Poštnina plačana v gotovini Cena 1.50 din Izhaja vsak petek ob 16. // Naročnina znaša tnesecno po pošti 5 din, v Celju z dostavo na dom po raznašalcih 5'50 din, za inozemstvo 10 din // Uredništvo: Celje, Strossmayerjeva ulica Stev. 1, pritličje, desno; uprava: levo // Telefon štev. 65 / / Racun pri poštnem čekovnem zavodu v Ljubljani štev. 10.666 Leto XXL Cefie, petek 15. septembra 1939 Štev. 38. Borba za zmago Anglist se /e pridružil ves njen imperil — Uspehi poljske vojsfre — Francosko procfiranje na zapadni tronti Poleg AvstraUjc, Kanade, Nove Ze- landije, Egipta in Iraka je tudi Južno- afriška unija napovedala Nemčiji voj- no. Prebivalstvo držav in dominionov, ki so napovedali Nemčiji vojno, znaša nad 600 milijonov. Njihovo bogastvo je ne- izčrpno, ogromni gospodarski moči pa se pridružuje velikanska vojaška sila. Na Poljskem sc jc naglo nemško pro- diranje proti Varšavi ustavilo. Poljska vojska se je utrdila ob Visli, dobila močna ojačenja in se postavila z vso od- loenostjo v bran. Kljub veliki neraški premoči je Poljakom uspelo ustaviti prodiranje nemške armade in celo prisi- liti nemške četc, da so se umaknile iz- pred Varšave. Obkoljeni poznanjski in tudi pomorjanski arinadi se je po silo- vitih bojih posrečilo vzpostaviti stike z glavno poljsko armado. Poznanjska ar- mada je s frontalnim napadom spet za- vzela važno industrijsko središče Lodz, kJ leži 160 km jugovzhodno od Varšavc. Na zapadni fronti so francoske čete zavzele vec postojank med Mozelo m Keno ter jih močno utrdili. Francoske čete so potisnile na ncmško ozemlje vse nemške oddelke, ki so vdrli pri Siercku na francosko ozemlje. Boji se razvijajo sedaj na vsej črti samo na nemškem ozemlju. Francoske čete so po uspešnem prodiranju začele obkoljevati Saarbrü- cken. Nemci so na svojem ozemlju po- gnali v zrak del železniške proge Perl - Trier. Angleške čete so te dni prispele iz Anglije na zapadno fronto in so bile v Franciji sprejete s silnim navdušenjem Angleška vlada je izdala obsežne ukrepe za blokado Nemčije, nemška vlada pa je nato zelo razširila listo ab- solutne kontrabande. Nemčija je proglasila brezobzirno vojno proti civilnemu prebivalstvu in nezavarovanim krajem na Poljskem. Anglija je nato sporočila, da bo v tern primeru odgovorila s sličnimi ukrepi. Prezident Rosseveit se je odločil, da za vsako ccno doseže izpremembo ame- riškega nevtralnostnega zakona, da se omogoči dobava vojnega materiala za- padnima demokracijama. Zato je sklical ameriški kongres za 21. September. Poljska letala so te dni bombardirala več krajev na Slovaškem ter uničila številne vojaške in prometne naprave. Iz Slovaške, ki se bori proti Poljski na strani Nemčije, je pobegnilo na Madžar- sko že nad 10.000 slovaških vojakov. V Franciji, Angliji in drugod se snu- jejo češkoslovaške, poljske, avstrijske in druge legije za borbo proti Nemčiji. Ka- kor poroeajo, bo v Parizu v kratkem ustanovljena češkoslovaška vlada pod predsedstvom dr. Edvarda Beneša. V češkomoravskem protektoratu so nem- ška oblastva v zadnjih dneh zopet izvr- šila številne aretacije Cehov. Francoski ministrski predsednik Da- ladier je sestavil vojno vlado in prevzel poleg predsedništva vlade tudi ministr- stvo za narodno obrambo ter vojno in zunanje ministrstvo. Juris Sabukošek ie konial na vešalih justiiikacija je bila izvršena v sredo zjutiraj v Cefju V sredo 13. t. m. zjutraj je bila v Celju izvršena smrtna obsodba nad ro- parskim morilcem Jurijem Sabukoškom, 53-letnim zlatarskim in slikarskim po- močnikom, ki ga je okrožno sodišče v Celju 13. aprila obsodilo na smrt na ve- šalih, ker je lani 31. oktobra ob Voglaj- ni v Cretu pri Celju s ciankalijem za- strupil, zadavil in oropal Ivanko Za- krajškovo. Višja instanca je potrdila sodbo, nakar je poslal Sabukošek Nj. Vel. kralju prošnjo za pomilostitev. Pred dnevi je bila prošnja zavrnjena. To je ministrstvo pravde pred dnevi sporočilo okrožnemu sodišču v Celju, ki je ukrenilo takoj vse potrebno za izvr- šitev smrtne kazni. V torek ob 16.15 se je zbral v raz- pravni dvorani okrožnega sodišča v Celju veliki senat, sestavljen iz pred- sednika okrožnega sodišča dr. Vidovica ter s. o. s. dr. Dolničarja, Božiča, Brečka in dr. Farkaša. Zapisnikar je bil sodni pripravnik g. Potočnik. Navzoč je bil tudi državni tožilec dr. Rus. Pazniki so privedli Jurija Sabukoška, ki se je bil v zadnjih mesecih postaral in je bil zelo bled, iz jetnišnice starega okrož- nega sodišča po mestnih ulicah v raz- pravno dvorano. Predsednik dr. Vido- vič je sporočil Sabukošku, da je Stol sedmorice zavrnil njegovo revizijo in da je tudi prošnja za pomilostitev odklo- njena, zaradi Cesar bo v sredo 13. t. m. ob 6. zjutraj izvršena justifikacija. Sa- bukošek je povesil glavo. Ko mu je predsednik pojasnil, da lahko dobi du- hovnika in da bodo Sabukoaku izpol- njene zadnje želje, je Sabukošek odgo- voril, da odklanja duhovnika in izpolni- tev zadnjih želj, ter izjavil, da je ne- dolžen... Z osebnim vlakom ob 15.45 sta prispe- la v Celje krvnik Dragotin Hart in nje- gov pomočnik Horak, ki je sicer jetniš- ki paznik v Zenici. Javila sta se takoj sodišču, nato pa sta odšla na dvorišče jetnišnice starega okrožnega sodišča. Tam sta dva jetnika izkopala jamo za vešala, nakar so postavili vanjo vešala in jih učvrstili. Krvnik Hart in njegov pomočnik sta prenočila v jetnišnici. Ko so privedli Sabukoška v njegovo celico, so pustili celico odprto in raz- svetljeno, celico pa so zastražili orož- niki. Sabukošek je odklonil sleherno jed in pijačo. Dejal je, naj pojejo njegovo večerjo oni, ki so ga obsodili. Na njego- vo željo so mu dali cigarete »Morava« in časopise. Izrazil je tudi željo, da bi oblekel za justifikacijo črno obleko in belo srajco in da bi o njegovi smrti ob- vestili samo njegovo sestro, ki živi na Vests alskem. Vso noč pred smrt jo ni Sabukošek ničesar zaužil. Ponoči je sa- mo kadil in nekaj časa čital časopise, potem pa hodil po celici in večkrat vpra- šal, koliko je ura. Proti jutru je poklo- nil zavitek cigaret »Morava« nekemu pazniku in mu dejal, naj jih pokadi na- mesto njega. Sabukošek je bil vso noč miren in ni zatisnil očesa. Odklonil je vse obiske. Ob 20. je prišel k njemu v celico mestni kaplan g. Babšek, Sabu- košek pa ga ni hotel sprejeti. Ob 22.30 se je kaplan g. Babšek vrnil. Tokrat ga je Sabukošek sprejel. Sabukošek se je dal omeheati in se je spovedal, ob 5. zjutraj pa je prejel obhajilo. Gosp. Babšek mu je izročil evangelij, molit- venik in svetinjico. Malo pred 6. zjutraj so se zbrali na dvorišču jetnišnice s. o. s. dr. Farkaš, državni tožilec dr. Rus, sodni priprav- nik Potočnik kot zapisnikar, sodni zdravnik primarij dr. Flajs, krvnik Hart, ki je bil oblečen v žaket in imel na gla- vi cilinder, njegov pomočnik Horak, ki je bil oblečen v črno obleko, celjski župan, sodno osobje ter policijski straž- niki in orožniki. Primarij dr. Flajs je stopil k Sabukošku v celico, da po za- konskih predpisih ugotovi, ali je Sabu- košek sposoben za justifikacijo. Sabu- košek mu je dejal: »Zakaj me gledate, saj grem tak na gavge!« Ko je stopil nato s. o. s. dr. Farkaš v celico in vpra- šal Sabukoška, ali ima morda še kakšno željo, mu je ta odgovoril: »Nimam no- bene želje, saj me boste itak obesili!« To so bile zadnje Sabukoškove besede. Točno ob 6. so privedli Sabukoška, ki je imel na sebi črno obleko in belo srajco, iz celice na dvorišče jetnišnice. Mestni kaplan g. Babšek ga je spremil do vešal. S. o. s. dr. Farkaš je ugotovil Sabu- koškovo identiteto in obvestil obsojen- ca, da bo sedaj izvršena smrtna kazen. Sabukošek je bil zelo bled, toda na vi- dez popolnoma miren. Kaplan g. Babšek mu je ponudil razpelo, ki ga je Sabuko- šek poljubil. Nato se je Sabukošek bež- no ozrl po prisotnih in stopil sam na jj I)rucico pod vešala. Krvnik Hart mu je hitro vrgel zanko okoli vratu, pomočnik Horak pa je spodnesel pručico. Krvnik je z naglim gibom strl Sabukošku tilnik, pomočnik pa je potegnil telo k tlom. Nato sta oba s prtom pokrila Sabuko- ška, ki je samo še kratko zahronel in nato negibno obvisel. Bilo je točno dve minuti čez šesto. Z zvonika sosednje Marijine cerkve se je žalostno oglasil mrtvaški zvon. Primarij dr. Flajs je po 16 minutah ugotovil, da je Sabukošku nchalo biti sree. Krvnik Hart je nato slekel svoje rokavice, jih vrgel pred ve- šala in dejal: »Jure, nisam kriv za tvoju smrt!«, potem pa se je okrenil k s. o. s. dr. Farkašu in mu sporočil: »Pravdi je zadovoljeno!« Sabukoškovo truplo je viselo pol ure na vešalih. Ob 6.45 so uslužbenci mestnega pogrebnega zavoda sneli Sabukoškovo truplo z vešal, ga položili v preprosto rakev in ga odnesli v mrliški voz, ki je stal pred vrati jet- nišnice. Truplo so prepeljali na bolniško pokopališče. Med justifikacijo in še dolgo potem jj je bila zbrana na prostoru pred jetniš- nico večja množica ljudi. Krvnik Hart in njegov pomoonik sta se v sredo od- peljala domov. Teden Rdeiega kriia v Cmliu En teden v letu je posvečen propa- gandni ideji Rdečega križa, nabiranju članov in zbiranju prispevkov po vsej državi. Teden RK bo letos trajal od nedelje 17. do vštete sobote 23. t. m. Težki časi, v katerih živimo, nam na- ravnost ukazujejo, da priskočimo RK na pomoč. V tern tednu RK bodo vse filmske predstave v obeh celjskih kinopodjet- jih v priredbi Rtlečega križa. Samari- janke bodo prodajale po ulicah in do- movih značke RK in zbirale s polami prostovoljne prispevke. Naj ne bo niko- gar, ki bi sedaj ne hotel pomagati Rde- čemu križu! Vsi — brez izjeme — se z vso dušo oklenimo te naše prve držav- ne človekoljubne organizacije, ki v casu ljudskih katastrof — in med temi je vojna največja — priskoči narodu brez odloga na pomoč. Rdeči križ. Nova sezona Mestnega gleda- lisia v Cef jy Mestno gledališče v Celju razpisuje abonma za sezono 1939-40. V tej sezoni bo gostovalo mariborsko Narodno gle- dališče. Za abonente je določenih 10 predstav in sicer 6 dramskih, 2 opera' in 2 operetni. Gostovanja se bodo črpa- lti iz mariborskega repertoarnega načr- ta in bodo predvidoma uprizorjene sle- deče drame: 1) Cankar - Skrbinšeh: Hlapec Jernej. 