail: prodaja.renault@avtoval.si aštrgovecvLjubljani AVTOHIŠAIN NJENO URADNO IME Pod jelšami 2,1290 Grosuplje tel: 01 78 11 305; 051 603 670 Naslovtrgovcav enivrstici Dacia Duster žeza13.440€ 5 LET 2 LETI 3 LETA JAMSTVA* BREZPLACNEGA VZDRŽEVANJA* OSNOVNEGA KASKO ZAVAROVANJA* Dacia. Zanesljiv partner GRZS. www.dacia.si *ObnakupuvozilaprekoDaciafinanciranjaprejmetepodaljšanojamstvoza5letali100.000km,karkolisezgodiprej,brezplacnoosnovnokaskozavarovanjezaprvi2letiterrednovzdrževanje vozila za 3 leta oziroma 60.000 km, karkoli se zgodi prej. Porabaprimešanemciklu:5,221–8,507l/100km.EmisijaCO2:137–192g/km.Emisijskastopnja:EURO6CinEURO6Dtemp.EmisijaNOx:0,0161–0,0402g/km.Emisijatrdnihdelcev:0,00018–0,00222 g/km.Številodelcev(x1011):0,01–0,27.VrednostimeritevporabeinemisijustrezajonovemustandardumeritevWLTP.Ogljikovdioksid(CO2)jenajpomembnejšitoplogredniplin,kipovzrocaglobalno segrevanje.Emisijeonesnaževalzunanjegazrakaizprometapomembnoprispevajokposlabšanjukakovostizunanjegazraka.Prispevajozlastikcezmernopovišanimkoncentracijamprizemnega ozona,delcevPM10inPM2,5terdušikovihoksidov.Vecinformacijoponudbi,nakupuinpogojihnakupajenavoljonadacia.si.Slikajesimbolna.RenaultNissanSlovenija,d.o.o.,Dunajska22,1511Ljubljana. Vaštrgovec v Grosuplju www.avtoval­dacia.si AVTOVAL d.o.o. e­mail: prodaja.renault@avtoval.si Ime trgovca, Naslov trgovca in mesto,Tel: 0123 456 7890, www.imetrgovca.com Pod jelšami 2,1290 Grosuplje tel: 01 78 11 305; 051 603 670 Odprto od ponedeljka do petka od xx. do yy., sobota od xx. do yy., nedelja od xx. do yy/zaprto. 32 Mostišcar 04 | Maj 2019 EVROPSKI SESALCI • maj 2019 • št. 149, leto 23 • 2,69 € • Spalax leucodon je glodalec iz družine Spalacidae. Živi v dolgih razvejanih rovih, ki jih sam koplje, v njih ima tudi skladišca za hrano. Hrani se z raznim rastjem, najraje pa ima krompir, cebulo, korenje, peteršilj ipd. kulturne rastline, zato velja za velikega škodljivca. Na površje pride le redko, aktiven je vse leto. Živi na Balkanskem po­lotoku, na Madžarskem, v Ukrajini in Turciji, pa tudi pri nas. KONKLAVE - zbor kardinalov, ki volijo novega papeža, MANASE - Jožefov najstarejši sin, ocak izraelskega rodu, NJANJA - pestunja v ruskem okolju Obišcite spletni portal Obcine Ig na: www.obcina-ig.si. Mostišcar 04 | Maj 2019 33 • OGLASI //////////////////////////////////////// . ZAHVALI ///////////////////////////////////// Mostišcar 04 | Maj 2019 • VABILA //////////////////////////////////////// • KOLEDAR PRIREDITEV ///////////////// Župnijska Karitas Ig Troštova ulica 12, 1292 Ig Uradne ure Karitas Ig Župnijska Karitas Ig ima uradne ure vsak drugi petek v mesecu od 17. do 18. ure v ucilnici župnišca. Transakcijski racun župnijske Karitas Ig, na katerega lahko prispevate svoj dar za pomoc ljudem v stiski: SI56 0209 8026 0579 946 (NLB, d. d.). Zahvala dobrotnikom Ob pogrebu pokojne Janki Šenk z Iga so svoj dar namenili za potrebe Župnijske Karitas Ig Stane Uršic z družino, družina Macek, Mili Uršic z družino in družina Završnik iz Staj. Iskrena hvala. Iskrena hvala tudi vsem