2) Gorkij: Na dnu. 3) Milne: Gospod Pim prihaja. 4) Shaw: Pygmalion! ali Licemerci. 5) Schiller: Kovarstvo in lju- bezen. 6) Lope de Vega: Pametna no- rica. Voperi: 1) Prodana nevesta (Sme- tana) in Pies v maskah (Verdi). V ope- reti pa bi gostovali z »Dijakom prosja- kom« in »Ciganom baronom«. Predstave bodo ob sredah, v izjemnih primerih pa tudi v petek. Prva predsta- va bo v sredo 11. oktobra. Vse ostale Plačil ni; Ä kar ima najraje vsak gost, to je .. . Pifcofo; Vem! T&KL Proizvaja UNION Zagreb predstave bodo javljene pravočasno po časopisju in z lepaki. Prijave za abonma sprejema od 18. septembra do 7. oktobra knjigarna Slom- škove tiskovne zadruge v Celju. Abo- nentom iz lanske sezone so rezervirani njihovi sedeži do 31. septembra. Od 1. oktobra dalje se ne bodo rezervirali no- beni sedeži več in bodo na razpolago novim interesentom. Posamczni sedeži v ložah se v tej sezoni abonentom ne bo- do oddajali. Abonma se lahko vplačuje tudi v 6 mesečnih obrokih, prvi obrok pri vpisu. Politika Del a mo za mir in te ne bojimo! Finančni minister dr. Juraj Sutej je dal novinarjem naslednjo izjavo: »Smatram, da je v teh časih najbolj pametno molčati in delati. Mi sedaj de- lamo za mir in se ne bojimo. Upam, da bo to delo kronano s povoljnimi re- zultati. Edino, kar vam morem reči kot novinarjem, je, da je vaša velika dolž- nost, da vse naše ljudstvo opozorite, da ni ničesar, česar bi se morali bati, ne za varnost države, niti za varnost di- nar ja.« V nadaljnjem razgovoru z novinarji je izjavil, da zelo ceni delo novinarjev kot intelektualne elite in da se morajo v bodoče novinarjem pri njihovem delu nuditi vsestranske olajšave. Movi politieni zakoni Pravosodni minister dr. Lazar Mar- kovič je izjavil, da bo vlada v kratkem izdala zakon o volitvah narodnih poslan- cev, ki bo določal tajno glasovanje. No- va narodna skupščina, ki bo izvoljena na podlagi tega zakona, bo morala odo- briti sporazum s Hrvati. Vlada bo tudi izdala zakon o svobodi združevanja, zbo- rovanj in dogovorov, da se bodo lahko ustanavljale nove stranke. „Nrvatski dnevnik" o resolcici/f vodsffva Oil »Hrvatski dnevnik«, glasilo podpred- sednika vlade dr. Mačka, je objavil v svoji razpravi o stališču raznih strank do sklenjenega sporazuma med drugim tole: »Izvršni odbor Jugoslovenske nacio- nahie stranke je v svoji resoluciji za- hteval, naj se bodoče volitve izvedejo po novem zakonu, ki bo zajamčil tajnost glasovanja, zastopstvo manjšine in vo- lilno svobodo. To stališče je čisto upra- vičeno in ga v celoti odobravamo. Enako je izvršni odbor Jugoslovenske nacional- ne stranke izjavil, da bi bilo treba vpra- šanje hrvatskega ozemlja dokončno re- šiti, ker bi ponovna pogajanja o njem mogla roditi nepovoljne posledice ne sa- mo za sporazum kot tak, temveč tudi za narod in državo. Tudi mi smo mišlje- nja, da bi bilo bolje, ako bi se bilo to vprašanje dokončno rešilo, toda to ni bilo odvisno samo od nas. Mnenja pa smo, da tudi pri končnem reševanju ne bo prišlo do nikakih neugodnih posledic.« Izjava tinaninega ministrm Finančni minister dr. Juraj Sutej, voditelj bosanskih Hrvatov, je v nede- ljo obiskal Sarajevo. Priredili so mu slovesen sprejem. Med pot jo se je usta- vil v Zenici, kjer je izjavil, da se Hrvat- ska seljačka stranka ne misli na obla- sti maščevati nad svojimi nekdanjimi ali sedanjimi nasprotniki. Rekel je: »Naša glavna naloga je popraviti kri- vice, ki so bile storjene ne samo Hrva- Stran 2 »NOVA DOBA« 15. IX. 1939 Stev. 38. torn, temveč tudi našim bratom. Pro- eim Vas, da živite z brati Srbi in musli- mani v sožitju in slogi.« Dalje je mini- ster dr. Sutej napovedal objavo uredbe s strogimi kaznimi za vse trgovce, ki skri- vajo zaloge blaga in povišujejo cene. V Sarajevu pa je po sprejemu izjavil zbrani množici, da so Hrvati stremeli po sporazumu s Srbi, ker želijo z njimi izgraditi svojo in skupno svobodo. Hr- vati si ne želijo take »svobode«, ka- kršno uživa neki mali slovanski narod. Revizija premoženja politicalh milijonarjev Kakor poročajo iz Beogrado, bo vlada Cvetkovic-Maček uvedla preiskavo o iz- voru premoženja političnih milijonarjev iz preteklih režimov. London Pariz—Berlin Predsednik angleške vlade Chamber- lain je izjavil, da ne more biti mim v Evropi, dokler bodo v Nemčiji vladali sedanji vladodržci. Francoski rainistrski predsednik Daladier je v svojem govoru poudaril, da se ni Francija nikoli borila proti posameznim narodom, marvcc sa- mo proti tiranom. V Ber'inu ogorčeno protestirajo proti Chambarlainovi izja- vi, da je nemški kancelar potegnil svet v vojno, da bi zadovoljil svoje brez- umne ambicije. Rudolf Hess, namestnik in drugi naslednik Hitlerja, jc izjavil, da je Chamberlain star idiot, ki ga vle- čejo židovski bančniki za nos. Ifrašne/še nego vo|na »Daily Herald«, glavno glasilo an- gleške delavske stranke, piše: »Stati ob strani, ko se uničuje neodvisnost malih narodov, bi bilo še mnogo strašnejše nego vojna.« Izjava ceškoslovaških legjonarfev Ceškoslovaški legionarji na Poljskem, ki se borijo pod vodstvom genorala Prchale, so v svojem proglasu puudarili, da se borijo na strani Poljsks za skupuo slovansko stvar. Mofca v sladkorju V sladkorju, ki ga sedaj dobavljamo is Ceško-moravskega protektorata, je po analizi »Doma narodnega zdravja« v Osijeku 5 odstotkov moke. S 1000 vago- ni sladkorja uvažamo torej tudi 50 va- gonov moke, ki jo plačujemo po 15 din kg, dočim znaša cena moke okrog 3 din. Poleg tega pa se bo zaradi moke v slad- korju pokvarilo vse vkuhano sadje in marmeluda. Domace vests — Amnestija. Izšel je velik ukaz o amnestiji in pomilostitvi političnih kriv- cev. Ukaz o splošni amnestiji obsega kazenska dejanja po kazenskem zakonu in zakonu o zaščiti države. Od amnestije so izvzete osebe, ki so bile obsojene za- radi sprejemanja podkupnine, zaradi vo- hunstva, osebe, ki so bile obsojene v službi vojske ali mornarice, osebe, ki so zbežale v tujino ali ki skrivajo svoje bivališče v državi. Nadalje se odpusti ostanek še neprestane kazni 52 obso- jenccm in ustavi postopek proti 37 ljudem zaradi prestopka zakona o za- ščiti države. Oprosti se ostanek še ne- prestane kazni dr. Dragoljubu Jovano- viču in zniža kazen Damjanu Arnauto- viču od 15 na 8 let. Zaradi atentata na dr. Milana Stojadinoviča obsojenim bivšim poslancem Dragiši Stojadinoviču, Vasiliju Trbiču in Dragomiru Milovano- viču se črtaio vse kazenske posledice obsodbe in se vsi izpuste na svobodo. — Uredbo o ustroju oblasti v bano- vini Hrvatski so izdali kr. namestniki s protipodpisom bana dr. Subašiča. Po uredbi je odgovoren ban kralju in hrvat- skemu saboru. Banska oblast (ne več banska uprava) se deli na 11 oddelkov, katerim ne bodo več načelovali načelni- ki, temveč starešine. Za bivšo primor- sko banovino se ustanovi »ispostava banske vlasti u Splitu«. Njen delokrog določa ban. Srezi ostanejo, ker bi bili ^kotarji« v nasprotju z ustavo. Za pod- bana je imenovan dr. Ivo Krbek. — Nova poveljnika armijskih oblasti v Zagrebu in Skoplju. Divizijski gene- ral Peter Nedeljkovič, vršilec dolžno- sti poveljnika 3. armijske oblasti v Skoplju, je imenovan za vršilca dolžno- sti 4. armijske oblasti v Zagrebu. Divi- zijski general Ilija Brašič, poveljnik di- vizijske oblasti v Suboticii pa je ime- novan za vršilca dolžnosti poveljnika 3. armijske oblasti v Skoplju. — Za bana vardarske banovine je imenovan Aleksander Andrejevic, sodnik kasacijskega sodišča v Beogradu. — Novi beograjski župan. Vlada Ilič, predsednik občine mesta Beograda, je razrešen svojih dolžnosti. Za njegovega naslednika je imenovan minister n. r. dr. Vojin Gjuričič. Obenem je razreše- nih 73 dosedanjih članov beograjske- ga sveta in so imenovani novi. — Prcjemld za čas orožnih vaj. De- lavska zbornica v Ljubljani objavlja predpise, po katerih imajo na orožne vaje vpoklicani delojemalci pravico na neokrnjeno plačo od svojih delodajal- cev: Po § 221. obrtnega zakona ima de- lojemalec (delavec in nameščenec), ki je bil pri enem in istem delodajalcu za- poslen neprekinjeno pred odhodom na orožne vaje najmanj leto dni, za cas orožnih vaj vso pravico na svojo plačo in sicer največ za dobo 4 tednov. Za prvi teden orožnih vaj ne sme deloda- jalec od pripadajoče place odtegniti ni- kakega zneska. Za nadaljnji čas orož- nih vaj pa sme delodajalec odtegniti od pripadajoče place oni denarni znesek, ki ga prejme vojni obveznik od države. Opozarjamo na to določbo vse deloda- jalce, da jo striktno upoštevajo in po končanih orožnih vajah prizadete sprej- mojo zopet nazaj v službo, ker v smislu določb § 221. o. z. z odhodom na orožne vaje službeno razmerje ne prestane. — Vpisovanje v enoletno državno pri- znano trgovsko učilišee »Christolov uč- ni zavod« — s pravico javnosti —, Ljub- ljana, Domobranska cesta 15, se vrši dnevno dopoldne in popoldne osebno ali pismeno. Solska izvestja in novi ilustri- rani prospekti brezplačno na razpolago. Najvecji in najmodcrnejši zavod to vr- ste v državi. Novo šolsko poslopje! Edin- stvena strojepisnica s 50 pisalnimi in računskimi stroji. Zavod je potrjen od ministrstva in ima pravico javnosti. Učenci uživajo iste pravice kot na drž. trgovskih šolah tako glede rodbinskih doklad" kakor tudi dijaških železniških kart. Izpričevalo velja kot dokaz spo- sobnosti za raznovrstne pisarniške služ- be in posebej tudi kot dokaz polne učne dobe in dve leti pomočniške prakse v trgovski obrti. Solnina zmerna! Pišite po prospekt! Sprejemajo se učenci(ke) z malo maturo in posebej tudi z nižjo predizobrazbo. Starše, ki namcravajo šolati svoje otroke na trgovskih šolah, opozarjamo na ta najstarejsi naš zavod, ki ga obiskuje vsako leto veliko število učencev(nk) iz Štajerske, zlasti iz Celja in okolice. — Zatvoritev planinskih koč. Kocbe- kov dom na Korošici bodo zaprli v X'one- deljek 18. t. m. Frischaufov dom na Okrešlju bo od ponedeljka 25. t. m. da- lje med tednom zaprt, pač pa bo meseca oktobra vsako soboto in nedeljo zasilno oskrbovan. Piskernikovo zavetišče v Lo- garski dolini in Mozirska koča na Gol- teh sta stalno oskrbovana. Celieinokolica c Glasbena Matica v Celju. Vpisova- nje gojencev v glasbeno solo je vse te dni v polnem teku. Vpisovalo se bo še dalje vse do preklica. Danes, v petek, se je pričel redni pouk. Zamudniki se } lahko kljub tcmu še naknadno vpišejo. c Društvo »Soča« v Celju bo priredilo v nedeljo 17. t. m. društven izlet na Li- sco. Izlet bo ob vsakem vremenu. Odhod iz Celja s prvim vlakom ob 6.56 do po- staje Breg, od koder se dospe po 1 uri in pol ne preveč naporne hoje na vrh (947 m). Vzemite si s seboj brašno, pa tudi dobre volje ne sme manjkati! Vab- ljeni vsi, pridite v čim večjem številu! Odbor. c Celjsko pevsko društvo. Drevi se bodo pričele redne pevske vaje, ki bodo ob torkih za ženski, ob sredah za moški in ob petkih za mešani zbor. Vse pevke in pevce prosimo točnosti in disciplini- ranosti. Novi dobri pevci in pevke do- bro došli. — Odbor. c Mrkonjičev steg skavtov v Celju bo imel v nedeljo 17. t. m. ob 10. dopoldne redno letno skupščino v risalnici drž. realne gimnazije. Udeležba za člane v krojih obvezna, vsi prijatelji skavtizma pa so vljudno vabljeni. c Novi predstojnik mestne policije v Celju g. Uršič, doslej predstojnik mest- ne policije v Kranju, je prevzel 8. t. m. svoje posle. Dosedanji predstojnik mest- ne policije v Celju g. Stefan Törnar je imenovan za sreskega načelnika v Smar- ;ju pri Jelšah. c Sprememba posesti. Hišo zdravnika dr. Franca Premšaka na Cankarjevi ce- sti, v kateri je davčna uprava, je kupil vinski trgovec g. Pero Matkovic. c Soferski izpiti za kandidate iz celj- skega, gornjegrajskega, šmarskega in konjiškega sreza bodo v ponedeljek 2. oktobra ob 8. zjutraj na sreskem na- čelstvu v Celju. Kandidati naj vložijo prošnje čimprej na sreskem načelstvu v Celju. c A\rtomobil ga je povozil do smrti. Na cesti pri St. Petru v Savinjski doli- ni je v ponedeljek neki inozemski avto- mobil povozil 10-letnega sinčka mizar- skega mojstra Petra Verdeva iz St. Pe- tra ter mu zdrobil lobanjo in zlomil obe nogi. Dečka so prepeljali v celjsko bol- nico, kjer je v četrtek izdihnil. c Obupno dejanje davčnega izvrševal- ca. Dne 8. t. m. popoldne si je pognal j 29-letni davčni izvrševalec Jože Gerk- man v svojem stanovanju na Krekovi cesti s samokresom kroglo v glavo. Pre- peljali so ga v celjsko bolnico, kjer je v soboto ob eni zjutraj izdihnil. Gerk- man, ki je bil doma iz Sutne pri Kam- niku, je izvršil dejanje v hipni duševni zmedenosti. c Srarten padec s kozolca. Pred dve- ma tednoma je padel 48-letni dninar Miha Jcrman iz Mozirja s kozolca več metrov globoko ter si prebil lobanjo in dobil tudi druge težke poškodbe. Pre- peljali so ga v celjsko bolnico, kjer je v ponedeljek podlegel poškodbam. c Strela zanetila požar. V sredo od 19. do 20. je razsajala v Celju in celj- ski kotlini huda nevihta. Med nevihto je ugasnila električna luč ter sta bila Celje in okolica nekaj časa v popolni temi. V Arclinu pri Vojniku je med ne- vihto treščilo v gospodarsko poslopje posestnika Jakoba Jošta. Poslopje je bilo v hipu v plamenih in je pogorelo do ta.1. Ogenj je tudi uničil v gospo- darskem poslopju spravljeno zalogo hmelja in poljske pridelke. Na kraj požara so kmalu prispeli gasilci iz Ga- berja in Vojnika, ki se jim je posrečilo omejiti požar in rešiti sosedna poslop- ja. Skoda znaša okrog 100.000 din in je le delno krita z zavarovalnino. c Zeno je usmrtil, ker mu je bila ne- zvesta. Pred petčlanskim senatom okrož- nega sodišča v Celju, ki mu je predsedo- val s. o. s. dr. Dolničar, se je zagovar- jal v soboto 41-letni posestnik Jože Vovk iz Sp. Doliča pri Mislinju, ker je umoril svojo ženo. Vovka je zagovarjal odvetnik dr. Milko Hrašovec. Vovk s svojo ženo Nežo ni imel otrok. V zad- njem času so postale razmere v Vov- kovi hisi neznosne, ker je Vovkova žena začela intimno razmerje s svojim stri- cem. Ko je prišel Vovk letos 7. julija vinjen domov, se je sprl s svojo ženo. Nato pa je odšla žena s svojim stricem na kozolec, kjer sta ljubimkala. Ko se je vrnila s kozolca, jo je Vovk pričakal in v silni razdraženosti zabodel z nožem naravnost v srce. Zena je kmalu nato izdihnila. Vovk je bil zaradi umora v afektu obsojen na dve leti robije. c Delovni trg. Pri celjski borzi dela je bilo 10. t. m. v evidenci 366 brezpo- j selnih (225 moških in 141 žensk) na- sproti 366 (229 moškim in 137 žen- skam) dne 31. avgusta. c Zamenjajte stare delavske knjižice! Predstojništvo mestne policije v Celju opozarja vse prizadete osebe, da čimprej zamenjajo stare delavske knjižice za nove poslovne knjižice, da ne bo ob kon- cu leta nepotrebnega navala. c Poroka. V opatijski cerkvi v Celju sta se v nedeljo dopoldne poročila g. mg. ph. Ivo Dittrich iz Murske Sobote in gdč. cand. pharm. Vida Orožnova, hčerka odvetnika g. dr. Milana Orožna v Celju. Iskreno čestitamo! c Vsi interesenti, ki se nameravajo priglasiti k tečajem Društva absolven- tov drž. trgovskih šol v Celju, naj se takoj, najpozneje pa do srede 20. t. m. prijavijo v podružnici »Jutra« v Celju. V interesu samih interesentov je, da se prijavijo takoj, ker posameznih tečajev ne bo, če se ne bo za nje prijavilo dovolj interesentov. c Dijaški kuhinji v Celju so darovali po odvetniku g. dr. Ernestu Kalanu celjski tovariši umrlega odvetnika g. dr. Friderika Zanggerja preostanek za ve- nec na njegovo krsto v znesku 206 din. c Za uboge otroke je poklonil odvet- nik g. dr. Rihard Pintar iz neke kazen- ske poravnave 100 din, za kar mu iz- reka mestno poglavarstvo iskreno za- hvalo. c Zetev smrti. Na Ljubečni je umrl 7. t. m. 73-letni gostilničar in posest- nik Ivan Svetec. V torek je umrla v Frankopanovi ulici 7 v starosti 60 let ga. Antonija Sochcrjeva, soproga trgov- ca g. Karla Socherja. V sredo je umrla na Glavnem trgu 16 v starosti 80 let vdova po mizarskem mojstru ga. Tere- zija Bračičeva. Istega dne je umrla na Ložnici 27 pri Celju 81-letna preužitka- rica Marija Povhova. Pokojnim bodi ohranjen blag spomin, svojcem naše iskreno sožalje! c Kronika napado>r in nesreč. Ko se je vračala 57-letna Marija Pernovškova iz Velike Pirešice pred dnevi domov, je padla in si zlomila levo nogo nad glež- njem. V St. Pavlu pri Preboldu je padel 15-letni praktikant Stanko Rednak s hruške in si zlomil desno roko. V Ko- njicah si je 15 - letni posestnikov sin Anton Ribič pri padcu s hruške zlo- mil levo roko v zapestju. Ko je 25-letni posestnikov sin Anton Ceplak v Veliki Pirešici stiskal doma sadje, ga je nje- gov oče v vinjenosti napadel z nožem in ga zabodel v levo strart prsi. Na Bah- nern pri Celju je konj brcnil 63-letno posestnico Katarino Stantejevo in ji zlomil nogo. Te dni se je 19-letni avto- mehaniški pomočnik Karel Novak v Celju po nesreči obstrelil s samokresom v levo nogo pod kolenom. Ko se je je vračal 32-letni delavec Rudolf Mitoni s Teharja v nedeljo iz St. Jurija ob juž. žel. domov, ga je napadel neki moški s kamenjem ter ga močno poškodoval po glavi in očeh. V Zibiki pri Smarju je padel 43-letni kočar Anton Mcstin- šek v nedeljo tako nesrečno z voza, da si je nalomil hrbtenico. V Smartnem v Rožni dolini je padla 17-letna posestni- kova hčerka Antonija Cokanova pri košnji na koso in se hudo poškodovala po desni nogi. V Ločah je padla 64-letna kočarica Ivana Krajnčeva s slive in si zlomila levo roko. Pri Lehnem blizu Ro- gatca je posestnikov sin Franc G. v to- rek v prepiru napadel 32-letnega dni- narja Stefana Plavčaka s koso in ga močno poškodoval po glavi. V sredo je ötiskalnica za sadje zgrabila 16-letnega' hlapca Josipa Reparja z Ostrožnega pri Celju za levo roko in mu zmečkala pr- ste. V četrtek je padel 56-letni upoko- jeni državni cestar Ivan Ozebek iz Skof- je va&i na cesti s kolesa in si zlomil desno roko. V Veliki Pirešici je stiskal- nica za sadje v četrtek zgrabila 25-let- no posestnikovo hei Josipino Poholeto- vo za levo roko in ji zmečkala prste. Poškodovanci se zdravijo v celjski bol- nici. c Zdravniško dežurno službo za člane OUZD bo imel v nedeljo 17. t. m. zdrav- nik dr. Drago Mušič, Cankarjeva 7-1. Kino METROPOL Cef/e Danes in jutri ČRNI PIRAT OL CORSA RO NERO) Velik monumentalen film v italijanskem jeziku Ciro Verrafi Ada Biagini Silvana Jachino 17. — 20. sept, prireja KRAJEVNI ODBOR RDEČEGA KRIŽA VELIKI VALČEK Svečana premiera veli- častnega filma »Veliki valček« je bila v pariški ¦Jfi veliki nacionalni operi pod pokroviteljstvom predsed- nika francoske republike g. A, Lebruna Prekrasna Straussova glasba, moCna dinamična režija in nenadkriliivo petje Poljakinje Mffjce Kor jus so odlike tega krasnega filma Luite Rainer Fernand Graves Milica Korjus Stew 38. »NOVA DOB A« 15. IX. 1989 8te«a S Iz naših kraiev Laško Akciia za ustanovitev „Irrajevnega zbora" Laško, 15. septembra. Mešeani! Doživljamo, da kmečki mogotci samovoljno in proti ra?.- položenju mestnih davkoplačevalccv rass- polagajo z našim denarjcm. Do 70% v&ch občinskih dohodkov se izteka .iz žepov mestnih davkoplačevalcev. Na zadnji seji je občinski odbor sklcnil vo- tirati 100.000 din za postavitev »Slom- škovega prosvetnega doma« in siccr ta- ko, da se 50.000 din izplača takoj iz pre- bitka proračuna za 1. 