dobrotnikom, ki podpirate naše delo in pomagate lajšati stiske ljudem. Prav posebej pa se zahvaljujemo Trgovini Spar -Mesarstvo Blatnik, d.o.o. ter njihovim zaposlenim, da nam omogocajo zbiranje hrane in higienskih pripo­mockov v njihovi trgovini na Igu. Župnijska Karitas Ig Vabljeni v SVET ZDRAVILNIH RASTLIN v soboto, 8. junija 2019, ob 9.00, RTC Zapotok Prvi del: Spoznavanje in nabiranje zdravilnih rastlin v naravi s teto Pehto Drugi del: Delavnica z aromaterapevtko Ano Licina iz Šole aromaterapije: • kako lahko zelišca uporabimo (namakanje, destilaci­ja, izdelava razlicnih izdelkov); • skupaj bomo izdelali prakticen izdelek, ki ga bo vsak udeleženec lahko odnesel domov. Kaj potrebujemo: obvezno košarico/papirnato vrecko/bombažno vrecko za nabiranje/beležko za zapisovanje. Prostovoljni prispevki zaželeni. Informacije na tel.: 041/222-312 Društvo Zapotok, Sekcija za zdravo življenje Mostišcar 04 | Maj 2019 V Sloveniji deluje okoli 5.000 ljubiteljskih kulturnih društev, ki so v manjših krajih pogosto edini nosilec kulturne dejavnosti. V društvih se združuje 107.000 posameznikov, ki svoj prosti cas namenjajo petju, plesu, gledališcu, likovnemu ustvarjanju, s tem pa skrbijo tudi za ohranjanje slovenskega jezika in kulture. Clanice in clani Društva Fran Govekar Ig smo del te pomembne zgodbe za sedanjost in prihodnost naše domovine Slovenije. V tednu ljubiteljske kulture smo za vas pripravili vec dogodkov, na katere vas vljudno vabimo! Nedelja, 19. maj 2019 Ob 18.00 – predstava Carovnikovo darilo (Lutkovna skupina) Ob 18.30 – predstava Moja mami je tumac stara (Mladinska gledališka skupina) Ob 18.45 – predstava V šoli (Mladinska gledališka skupina) Ob 19.00 – Kamišibaj (OŠ Ig) Ob 19.30 – skec Ženski pogovori in Joj, moja glava (Odrasla gledališka skupina) Prireditve bodo na travniku pred kavarno Studenec, razen vodenja po razstavi Kolišcarji z Velikega jezera, ki bo v Mladinskem domu (Troštova ulica 15, Ig). V primeru slabega vremena bodo prireditve v dvorani Centra Ig (Banija 4), razen Atelje na prostem (Likovna skupina), ki bo v primeru dežja v sredo, 22. maja 2019, v Medgeneracijskem centru. Ponedeljek, 20. maj 2019 Ob 19.00 – Govekarjev vecer (Literarno glasbena skupina) Ob 20.00 – Vasovanje na Kremenici (MPZ) Torek, 21. maj 2019 Ob 18.00 – vodenje po razstavi Kolišcarji z Velikega jezera (Turisticno raziskovalna skupina) Ob 20.00 – Vasovanje na Sarskem (MPZ) Sreda, 22. maj 2019 16.00–19.00 – Atelje na prostem (Likovna skupina) Ob 20.00 – Vasovanje na Dobravici (MPZ) Cetrtek, 23. maj 2019 Ob 20.00 – koncert Borovnick Vljudno vabljeni! DAN ROKOMETA NA IGU Sobota, 15. 6. 2019 v Športni dvorani na Igu ter pod šotorom na igrišcu pred šolo 8.00 Tekmovanje ekip MINI (1/2/3) 8.45 Tekma ekipe MINI 4 9.25 Tekma ekipe MDC 10.15 Tekma ekipe MDB 11.15 Tekma ekipe MDA 12.15 Tekma ekipe SDB 13.25 Tekma ekipe SDA 14.35 Tekma ekipe KADETI 16.00 Tekma ekipe VETERANI 18.00 Kulturna prireditev s podelitvijo priznanj 19.30 Tekma ekipe CLANI 21.30 Zabavni program z glasbo 60 let rokometa na Igu