1938-39, ki znaäa 55.609 din, 50.000 din pa iz prebitka sedanjega proračuna. Nimamo nič proti l.emu, da si >: postavijo svoj prosvctni dom, če smatrajo, da jim bo v korist. Ne moremo pa dopustiti, da z vzdrževanjem visokih doklad, ki obre- mcnjujejo v naivečji meri baa laške davkoplačevalce, ustvarja okoliški ob- činski odbor prebitke za svojc partizan- &ke in osebne pozicije na račun druga- čc usmerjenih Laščanov, ki no bodo ni- koli iskali prosvete in zabave v njiho- vem prosvetncm domu. Gotovo bo slo 70.000 din v ta namen iz dohodkov biv- še občine Laäko, medtem ko ima ta ob- čina na drugi strani še G2S.385.25 din dolga na vodovodu pri Mestni hranilnici ljubljanskd in 425.393.38 din za asfalti- ranjc ceste, skupno torej 1,107.778.G3 din dolga. Avtor zakona o občinah jc imel tak- žnc samovoljne možnosti v vidu ter je s potrebnimi določili poskrbel, da se one- mogoči zlorabljanje donarja krajevnih davkoplaeevalcev, in tudi poskrbel, da se ta denar uporablja v skladu z njiho- vim razpoloženjem. V sličnih primerih, kakršnega predočuje bivsa občina L?i- ško v sestavu sedanje občine, se v za- konu o občinah prodvideva ustanovitev »krajevnega zbora«, ki mu načelujo >--krajcvni starcšinaravo. Tri njene glavne funkeionarje pnio že omenili v eni prejžnjih štcvilk v odgovor ^Večorniku«. Poleg navedenih pa je Benedek še prečital imena: Karel Wcbcr, Karel Valentinič in Jože Drolc. Spomnil ge je vseh načelnikov: Tieber- ja, Pcvšeta, A. Webra, Basta in omenil tudi sebe. Castna naeelnika sta bila do takrat Tieber in A. Weber, častna člana šmšil ^^^^^JVEfJA POMAČA pä Josip Czerny in Oto Withalm. Za 25 do 36-letno društveno delovanje pa so bili odlikovani člani Adolf Weber, .7osi'p Drolc, Karel Ulaga, Josip Boc, Henrik Mattioni, Ivan' Vidali, Franc Dornik, Miha Sastanschek, Gašper Koil- mann, dr. Ernest Schwab, Franc Krajnc, Ludvik Dovečar, Jurij Benedek, Karel Benetek in Josip Klezin. V tern času je imelo društvo 48 izvršujočih elanov. Dne 3. februarja 1907 je bil 38. obeni zbor. Tedaj je bilo' 44 izvršujočih, 4G podpornih in troje častnih elanov. Za naeelnika je bil zopet izvoljen Jurij Benedek, zn namestnika Karel Hermann, za vodjo plezalcev Maks Košir, za na- rn^stnika Alojz Hermann, za vodjo briz- galne Lovrenc Majcen, za namestnika Miha Vuzdarie, za sanitetnega vodjo Karel Valentinič, za namestnika Josip Drolc, za orodjarja Miha StastanschCk, za namestnika Ivan Vidali, za tajnika Karel Ulaga, za zastavonogo Franc Ko- šir (brat), r,r,i vodio mošlva pa Norbert Krotil. * (Dalje prih.) 1 1'olitični <« \..«. ... ,ri>stni potek... Neka mamica v Laškem toži po mestu, da eeljska *Nova doba < piše o katoliških filozofih, ki dopisnikom sicer nic ne za- nierijo, pisati bi pa vaeeno ne bilo treba. Ali se ncki katoliiski filozof še spomi- nja, kako je 1. 1936. v oktobru od same- ga veselja, poskakoval, ko so prispele iz tiskarne volilne romance, kupleti in »ateki župani«. V teh letakih je bilo obranih pol Lašoanov has pod patronan* co takih filozofov, ki se pa danes cu- tijo užaljene do dna duse, če o njih kdo r.apise kak spomin na minule »-vitoške* borbe. Ali je temu filozofu kaj znano o preostalih volilnih agitator.skih doku- nientih, v katerih se je z vso vehemenco zavzemal, da bi nekega Laščana takoj vrgel v Belo Krajino, da bo »ja« dak»č proč ob času volitev, da takoj deloži- rajo iz šolskega stanovanja »Petrinko -, katere sin ga je pri volilnih demonstra- cijah . pošteno potipal? Morda se tudi kaj spomiiTJa na manipulacije s kolki, rsa neke krvavitvo, na okrajne asfalta- cije, na policijske pse, na trubadurske ljubice, na poročanje, katcri rudnišld nameščenci so bili naihujsi jeencsarji pri t.akratnih obcinskih volitvah, na krvoloke, na želje, da makar vs3 preme- stijo in izčistijo itd.? Ze od nekdaj ima- jo katoliški filozofi dvojno moralo: sa- mi bi druge potopili v žliei vode, njih samih pa ne smeš potipati niti z mezin- cem, ker so naenda maziljena kasta . .. Ali se ^take mamice še spominjajo, ko je prišel k njim znani rdeči vodja K-r in so mu natakale kozarčke žganja r. besedami: ^Nate, le pijte, ko ste talro sijajno pomagali vreči tega R.« Najjad- nje so tega rdečega voditelja pognali ':?. Laškega tisti čistokrvni, katerim je ta- ko vneto pomagal vreči R-a. V kuhi- njah takih mamic je bilo 1. 1936. včasih po 20 ljudi, ki so se vežbali za sviteš- ko« borbo. Domači psiček jih je spreje- mal s hudim laježem, ker se mu jih je često zdelo le preveč. Sinko je čeato pohvalil svojega tovariša volilnega pc- snika, s katerim se je boril v skupnih slrelskih jarkih, z besedami: »No, ti si pa res veren učenec našega kova!-< Ta ko je tudi sam kriv, če je napačno vzgo- jii današnje dopisnike »Nove dobec So pač napiavili izpit z odličnim uspehom. Verba movent, exemphi trahunt! . . . 1 ('emu blainaža saniega s»ebe? Dne 6. t. m. zvCčer se je zbrala v neki laški gostilni petorica Laščanov. NatakaVica jim je prinesla 5 čaš vina in se nato odstranila. Kmalu nato je zacula žven- ket stekla. Prihitela je k gostom in jih vprašala: »Gospodje, gotovo se vam jo pripetila nesreča?« Odgovorjli so, da sc ni nič zgodilo. Izmotali so se z izgo- vorom, da so dobili samo 4 case, kcr so ženske vmes, nato pa so jo kar no- kam jadrno odkurili iz lokala. Nataka- rica ni nikjer našla niti drobca siekla. Gospodje so morali biti res pravi moj- stri pri pospravljanju ... Priporočljiv pa ta narin pitja ni, ker jim jemlje ugled! Mario Šubio: (Iz dnevnika celjskcKa fitudrnta) Sto petdeset let velike francoske re- volucije. Pariz je slavnostno okrašcn. Kot da bi vsak Francoz z vso iskrenost- jo v sreu zopet doživljal to, kar so nje- govi predniki žrtvovali pred poldrugim stoletjem na oltar domovine onega skrajnega notranjega gnitja, v katerega so jo tirali privilegirani stanovi.. . Kot da se še sedaj čujejo poslednji zvoki revolucijskih fanfar, ki so na Tuilerijah zmagoslavno zaorili v svet: »Končano :je! Tužna tradicija našega naroda je zlomljena in solnce svobode je posijaio v naše duš^.. . Enakost, Bratstvo in Svoboda — to je našo novq. živlienjo! Egalite, Fraternito. Lilmri,i _.... ¦> :. julija. Ves Pariz jo &? na vs« z--.- •daj na nogah. Podzemna železnica jo prenapolnjena, da :-e pravcati valovi ijudskih množic iziivajo z njenih postaj. KoL rnravlje osromnega mravljISCa, kadar zapuščajo svojih tisoe izliodov . .. V^e hiti na Placs de 1' Etoilo kjer j«. napovedan pričetek defiloja. Ura js devet. Množico/ ki so zavztlc vse pločnike kot strnjen aid, napoLo pr.'cakujejo. Okrog slavololva Arc de Triomphe« so se že razporedile peatre edinice francoske in kolonialne vojskc. [ A'Voila le President!« je naenkrat zažu- borelo med publiko . . . Res! Spremljana ocl francoskih, angleških in kolonialnih odličnikov, se nam je bližala impozant- na pojava prezidenta Lebruna. Obšcl je v krogu razporejene formacije, nakar je sledila svečana izročitev novih vojaš- kih zastav in najvišjih državnih odliko- vanj. Trije francoski viceadmirali: De- vin, - Le Bigot in Malavay ter general Bevoix so postali vitezi Castne legije ... Nato je odšel prezident s svojim viso- kim spremstvom na slavnostno tribuno v aveniji Champs - Elysees. Revija trup. Tu se je francoski kolo- rJalni imperij pokazal v vsej svoji pe- strosti in velknni. V publiki vluda ncmir. Solnce že moč- no ])ripcka — dan je krasen — a vsi t udi ne morejo v prvo vrsto ... Nckateri ho večji, ti so pač predmet mnogih pri- i,;rHl) kletvic iz ozadja. Toda Fran- coz je iznajdljiv in- si zna pomagati. Si- cer za ceno desetih frankov — saj to je prilika za dober zaslužek --- pa si ven- darle dobil enostavno napravico: odprto podolgovato škatlo z dvema ogledalce- ma. Ce jo postaviš pokonci in dvigneš svoj >:periskop« iznad morja glav, lahko po principu odboja vidiš vse, kar se pred tvojo xzivo pregrajo'i dogaja, do- kler se pač roka ne ut.rudi . .. Neposredno po svečanem aktu na Place de 1' Etoile se začuje bučanje v višhiah. Vsi pogledi se obrnejo navzgor: ali se tu pričenja defile? Brez dvoma: 350 francoskih in 50 angleških bomb- nikov seka grme pariško atmosfe'ro, v discipliniranem polctu. »C'est une force magnifique!« se začuje glas ponosnega F'rancoza iz' publike. In zopet smo na zcmlji — s pogledi namreč. Našo pozornost privfačijo prvi >pešci« — prcdstraže vojaške parade: telovadci — atlcti, simbol močnega in zdravega francoskcga naroda. Sledijo gojenci nižje vojnotehnične sole ter vi- šje sole za telesno vzgojo. Pet minut pavze .. . Zopet zagrme bobni in zaorijo fanfare. To pomeni čete, >kraljico voiske«! Impozanten defile, kakršnega prijatcljska Francija še ni videla izza 14. julija 1919, se pričcnja .. OLvarja ga godba republikanske garde. Sa njo na konju slavni francoski gene- ral Billette, kcmandant Pariza, s sprem- Ktvorn, ki naj predstavi defile pre- zidentu. Težko j>: podati v nekaj besedah vse ono šarenllo uniform, ki se je vilo iz- pred zgodovinskega slavoloka pa mimo tribune skozi veličastna Elizejska po- Ija kot ogromen barvni Spektrum. Skoraj najraje bi se človek omejil ie na hudo- mijšno opazovanje množice, ki je na naj- različuejše načine dajala duška svojen1" spontanemu navdušenju ... Tu so se vrstüi Angleži in Skotje, koi ^oütje, prvi s svojimi visokimi medved- jimi kučmami, polk britanske kra- ljevQ(garde. Burne aklamacije. Francos- ke čete. Ovacije sr stopnjujejo. »Vive l'armee franqaise! Vive!...« Vrste se republikanska garda pešcev in konjeni- ce, pionirji, redna infanterija, kolonial- na, francoska trdnjavska obramba. Al- žirski in marokanski strelci v svojih im- pozantnih afjiških nošnjah. Senegalski strelci, Madagaskar, Indokina... In končno Tujska legija, živahno pozdrav- ljena, ponos Francozov. In pa francoski ölpinci s fanfarami. Sledi mornarica: z mornariško yi.uibo na čelu -- pomorska vojna akademija in tehnj.čna sola, pomorsko topniätvo in mornarji - strelci, ki jih Francozi vsled rdečih čoj)kov na njihovih čepicah na- zivajo »les "demoiselles en pompon rou- ge« ... Neposredno za mornarico se jo še vrstila vojna aviacija z godbo, kadeti in letalskim polkom. Dolgo, nepregledno vrsto edinic je tvoiila motorizirana artiljerija, ki ji jo kot pri je ten intei-mezzo sledil pariški — gasilski x-polk«. Tudi ta igra v vojni važ- no vlogo: samaritana. In pa konjenica .. Redna, republikanska garda na konjih, huzarji, dragonci, kirazirji. In kot pe- ster zaključek - alžirski in marokanski spahiji, katerih bole halje so plapolale '¦' vetru galopa kot zast.ave na fronti.. Vt'iieastni ilofile je blizu poldneva za- ključila teiku artiljerija — tanki, oklnp^. ni avLomobili in topovi največjoga kalib- »NOVA DOBA« 15. IX* 1989 Stev. 38. 1 Bojui posvet »redi laškega mostu. V poncdeljek zvečer so se zbrali na laškem mostu katoliški filozof V., »Ve- eernikov« žurnalist G. in znani ribolo- vee s Slomškovega trga. Najbrž so imeli bojni posvet 2a ofenzivo v prihodnjih fcitevilkah 'Veeennika«. Se pač bliža je- sen! Tako nara zaradi slabega vremena nikakor ne bo dolgčas ... 1 Sila kola lomi... Uprava laške Ra- diotherme jc stalno kupovala potrebšei- ne v Nabavni in prodajni zadrugi. Pred dnevi pa ni imela zadruga na razpolago riia, ki ga je Therma nujno potrebo- vala, Oglaaila se je še pri ostalih kato- liäkih trgovcih, ki jih pa tudi niao mogli postreči. Končno se je uprava zatekla k naprednemu trgovcu, ki ji je prodal kar 100 kg riža. Sedaj viidimo, da je včasih riž več vreden tot pa katoliška načela in programi... 1 Javno vprašanje ccstiiemu nacelniku 1>. v Laškem. Zadnja leta se dogajajo na cesti Rimske toplice — Zidani most sko- raj vsak mesec krvavi karamboli, v<5a- sih celo s smrtnijn izidom. Ne samo, da so ljudje v stalni smrtni nevamosti, temvee grozi tudi nevarnost, da bo pri vsem tem tudi trpel tujski promet v naših letovisčih in ugled laškega sreza sploh. Ce bi kdo zbral zapisnike vseh nesreo, bi ugotovil, da jih je bilo v pe- tih letih gotovo nad sto! Ali je načel- niku D. kaj znano o pravUniku za po- slovanje okrajnih cestnih odborov 82, V. No. 1105/1-1938. (Služb. novine kr. banske uprave dravske banovbie kos 13) kjer stoji črno na belem v členu 5. toie: ločka 2: NačelniJk mora akrbeti, da so ceste, ki so mu izročene v neposrcdno upravo in vzdrževanje, vedno v dobrem fitanju, ter nemudoma odpravlti nedo- statke, ki ogrožajo ali ovirajo promet. Točka 3: Načelnik moa'a skrbeti, da se redno zbirajo sredstva za kritje gradbe- nih in vzdrževalnih stroškov glede cost in objektov na njih. 1 Ncnavadon lM>jav \r Savhiji. Kopaki v Savin ji pod kostanjevim drevoredom poleg Majcnove gostilne so v soboto popoldne opazovali nenavaden pojav. Tik brega ob iztoku kanala se je Savi- nja nenadoma krvavo pordečila. Ugibali so vse mogoče, ker mesarja na tej stra- in mesta ni no-benega. Ribe so v veliküi množinah zmedeno poskakovale iz stru- ge, dasi je bilo vreme najlepše. Iz kana- la je pridrvela truma omotenih podgan naravnost v strugo Savinje. NekL kopa- lec se je ojunačil in. zaplaval v krvavo- rdeče valovje. Ves osupel je ugotovil, da se nahaja v vinskem alkoholu. Urno jo je ubral iz struge ves parfumiran s ki3lino. Cez nekaj časa so se po bližnjem bregu še vsule porcelanaste crepin'je, kolikor jih ni že dovolj na tern javnem ametišču. Kc> so kopalci prispeli v me- sto, jim je bilo na man vse jasno ... 1 Falsko elcktrarno opozarjamo na razglas mestne elektrarne ljubljanske v sobotnih listih, v katerem naznanja znatno znižanje ccne toka v izvestnih primerih. Ali pri Vas, ki delate z dosti večjimj dobički, kaj takega ni mogoče? Ali nani na razne dokaze glede Vaših itoprtmarno. visokih cen ne boste dali nikakega odgovora? Se enkrat Vas opo- zarjamo na skoraj polovico nižje cen^ v Zagorju, Q^rbovljah in Hrasiniku, to- rej v krajih, ki dobivajo električni tok posredno iz Pale! I 'Zelja. potujocega občiiustva. Vlaki na naši postaji obstojajo iz neznanega naiii vzroka 2a potnike zelo nerodno, najni-eč tako, da obstane sti-oj ali tudi prvi voz tik pred postajo, vsi ostali vozovi pa segajo pri vlakih iz Celja bogzna karn gori proti toplicani, v obratni szneri pa doli do Lave. Zlasti pri brsovlakih je to nele nepraktično, man'et tudi zelo nevanio, ker se morajo potniki prerivati med vagoni pil skladiAČu iii med vlakom, ki nemudoma odpelje daije. Ali bi ne bilo mogoče ustreči potnikom v tem smislu, da bo obstala vlaltova sredina vsaj prilično pred postajo? Proximo! 1 Tcžka avtoniobilska nesreča v Tia- škem. V četrtek ob pol 7. zjutraj je tovorni avtomobil Ivana Sekuučnika iz Prevalj iz doalej neznanih razlogov okrog 150 ni od poslopja Radiotherme zavozil v zdraviliški park, se zaletel z vso silo v krajno lipo in tarn obstal. Naložen je bil s 5000 kg lepenke, ki je bila namenjena tvrdki Hipp & Stobič v Zagrebu. Lepenko je poslala v Zagreb tovarna gi%ofa Thurna v Prevaljah. V avtomobilu sta bila soi'er in en sprüin- Ijevalec, katerima pa se pri neareci ni nie zgodüo. Avto jo znamke »Diesel - Mercedes« üi je prevozil doslej 26.000 km. Doeela je bilo razbito ohišje motor- ja (karter), odbijač, oba žarometa, prednji del ogrodja s hladiltiikom, levi blatnik, aJkumulator, prelomljen je volan in počen izpuh. Nesreče je baje kriv nenaden prelom prve leve vzmeti, zvik> pa je tudi desno. Obe prvi koleai R'La biü z osema vred odtrgani. Iz ohišja je po karambolu izteklo 1.3 1 olja. Ce- lokupna äkoda znaša, če računamo tudi oionovo in nekatere nadomeatne dele, nad 10.000 din. Avt.o ni bil zavarovan. Avto je v razdalji 0 m dw.ela izruvrU zdr'avilisko žLvo mejo, ki loči park od glavne ceste. Na mestu nevsreče so je zbralo zlasti mnogo gostov iz Radio- therme. Lepenko so pretovorili na avto g\ Pepela v Laskem. O nesreci je bilo takoj telefonicDXo obveščeno potjetje v Prevaljah. 1 Karambol sredi mesta. Pretekli po- nedeljek okrog 12.45 je pri&lo v središču mesta pri križišču ob trgovini Eisbacher do hudega karambola. Od mostu proti Perdihovi gosühii je privozil avto g. Perdiha, ki ga je sofii'al njegov äofer I. Kjnez. Očividci pripovedujejo, da je šofer ICnez dal signal gruči ljudi kakih 25 do 30 korakov pred krlžiščem, do- cim pred samixn križLščem ni dal signa- la. Baš v tem tremitku je privozil na kolesu z Marijagraske ceste 16-lctni tek- L)lüni delavec Leopold PušndJc. Kei' ni slišal otldaljenega sig-nala, je na ovbiku zavozil naravno-st v prečkajoči avto, ki ga je z veliko silo odbil, talco da. je fant v loku padel na tla. Dobil je precejšnje poškodbe po glavd, ramenu in di-ugod. Avtn je kolo doeela zmeekal. Orožmštvo je takoj interveniralo. Öofer Knez je iz- iavü oroznütom: »Jaz nisem kriv; imam šoferski izpit!« Karambol pripisujejo sicer nesrec^iemu slučaju in uaključju, očividci so pa dj-ugega mnenja, ker ome- njeno vozilo včasih pretbfano di'vi po mestnih ulicah. Nadejamo $c, da ae bo- do naala sredstva, da bo prizadetemu revnemu delavcu povmjena vsaj st.var- na škoda, 1 Požar. V soboto okiog- 21. je zado- nela gasilska tromba in 11a man se je 1 aznesel klic, da goa*i na posestvu g1. j Hezgovška v Stopcah. Na jugovahodnem delu neba je dolgo oasa odseval velik požaiTa svit. Pogorela je hiša 7. gosne- darskimi poslopji vz'ed. Večinima je i')i.lo vse leseno. Reševalci so pravoeasno re- šiii vse pohištvo, orodje, živali, okfvi, vrata in sličnc predmete. Goreti je za- čelo baje v lüs-tnici. Skoda znasa okrog 30.000 din, zavarovalnina pa le 12.500 uin. Ogenj je bil baje podtaknjen. (ki- silci so hitro prispeli na kraj požara ia iokalizirali razbesneli element. 1 Nov grob. V nedeljo dopoldne so po- kopali na laškem pokopališču 73-letno posestnico Marijo Kranjčevo z Zikovce št, 21. Pokojna je podlegla zastruplje- nju. Zatekla se je bila v celjsko bolnico, a bilo je že prepozno. Na povratku iz bülnice je dzdihnila. Položili so jo na mrtvaäkü oder pri njenem nečaku Ivanu Webru na »Rasteniku« nad Lašk.im. Bodi ji ohranjen blag spomin, svojeem naše iskreno aožalje! 1 Sainojnor, V ponedeljek zvečer se je obesil na svojem domu v Gabernem po- sestnik in tesar Janez Mastnak. Baje ga je gnala v obup neka izgubljena tožba, ki mu je povzročila velike stroäke. N. p. v m.! 1 Vlom. V nooi od sobote na nedeljo je vlomil v gostilno Cilke Hi-enove ne- znan rokomavh, ki se je baje že zvečer vliliotapil v gostilnLške prostore in je tam prežal na ugodno priliko. Zjutraj so dojnači nasli dve okni na stežaj odprli. Vloniilpc: je premetal vse predale v ku- hinji ia oboh gostilniških sobah. Neki gospodieni iz Celja je ukradel denai1- mico s 67 din, ki jih je bila shranila pri gospodinji, kateri je vlomilec pobral zeleno šatuljo z dvema nalivnima i^ere- soma, steklenico likerja, nckaj ^rbar« cigaret, kos mila, kremo, ogledalo, okrog 20 din drobiža. Snedel ji je pre- cej rezin »Adria« in ji tudi odnesel ključ od kuhinje. Izglcda, da je Lskal pred- vsem denar. Ukradeni nalivni peresi sta temnorjave barve. Z en'im je objestno napisal na bei namizni prt: »Jaz sem iz Laškega. Laški tat. Tukaj domačin tat.« Gospodmji je odnesel spominsko sree, od katerega je odtrgal fdguro angelčka, na čigar hrbtu je napisal kratice F. trp. Vlomilec- je hotel 8 tem pokazati svojo zagonetnost in jo men da izvršil vlo.tn bolj iz zabave kakor pa iz koristoljub- ja. Zanimivo je, da je bUo že več vlo- mov v to gostilno, ki so pa vcčinorna ostaLi nepojasnjeni. 1 I'removanje živiiie v St. Lennrfcu. Öelekcijsko društvo v St. Lonartu nad Lažkun sporoča: Kr. banska uprava dravske banovine v Ljubljani je določlla, da bo v ponedeljek 18. t. m. ob 13. pre- movanje živinc. Selekcijsko dništvo .v St. Lenartu natl Laškim vabi članstvo, da privede omenjonega due vse pleme- njake, krave, telice in mlado živlno na .razstavni proator. Sosedne edinice so vljudiio vabljene, da si ogledajo prire- ditev. 1 Zakaj v li-aslcem nedosiajti vode? Glede na notico, objavljeno pod gor« njim naslovom v štev. 37. »Nove dobe<' z dne 8. t. mM nas prosi tovarnar g. Hinko Bfečka v Laškem za naslednjo objavo: »Nisem lastnik vrla v ''lVubar- jevi ulici, niü ne upravljiun vrta T\\ti baxena. Hiäa in vrt sta last g. dr. Jen- no in upravlja njegov vrt, vodo na vrlii in bazen njegova tašea ga. Marija Bo- žio.e va<;. 1 Küio T^uško bü prwlvajal \ :ji>^jui 16. t. m. ob 20.30 in v nedeljo 17. t. ra. ob :iG,30 in 20.30 velefilm »Nasntcjan.i poročnili«. V glavnih rlogah Maurice Chevalier in Claudette Colbert. Ted- nik. — Po^or! V si\*lo 20. t. m. in v četrtek 21. t. m. ob 20.30, bo predvajiri film glasbe, ple«ia in komike »Kamsok. V glavnib vlogah Mai'ika Rökk, Georg Alexander, Paul Henckels. Predigra. Iv. Jederf j Efftlctna lotorija Sokolskfga dni.siva pri Sv. Jedorti nad Laškim je vsled sd- ctanjih razmev preloženn za nodoločen čas. Hrastnik h Proslava kraljevega rojf*tricga «Ino. Casu in razmeram primerno je tudi Mrastnik letos slovesno jiroslavil .la-aljev rojstni dan. Na predvečer napovcdan.-i baklada 7. godbo je sicer odpadla. Pre- bivalci so pa lepo razsvetlili in okrasili okne hiš ob cesti in izobeaiü drža\iu; zastave. Na kraljev rojstni dan je blh< maša zahvalnica, ki so se je udelezili Sokoli in gasilei s prapori,' šol3ka mla- dina z učiteljstvom, zastopniki industri- je in, nacionalnih društev ter mnogo ostalega občinstva. Zvečer je bila v So- kolskem domu rnladinska akadcmija, ki se. jo je udeležilo mnogo obeinstva, talco da je bila dvorana nabito polna. Aka- demija je bila dobro izvedena. Iznesti pa moramo ob tej priliki kritiko, da iz- Kdor podpira Narodno kreditno zadrugo z 0. z. v Celju pomaga iuvati naše meie in našo narodno posest Ustanovitelji: Sokolske župe: Celje, Kranj, Ljubljana, Maribor in Novo mesto, Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani, Sokol-motica:Olje, Ljubljana, Maribor in Zveza kuHurnili drufilev v Liubliani. ra kot najresnejäe Rvarilo napadalnemu tujeu ... Popoldne 14. julija so se svečanosti nadaljevale. Na trgu Champ de Mars so slavnostno okrasili palačo Chaillot. Pod ogromnimi poveaanimi svežnji, simbo- lom narodne sloge, okrašenimi s troboj- nico, so postavili tribuno, na njenem pi'ocelju pa so namestili orjaško kokar- do z odlivom Rudeove »Marseljeze« v sredini. Pod tribuno so se razmestile nižje sole — mladina. Ob straneh tro- kaderskega parka, ki se spušča od tri- bune proti Eiffelovein stolpu, se je raz- mcstila konjenica marokanskih in alžir- 8kih spahijev. Impozantna slika . .. Ko je vojaški orkester republikanske garde odigral nekaj komadov, se je po- jnvil ob 18. na tribuni prezident Le- brun. Ih'vi je govorü ministmki pred- Bednik Daladier, često prekinjan in aklamiran, zatem pa sam Lebrun, »pater patriae«, ki ga je. narod prisrčno po- zdravil. Bilo je zanimivo in zabavno opazovati osebnosti iz raznih krajev kolonialnega imperija, ki so prisostvovale tej sveča- nosti. Tudi to je bil »spektrum« zase, le civilnega, namesto — vojaškega ssnačar ja... Ze če si pogledal temnopolte ko- njenike, kako oblastno in aamozavestno sede na svojih iskrih arabeih! Ce človek miäii, da so afriški domorodei mojstri samo v svoji glasbi, se moti. Poleg gard- nega orkestra igra äe šest združenih asriško - azijskih godb koračnice. Aplavz s katerim jih je poslušalstvo nagradilo, &o zaslužili v polni meri. Njihovi bob- narji so bili celo tako spretni, da so med bobnanjem — žonglirali. In »črno - rurneni diplomatski kor« v Častnih ložah pred tribuno! Tu imaš ori- ginalnega čmca, z »žirardijem« na gla- vi. Zadovoljno puši svojo cigaro, med- tem ko ga dežnik, enako kakor Dala- dierja in I^ebruna, ščiti pred nadležnimi kapljami. Drugi črn^c, z eksotično Čepi- co na glavi in dolgo belo haljo, puši prav tako, le bolj oblastno, svojo cigaro. Smatral je seveda, ko sem ga hotel fo- tografirati, kot svojemu |>oložaju odgo- varjajoče, da me je kategorično pov- prašal, ali imam dovoljenje. Jaz pa nje- govega momljanja nisem razumel. . . Pri Daladierjevem govoru je odini oni za- morec pod slamnikom stoje in strme poslušal francoskega ministra. To je za- služilo po končanem govoru vst-kakor živahen komentar! Počasi so ljudje jeii zapuäcru. piu^io- re okoli tribune. Svečanost. je končana — in če bi tudi ne bila, je dež doigral svojo vlogo — * Zvečer je sledil zadnji del sporeda. Na Opernem trgu in. še na treh mestih je »Pari? - Soir'f priredil brezpiačne predstave, pri katerih so sodelovali Čla- ni pariške opere in baleta ter priznani orkestri. Tudi populami Maurice Che- valier in Marlena Dietrich, ki jo pozna- mo s Olmskega platna, sta nastopila Dne 15. julija pa „ je priredil »Paris - Soir« glasbeni festival na prostoru pred Invalidi, na katerem so sodelovale naj- boljše francoske in kolonialne vojaške godbe. Pariz se je kmalu zopet povrnil v svoje običajno življenje, medtem ko je v univerzitetni četrti še vedno vladalo ve- liko vrvenje. Tu so bile zbrane akadem- ske delegacije z vsega sveta, ki so obis- kale veliki francoski praznik v prestoi- nici. Sedaj so se po nepozabnih vtisUi odpravljale . . . 16. julija popoldne so jim priredili pariški akademiki iz uni- vcrzitetne četrti. poslovilno čajanko s sporedom, pri katerem so zaporedno so- delovale: belgijska, angležka, bolgarska, cgipčanaka, poljska, estonska, letonska, litvanska, švedska in — jugoslovenska delegacija kot zakljußek. Bolgarska, poljska, baltiSke in deloma jugosloven- ska delegacija so nastopile v slikovitih narodnih nošah, Egipčani pa s fesi. Spored je bil sicer po večini impr-ovizi- ran, toda prav zaradi tega bolj domač, manj prisiljen. Večinoma pevske toeke, Bolgari z Estonci in Litvanci pa so predvajali tudi narodne plesc. Zanimivo je, da so na tej študentovski prireditvi pokazali udeleženci največje simpatije nam — Slovanom in da sta bili deležni največjih ovacij baš bolgarska in — jugoslovenska delegacija. SLednja je za- pela najjjrej našo državno hiinaio, potem sta se vrstili dve pevski solotočki, kon- čno pa, za zaključek sporeda, slovenski x Regiment po cesti gre«, ki je s svojim juckanjem dvignil v dvorani židano raz- položenje. »Marseljeza«, ki smo jo zapoli vsi, pa naj bi bila pokazala našo iskre- no hvalcžnost za gostoljubnosl, Id nam jo je nudila prijateljska Francija v svoj; prcstolnici. Sporedu je sledila mtinma študentovska zabava s plesom. 14. julij je, svečano proslavljen, sicer ica nami, v našem spominu pa je sedaj oživel v posebnem cam . .. Počasi so ae rasshajali studentje z vsega sveta, ki ho bili na vabilo francoske vlade prišli v preatolnico, da vidijo veličastno mani- ¦sostacijo, obletnico Vstajenja francoske- ga naroda. Manifestacijo za tri osnovr.a ?iačela človeških in državljanskih pravie. Noizbrisni so bili spomini, ki so jih od- i:esii 3 teh sveČanosti in od vseh lepot te neodoljive privlačnosti Pariza. Na povratku v njihove domovine pa 90 od- nicvali poslednjič z EHzejskih polj zvo- ld jubilejnih fanfar: xEgalite, Frater- i.ite. Liberte —«. Stev. 38. »NOVA DOBA« 15. IX. 1939 Stran 5 med tolikih društev v našem kraju pri- reja to proslavo vsa leta le Sokol. Ob takšnih prilikah ne gre samo za izvaja- nje predpisov, temveč je treba pokazati ona srčna čustva, iz katerih se zrcali res prava in odkrita ljubezen do kralja in domovine. Tukaj ne velja noben izgo- vor, da ni prostora itd. To naj bo rahlo opozorilo raznim mlačnežem. h Predavanje. V nedeljo dopoldne je bilo v rudniški čakalnici ob povoljni udeležbi predavanje o zaščiti civilnega prebivalstva pred sovražnimi napadi iz zraka. Predavatelj g. inž. Gostiša je do podrobnosti orisal vrste in učinke na- pada ter vsakovrstno obrambo pred njim. Za svoja izvajanja je žel splošno odobravanje. Radele r Tragična smrt. Zivimo v izredno tež- kih in resnih časih, ko človek ne ve, kakšna presenečeenja bo doživel na- slednji dan. Ljudje spremljajo svetovne dogodke z največjo mirnostjo. Hladno- krvnost in pogum se jim bere na obra- zu. 58-letni posestnik Franc Repše iz Jagnjenice pri Radečah pa je imel zelo razrvane žice. Vsaka malenkost ga je spravila s tira. V razburjenosti je več- krat govoril o samomoru. Se nedavno je dejal nekemu svojemu prijatelju, da bo izvršil saniomor, če pride do krize. Pred dnevi je šel pokojni Repše zjutraj z doma na košnjo. S seboj je vzel pre- delano vojaško puško ter dejal hčer- kama Olgi in Emi, da bo skušal ustreli- ti kako srno v Jatni. Pokojni je bil nam- reč zaprisežen lovec društva »Kum« v Trbovljah. Okrog pol devetih pa sta hčerki čuli strel iz puške. Pohiteli sta v gozd. Našli sta očeta, ki je ležal na zemlji. Z levega lica in glave mu je cur- koma tekla kri. Poleg njega pa je ležala puška. Repše je bil že mrtev. Spočetka so domnevali, da gre za zopetni umor. Kakor znano je bil letos 10. maja v jatenskih gozdovih umorjen Franc Knez, posestnik in oče šestih nedoletnih otrok. Poklicani banovinski zdravnik dr. Karel Matko pa je ugotovil, da je Repše izvršil samomor. r Smrtna nesreča. Vas Kompolje spa- da pod občino Boštanj. Tu jma posest- nik Zeleznik dobro urejeno kmetijo, na kateri redi več glav živine. Te dni se je odločil zaklati kravo na svojem domu, da bi tako prišel do boljšega izkupička. Poklical je v ta namen k sebi domače- ga klavca Judeža. Ko sta zaklala kravo, sta jo obesila na nepričvrščen tram. Kla- vec Judež se 3 sekiro sekal kosti. Ne- sreča pa je hotela, da je tram, na ka- terem je visela krava, odletel z vso siio na klavca in mu prebil lobanjo. Na po- moč so prihiteli vsi domači in izprali Judežu rano. Kmalu je prispel tudi zdravnik g. dr. Mušič iz Scvnice, ki je nudil ponesrečencu prvo zdravniško po- moč in ga nemudoma odpremil v bolnico v Brežice. Kljub skrbni negi pa je Judež kmalu v velikih mukah izdihnil. Pokojni zapušča poleg žene še pet nepreskrblje- nih otrok. V ponedeljek so ga pokopali na pokopališču v Kompoljah. Pokojne- } mu bodi ohranjen blag spomin, svojcem naše iskreno sožalje! Iv. Peter v lav. dol. št Letna glavna skupščina Sokola. V nedeljo 24. t. m. bo v dvorani Sokolske- ga doma v St. Petru v Sav. dol. 10. red- na letna glavna skupščina Sokolskega društva v St. Petru z običajnim dnev- nim redom. Prosimo vse brate in sestre, da si ta dan rezervirajo, da bodo lahko prisostvovali vsi brez izjeme. Bratje in sestre! Sestavite liste novega odbora in predložite njih prepise br. starešini Edi- ju Sribarju ali br, tajniku Ivanu Rebolu vsaj štiri dni pred skupščino. Gornii grad g Proslava kraljevega rojstnega tine. Baklada v proslavo kraljevega roj3tne- ga dne je morala odpasti. Dne 6. t. in. ob 9. je bila v župni cerkvi slovjsna služba božja, ki so se je udeležili zastpp- niki uradov, oblasti in društev, sokol3ko društvo in gasilska četa v krojih W s prapori ter šolska mladina. Opaža se pa že dalje časa, da se maše udeležujc vse premalo občinstva. Tudi se prebi- valci ne držijo predpisov glede počitka. Obrtniki delajo kakor ob delavnikih, še celo dimnikar je nadlegoval stranke. Oblast bi morala strogo paziti, da bo vsakdo spoštoval ta dan kot državni praznik. Sokolsko društvo je priredilo po maši zbor članstva z lepim sporedom. Prvič je ob tej priliki nastopil na novo ustanovljeni sokolski orkester, ki je žel obilo odobravanja številnega članstva. g Naša električna razsvetljava je že dalje časa v zelo slabem stanju. Pravi- jo, da primanjkuje vode in da je zato luč tako slaba. Treba bo vsekakor po- praviti naprave na jezu in v strugi, da ne bo voda odtekala ob strani iz struge in da bo mogoče zajeti več vode pri električni centrali. Sedaj bi zlasti radij- ski poslušalci želeli dovolj močan tok in zato naj lastnik centrale in sresko na- čelstvo poskrbita, da bo zadeva hitro urejena. g Na našem sodišču že zopet manjka cna pisarniška moč. Pisarniški uradnik g. Franjo Lončar je moral oditi k voja- kom, namestnika pa nismo dobili. Ko že itak trpi pisarna zaradi pomanjka- nja pisarniških moči, je sedaj postala najnujnejša potreba, da pošlje nadreje- no sodišče nemudoma namestnika. To zahteva red in točno poslovanje sodne pisarne, obenem pa je to tudi želja pre- bivalstva, ki ne razume, zakaj bi naj naše sodišče zapostavljali. g Katastrsko upravo za naš okraj s sedežem v Gornjqm gradu bomo dobili v kratkem. Pozdravljamo to uspelo akcijo, saj nujno potrebujemo ta urad. Nasta- nitev novega urada v našem mcstu po- meni zopet korak naprej v splošnem rxapredku. g Na naši davčni upravi je nastopil službo g. Franc Hafner, ki je bil pre- meščen semkaj iz Ptuja. V Ptuj je od- šel na njegovo mesto g. Ignacij Voljč, ki je bil z vso svojo rodbino izredno delaven pri našem Sokolu. Gosp. Voljča bomo prav težko pogrešali. g Podružnica »Bate« bo otvorjena te dni v preurejenih prostorih Zmavčeve hiše. Prepričani smo, da je to v korist prebivalstva, na drugi strani pa pomeni tfc naselitev težek udarec našim že itak revnim čevljarjem. g Sadna letbia je tudi pri nas zelo dobra, posebno so dobro obrodile češplje in hruške, pa tudi breskve prinašajo iz spodnjega dela okraja v velikih količi- r,ah k nam. Priporočamo prebivalstvu, da sadje rajši posuši, kakor da ga upo- rabi za sadno žganje. Ifovenigradec Ob 20-letniti Mhlinhke podružnice SPD Slovenjgradec, 15. septembra. Letos praznuje Mislinjska podružnica Slovenskega planinskega društva s se- dežem v Slovenjgradcu 20-letnico obsto- ja. Takoj po prevratu, ko smo prosto zadihali v svobodni Jugoslaviji, se je med takratnimi še maloštevilnimi slo- venjegraškimi planinci porodila spod- budna misel ustanovitve podružnice SPD za tukajšnji okoliš. Ob prevratu smo imeli namreč ob vsej scverni meji le eno podružnico in sicer podravsko v Rušah, ustanovljeno že v predvojni dobi leta 1901 z obširnim delokrogom, ki je obsegal štajersko Podravje, Pohorje in Kozjak. Ostale podružnice so nastale šele po svetovni vojni. Za 5. junij 1919 je sklical takratni davčni oficial Karel Gabron v Narodni dom v Slovenjgradcu sestanek planin- cev zaradi izvolitve pripravljalnega od- bora. Dne 5. julija istega leta je bil ustanovni občni zbor. Prvi odbor so tvo- rili Karel Gabron kot načelnik, kot od- borniki pa Edvard Sernec, okr. gozdar Alojz Sehechel, okr. šolski nadzornik, Henrik Vrunč, urar, Martin Vrečko, šol. upravitelj, Franjo Rodošek, konc. sreskega načelstva in odvetnik dr. Ja- kob Rajh. Deželna vlada za Slovenijo v Ljublja- ni je odobrila z odlokom z dne 29. okto- bra 1919, St. 10249-pr. ustanovitev po- družnice. Seme je vzklilo, pognala je močna mladika, ki se je razvijala iz dne- va v dan, iz leta v leto v veselje vseh planincev. Podružnično delovanje se je pričelo v glavnem z upravljanjem pla- ninskega doma na Plešivcu (Uršlji go- ri), ki je bil zgrajen v letu 1912. na Lepe tiskovine, kakor: lepake, letake, prospekte, stenske in žepne koledarje, diplome, srečke, časopise, knjige, cenike ter vse reklamne tiskovine za trgovce v eni in več barvah vam solidno izgotovi ZVEZNA TISKARNA CELJE, STROSSMAYERJEVA UL. 1 LASTNA KNJIGOVEZNICA P. St.: Pofificen cfoveff Nesrečni Kozarici je bilo tem huje, ker se je Simonu godilo v tistih letih izmed vseh v vasi najbolje. Ker ga Ko- zarica ni marala, si je poiskal drugo nevesto. Našel jo je kar v vasi. Stari vaščani so se še spominjali, kako se je Lipovec priselil v vas, ko si je kupil dom še od starega Krištofa. Lipovec je bil že vdovec, ko se je priselil z drob- nim, majhnim dekletcem, svojo Roziko. Tam, kjer je prej bil, je ^il postavil svoji rajni ženi v spomin prelepo kape- lico. Ko pa mu je tako kazalo, da se je preselil v Orešje in prodal svoj prcjšnji dom, je preselil tudi kapelico. Ganjeni so bili vaščani, ko je Lipovec sam zvozil vso opeko od prejšnjega doma na svoj novi dom in dal zidati kapelico, poklical župnika, da mu jo znova blagoslovi in tako sprejme njega in njegovo Roziko med svoje farane. Oženil pa se ni več, preveč ga je vezal spomin na njegovo rajno. Rozika je sicer doraščala v de- kle, le tako majhna je ostala, da so se druga dekleta kar norčevala iz nje in ji pridejala poseben pridevek: imenovala so jo Siiopek. Pa je ta Snopek bila edin- ka skrbnega Lipovca in prav dobra ne- vesta. Simon se je ni branil, pa tudi ona ni nie kaj oklevala. Tudi stari Lipovec sc ni branil Simona za zeta in tako je prišel Simon v Lipovčevo hišo. Bil pa je takrat tudi Simon že dober ženin, kajti postajal je že političen člo- vek. Pa ni kandidiral niti za poslanca, niti za župana ali vsaj za občinskega moža. Nikakor. Političen pa je vendar bil, da se ni nikjer zameril, marveč bil vedno na strani tistih, ki so imeli oblast. Tako se je zgodilo, da je bil nenehoma nadzornik pri vseh ce3tnih gradnjah, sam izbiral delavce, da si mu ni upal nihče zameriti; imel je dnevni zaslužek, če se je pojavil le kak delavec na delu, a vendar mu ni bilo treba imeti niti umazanih rok, dovolj je bilo, da je gle- dal iz kake sence na delavce, da so pridno delali. Le tu in tam jih je sei malo priganjat, jim naročat delo ali me- rit. Le da je vse zapisal. Hudega mu ni bilo. Doma pa mu je gospodaril še stari Lipovec, kolikor je še pač mogel... Ta- ko je cvetel Simonu njegov dom, kakor noben drugi. Najemal si je tuje delavce, saj jih je lahko plačal iz tega, kar je v istem času sam zaslužil, če jih je bilo sploh treba plačati, saj so se mu ponu- jali zastonj v delo, samo da so se mu prikupili in so bili med tistimi, ki so imeli trajno zaposlitev. Tako je bil nje- gov dom kmalu najlepši in njegova zem- lja najboljša. Po letih pa je dokupoval zdraj travnik, zdaj njivo in se oblastno širil med vaščani. Oklepali so se ga vsi sorodniki in prijatelji, ki so vedno zvc- sti, dokler se jim ta zvestoba kakor koli poplača. Seveda so vsi trdili, da bo tudi za Simona prišel konec. Pa morda se bo tako prerival še dolgo, kajti Simon je političen človek... Pri tem pa je bil Simon vseeno trd: nikomur ni privošeil sreče, kako bi mu še sam dajal iz svo- jega. Ljudje si sicer niso upali godr- njati proti njemu naravnost, rekli so Pa le: Bog spi, enkrat se bo pa le z;m- cUl, do takrat moramo potrpeti. Pa tudi sebi in svojim ni ničesar privoščil. Niti kaditi ni hotel, kakor so kadili vsi n-je- govi vrstniki. Pogosto je dejal: Le t?ga ne razumem, da si ljudje tudi v naj- višjem poletju prižigajo ogenj pred no- som, pa saj sem videl, da nosijo po mc- Rtu tudi ženske poleti rokavice ... Olo pobožen Simon ni bil, saj je pogosto učil, da je treba paziti, da se vragu ne zamerimo, kajti Bog nam je oblju ul svoje odpuščanje, vrag pa ga še oblji- biti ni hotel. Tako živi Simon še dan .3. Morda se kdaj še poboljša. Rozika pa prižiga večer za večcrom v kapelici več- no luč v spomin svoji rajni materi. Ob majniških večerih se zbere ob kapelici vsa vas in opravi tam svojo majm'zko pobožnost v skupni molitvi in nc'oozni pesmi. prejšnji zidani romarski hiši grofa Thurna - Valsassine in ki je bil do pre- vrata last nemško - avstrijskega pla- ninskega društva. S kupno pogodbo z dne 15. Januar ja 1920 ga je pridobilo Slovensko planinsko društvo, ki ga je izročilo v upravljanje na novo ustanov- ljeni Mislinjski podružnici SPD. Spočet- ka so se pojavljale velike težkoče. Dom je bil namreč popolnoma izropan in je bilo treba pred otvoritvijo nabaviti vse na novo. Tudi je bilo treba popraviti pota, izvršiti markaeije itd., kar je stalo pinogo denarja; tega pa je manjkalo. Marsičesa pa v prvem letu po svetovni vojni tudi za denar ni bilo mogoče do- biti. Vendar so se razmere boljšale od leta do leta. Dom je sedaj v redu. Leta 1937. ga je prepustilo osrednje društvo Mislinjski podružnici brezplačno v last. Podružnici so načelovali od ustanovit- ve dalje: Karel Gabron od 1. 1919. — 1920., Josip Druškovič, od 1. 1921. — 1934., dr. Maks Pohar do 1. 1935, od 1. 1935. dalje pa je načelnik Miloš Grmov- Sek. Naglasiti je treba, kako si je podruž- nica prizadevala, da se zasidra tudi na zapadnem Pohorju, ki je bilo nedavno glede planinskih postojank zelo na sla- bem, dočim je bil vzhodni del Pohorja z njimi dobro preskrbljen. In res se je posrečilo zgraditi v zadnjih petih le- tih dve postojanki. Leta 1934. je bila zgrajena lična koča na razglednem Kremžarjevem vrhu (1161 m), kot naj- večji uspeh 20-letnega delovanja pa mo- ramo navesti zgraditev sodobnim za- htevam planinstva, zimskega sporta in tujskega prometa ustrezajočo kočo pod Veliko Kopo na tako zvanem Pungar- tu (1377 m). Sklep, da se zgradi pod Veliko Kopo planinska koča, je bil spre- jet že na obenem zboru leta 1922. Toda kljub dobri volji takratnega in poznej- ših podružničnih odborov se zadeva ni premaknila z mrtve točke vse do leta 1936., to pa v glavnem iz razloga, ker ni bil prejšnji lastnik onega gozdnega posestva voljan odstopiti potrebno stav- bišče. Preokret je nastal šele takrat, ko je prišlo veleposestvo v slovenske roke. Na pobudo podružnice se je osnovala leta 1936. gradbena zadruga »Koča pod Kopo«, ki je v kratki dobi enega leta uresničila dolgoletni sen planincev, tn- ko da je bila nova koča otvorjena 7. novembra 1937. To je bil velik praznik planincev in vseh ljubiteljev zelenega Pohorja. Stalo pa je mnogo truda, dela in žrtev, da se je moglo izvršiti to po- membno delo. Koča stoji na enem naj- lepših delov Pohorja sredi idealnih smuških terenov Crnega vrha, ter Ve- like in Male Kope. Omeniti je še treba, da so poživljali in izpolnjevali delovanje podružničnih odborov tudi razni odseki kakor: markaeijski, fotoamaterski, zim- skosportni, ki je sicer likvidiral, a se snuje znova na novi osnovi, v zadnjem času pa posebno mladinski odsek, ki šteje okoli 70 članov. Podružnica je prirejala predavanja in skupne izlete v planine. Da je pa moglo biti podružnično delovanje uspešno, gre | zahvala nesebičnemu in z velikim ide- alizmom prežetemu sodelovanju posa- -meznih odbornikov, nadalje članstvu ter vsem prijateljem in dobrotnikom pla- ninstva, ki so moralno in gmotno pod- prli vse akeije. Končno se moramo spomniti dveh mož, ki sta si pridobila za podružnico mnogo zaslug, ki ju pa že krije hladna gruda, in sicer: dolgoletnega naeelnika Josipa Druškoviča ter mnogo-r'nega odbornika in vestnega blagajnika Fran- ca Eiletza, ki ga je dne 27. januarja 1935 na povratku s Plešivca zasul snež- ni plaz. Slava njunemu spominu! Mislinjski podružnici SPD želimo, da bi dosegla tudi v bodoče mnogo uspe- hov in da bi doživela v prihodnjih deset- letjih čim krepkejši razmah. Stran 6 »NOVA DOBA« 15. IX. 1939 Stev. 38. Oferog/o 65 mififofiov dinariev zna&ajo dobitki prihodnjega 39. kola državne razredne loter;je,katere prvo žrebanje bo dne 14. oktobra 1939 GLAVNI D0BI1EK 2 miliiona dinariev Že s >/t srečke lahko dobite 500.000 din! Opozarjamo svoje cenj. čitatelje na prilogo 2nane glavne kolekture drž. razredne lote- rije Ä. Rein in drug, Zagreb, Gajeva ul. 7 in Ilica 15, ki je priložena celotni naši da- našnji nakladi. Dolgoletno vzorno in nadvse korektno in solidno delovanje te kolekture je znano vsej naši javnosti, da jo lahko tudi mi s svoje strani priporočamo svojim Citateljern! Iporf Teniški turnir za prvensfvo Savinjske doSine SK Celje bo priredil v soboto 16. in nedeljo 17. t. m. v mestnem parku v Celju velik nacionalni teniški turnir za prvenstvo Savinjske doline in za pre- hodni pokal celjske mestne občine. Tur- nir, ki bo trajal dva dni, bo eden naj- večjih pri nas. Prijave so poslali naši najboljši teniški igralci in igralke iz Zagreba, Ljubljane, Maribora in Celja. Naj samo nave demo imena Kovačeve, Sernečeve, Smerduja, Friedricha, Alba- neža, Tončiča, Skoberneta, Gorška, Top- laka, ki bodo poleg drugih poskrbeli za visoko kvaliteto iger, kakršnih v Celju še nismo videli. Tekme se bodo pričele vsakokrat ob 8. zjutraj. V primeru sla- bega vreraena bodo tekme preložene. Celjane opozarjamo, da ne zamudijo iz- redne prilike videti igrati naše najboljše teniške igralke in odlične mlade moške moči, ki bodo kmalu nasledile naše mu- šketirje. V primeru slabšcga vremena bo turnir na Rakuševih igriščih. Ove pokaSni nogometni tekmi v Celju V nedeljo 17. t. m. bosta na Glaziji dve podsavezni pokalni tekmi. Ob 15. se bo pričela tekma Olimp:Jugoslavija, ob 16.40 pa tekma SK Celje :Atletiki. Nastop naših štirih celjskih klubov bo gotovo privlačen, tekmi pa zanimivi in napeti. * V tretjem kolu hrvatsko-slovenske nogometne lige so bili v nedeljo dose- ženi nasledriji rezultati: v Ljubljani Ljubljana :Sašk 2:2 (2:1), v Zagrebu Hašk:Concordia 6:2 (4:0), v Spjitu Haj- duk:Slavija (O) 6:2 (1:1), v Varaždi- nu Split:Slavija (V) 1:0 (1:0) in v Su- botici Gradjanski (Z) :Bačka 6:0 (3:0). V srbski ligi je sarajevska Slavija v Sarajevu premagala Vojvodino s 5:1 (3:0). x V podsaveznem prvenstvu so bili v nedeljo doseženi naslednji rezultati: v Celju Olimp:Atletik 3:0 p. f., v Maribo- ru 2elezničar:Maribor 1:0 (1:0), v Ca- kovcu CSK:Mura 5:2 (4:0), v Ljubljani Kranj:Jadran 2:1 (0:1) in Mars:Svo- boda 2:1 (1:0), na Jesenicah pa Brat- stvo:Hermes 3:2 (2:1). foirofsfvo x Sokolske župne tekme v Celju odpo- vedane. Za nedeljo 17. t. m. v Celju do- ločene sokolske župne tekme v prostih panogah so odpovedane. x Načelništvo Sokolskega društva Celja I obvešča telovadeče članstvo, da se bo pričela redna telovadba vseh od- delkov v sredo 20. t. m. po sledečem ur- niku: Clani v torek in petek od 20. do 21.30, Članice v ponedeljek in četrtek od 20. do 21., moški naraščaj v sredo in soboto od 20. do 21.30, ženski nara- ščaj v ponedeljek in četrtek od 19. do 20., moška deca višji oddelek v sredo in soboto od 17. do 18., moška deca nižji oddelek v torek in petek od 17. do 18., ženska deca višji in nižji oddelek v po- nedeljek in četrtek od 16. do 17. Vpi- sovanje bo pri redni telovadbi posa- meznega oddelka in bo zaključeno dne 31. oktobra. Trisobno stanovanje s kopalnico se takoj odda na Krekovi cesti 35. Vprašati pri Viktorju Šmigovcu, Celje, Vodnikova 1. P. St.: Lizina povesf Cisto na vrhu nad vasjo, kjer je naj- lepši razgled na vse strani, živi v naj- lepšem miru pridna ženska in neguje svojih pet otrok. Kar naenkrat se je priselila, ko je bila ta zemlja naprodaj. Ljudje so sicer govorili, da ni poročena, pa hodila je v cerkev in nihee ni mogel povedati o njej ničesar slabega. Le ko je minilo leto, je povila šestega otroka. Sedaj so pa v vasi začeli šušljati o Lizi in njenih otrokih nenavadno in lepo povest. Stari Dren je bil ugleden in velik po- sestnik v sosedni sari. Stedil je sam in spravljal za se in svoje. Zato je zahte- val tudi od teh, da mu pomagajo mno- žiti premoženje. Ko se mu je začel dru- žiti njegov sin s hčerjo revnega kočarja Slivnika, tega ni rad gledal. Je že res, da ni mogel o Slivnikovi Liziki reči ni- česar slabega, a njegov sin mora dobiti pač bogato nevesto. Hitro jo je našel in sina oženil. V svojih računih pa se je zmotil: Mladi Dren in Lizika sta ve- dela, da sta preslaba, da bi se borila proti volji starega Drena. Vdala sta se in si obljubila ljubczen do groba... In mladi Dren je smatral Ližiko za svojo pravo ženo in Lizika ni nikoli gledala za kakim drugim fantom, marveč je Drenu rodila otroke ... Ko pa je stari Dren odšel k večnemu počitku, je ku- pil mladi Dren* Lizi posestvo nad Oreš- jem in skrbi za njo, kakor za svoj pravi dom, kjer ima tudi otročičke, ki niso Drenovi po imenu, pa so njegovi po ljubezni... Lizika sama se nič ne pri- tožuje, niti staremu Drenu ničesar ne zamerja, saj mora pač tako biti, saj je tak gospodarski red tega življenja ... Prav pogosto se zgodi, da pohiti Lizika na Drenov grob, ga očisti plevela, zasa- di cvetice in mu nažge še svečko na gro- bu, kajti bil je pa le stari oče njenim otrokom, tudi če ni mogel sprejeti nje za svojo snaho; kdo ve, morda je tudi stari Dren Liziko rad imel, le v njegove gospodarske račune ni sodila, ko je po- treboval snaho z doto. Našla se je, pri- nesla doto, glavno pa je, da se je sna- ha zadovoljevala s tistim odmerjenim delom srea, ki je še bil prost v prsih njenega moža, ostalo je prepustila Lizi- ki. Morda je tudi ona iskala sreče le v gospodarskih računih ... Res je, da se ji ljudje niso posmehovali, kakor so tudi Liziko spoštovali in ji pomagali, če je bilo treba. Sicer se pa mlada Drenovka in Lizika nista pogosto srečavali, komaj morda vsako leto kje enkrat, le mladi Dren je vneto skrbel za obe ... in za obojne otroke ... VSE CENJ. DOPISNIKE prosimo, da bi nam pošiljali dopisc vsak teden že do srede, nujnejše pa do če- trtlta dopoldne. V petek zjutraj spreje- nramo samo najnujnejše, kratke dopise. Uredništvo. Sluga se sprejme. Pogoji: samski, trezen, zmožen slovenščine in nemščine ali italijanščine, dolgoletna spričcvala. Ponudbe s prepisi spri- čeval in zahtevki glede place na: Parin, graščina Novi klošter, Sv. Peter v Savinjski dolini. $avini$ka posoiilnica v lalcu REGISTROVANAZADRUGAZNEOMEJENOZAVEZO - USTANOVLJENA LETA 1881 Nudi popolno varnost za vloge na hranilne knjižice in v tekočem raöunu ter jih obrestuje najugodneje H Nl ELJct R J I! Nalagajte denar pri d o m a č e m zavodu! Raöun Poštne hranilnlco St. 10-994 Brzojavi: .Posojllnioa" Telefon 5t. 2 BLAGAJNIŠKE URB: ob delavnlkih od 8. do 12. in od 14. do 18., ob nedeljah do 9. do 11. Vse šolske knjige za srednje, meščanske in ljudske sole, kakor tudi vse šolske potrebščine kupite pri tvrdki Franc Lesko všek, knjigama in trgovina s papirjem Celje, Glaviii trg 16 Franjo Dolžan - Celje Za kresijo 4 Telefon 245 kleparstvo, vodovodne instalacije sfrelovodne naprave Prevzema vsa « zgoral navedene stroke spadajoča dcla in popravila — Cene zmerne — Pojtrežba totna in solidno Trgovski lokal v Narodnem domu v Celju se odda. Ponud- be na ravnateljstvo Celjske posojilnice d. d. v Celju. Kateri trgowec sprejme poštenega, vestnega in vojaščine prostega pomočnika špecerijske in železni- narske stroke z več letno prakso v službo ? Dopisi pod »Vesten« na upravo lista. Cenj. občinstvu se priporoCq tvrdka Anton Lečnik zafloga up, xlaia, srebrnine, optika itd. Celje, Glavni trg Izkušen optik na razpolagoi -%Mmow Za začetek šolskega leta Šolske knjige — nove in antikvarične — in vse druge šolske potrcbščine pri tvrdki ymjenko ali vajenca sprejme takoj v uk krojaški salon Franjo Peiec. Cefje. Kocenova 2. Oskrbo mora imeti doma. Dobro izučenje garantirano. Mesto začetnice išče absolventinja trgovske sole, tudi brez- plačno. Ponudbe na upravo lista pod »Za- četnica«. Pridno in simpatično plačilno natakarico sprejme boljša gostilna v Celju. Naslov v upravi lista. Stanovanje obstoječe iz 3 sob s pritiklinami, se odda v Celju, Razlagova ul. 8. Vprašati v pisarni Združenja trgovcev za mesto Celje. lščem za takoj lepo ppazno sobo Ponudbe na upravo lista pod »Lepa soba«. Molzno kravo kupim. Josip Kirbiš, Celje. ELEKTRIČNE ŽARNICE dobite p r i tv. K. Loibner - Celje - Kr. Petra c. 17 TELEFON 120 Sta et ova ei je pritlično, obstoječe iz dveh parketiranih sob, kuhinje in dveh stranskih prostorov, le la- fco| odda v Celju, Lava 35, proti mesečni najemnini 450 din. Informacije daje stranka v prvem nadstropju. Oglašuite I Karl Goričar vdv. - Celje KUPUJEMO TUDI ANTIKVAHIČNE KIWJIOEI KratSja Petra c 7 Celjskaposojilnicad.d.u Celju JE NAJSTAEEJŠINAR0DNIDENARNIZAV0D V CELJU Vse hranilne vloge, vložene pri CELJSKI POSOJILNICI P. B. Y CELJÜ so yarno nalozene, se ugodno obrestujejo in se izplačujejo točno v gotovini Denar, naložen v domač denarni zavod, donaša koristi vsemu domačemu narodnemu gospodarstvu Celjski pOSOJilnki d.d. VCelju-Narodni dom NALAGAJTE SVOJE PRIHRANKE V TELEFON ST. 22 POST. ČEK. RAČ. 10-591 CENTRALA: CELJE, NARODNI DOM PODRU2NICI: MARIBOR, ŠOŠTANJ Urejuje in za konzorcij »Nove dobe« odgovarja Kado Pečnik — Za Zvezno tiskarno v Celju Josip Kladnik — Oba v Celju