Slovenska vadnica za nemške ljudske sole. Zvezek 2. Sestavil Josip Novak. Velja mehko vezana Din. 4'—. V Ljubljani. V kr. zalogi šolskih knjig in učil. 1921. Šolske knjige, izdane v kr. zalogi šolskih knjig in učil v Ljubljani, se ne smejo prodajati za višjo nego na čelni strani označeno ceno. Pridržujejo se vse pravice. Naredba poverjeništva za uk in bogočastje v sporazumu z oddelkom ministrstva za trgovino in industrijo o cenah šolskih knjig. (Ur. 1. II, 103 str. 472. šf. 330.) § 1- Pri šolskih knjigah morajo knjigotržei založniki odslej dajati knjigo-tržcem prodajalcem na drobno (sortimentovcem) vsem enak popust (rabat), in sicer 25 °/0 od odobrene cene dotične učne knjige. § 2. Cene, odobrene po poverjeništvu za uk in bogočastje, morajo biti na naslovnem listu vsake knjige v tisku razvidne (tudi če so se po dofisku dovolili poviški) z navedbo odloka, s katerim so se dovolile. § 3. Razen odobrene cene je dovoljeno, da si zaračuni tisti, ki trpi odpravnino, poštnino ali prevoznino (ali založnik ali knjigotržec-prodajalec) še v to svrho 10 % prodajne cene. Zaračunati druge doklade pri šolskih knjigah je prepovedano. Noben prodajalec torej ne sme nobene šolske knjige prodajati za višjo ceno nego za odobreno z omenjenim 10 "/o riim poviškom vred. § 4. Knjigotržcu, ki prestopi to naredbo, se odtegne prodaja šolskih knjig za dobo dveh let, ako pa ponovi prestopek, za vselej. Odtegnitev prodaje izreka obrtno oblastvo. Razen tega se kaznuje radi navijanja cen v zmislu II. člena naredbe celokupne deželne vlade za Slovenijo z dne 16. decembra 1919., št. 809 Ur. 1., z denarno globo do 4000 K, oziroma ob neizterljivosti z zaporom. § 5. Ta naredba mora biti pri vsaki šolski knjigi, ki se odslej izda na novo-natisnjena na drugi strani naslovnega lista. § 6. Ta naredba stopi v veljavo z razglasitvijo v Uradnem listu. V LJUBLJANI, dne 28. avgusta 1920. Deželna vlada za Slovenijo. Poverjeništvo za uk in bogočastje. Poverjenik: dr. VerstovSek s. r< I. Jesen. (Janskega slika št. 18.) 1. Na tej sliki vidimo vrt. Okoli vrta je plot iz latev. Večji del vrta je s travo porastel. Tu rasto tudi različna sadna drevesa. Tq je sadni vrt. Koncem vrta stoji hiša. Spredaj cveto cvetice. To je cvetični vrt. Ob plotu rasto različni grmi. Drevesa, grmi, trava in cvetice rasto. To so rastline. 1. naloga: Odgovori temle vprašanjem: 1. Kaj vidimo na tej sliki? — Kje vidimo vrt? 2. Kaj je okoli vrta? — Kje je plot? — Iz česa je plot? 3. S čim je večji del vrta porastel? 4. Kaj raste tu? — Kakšna drevesa rasto tukaj? 5. Kakšen vrt je to? 6. Kaj stoji koncem vrta? — Kje stoji hiša? 7. Kje cveto cvetice? — Kaj cvete spredaj? 8. Kakšen vrt je to? 9. Kaj raste ob plotu? — Kje rasto grmi? 10. Kaj delajo drevesa? — Kaj delajo grmi? — Kaj dela trava? — Kaj delajo cvetice? 11. Kaj je drevo? — Kaj je grm? — Kaj je trava? Kaj je cvetica? 2. naloga: Povej, kar si si zapomnil! 3. naloga: Povej, kakšne so nastopne stvari in reči: vrt, plot, drevo, hiša, cvetica, grm — velik, nizek, visok, bel, lep, majhen. 4. naloga: Povej stavke 3. naloge tudi v dvojini in množini! 5. naloga: Spregaj v sedanjem, preteklem in prihodnjem času: Na tej sliki vidim vri. — 1 — i Pomni: Berilo ali spis sestoji iz stavkov. Na konec stavka navadno stavimo piko (.). 1- naloga: Čitaj 1. vajo stavek za stavkom in štej stavke! (I. čitaj prvi stavek! P, čitaj drugi stavek! i. t. d.) — Koliko stavkov ima prva vaja? 2. naloga: Prepiši prvih pet stavkov 1. vaje! 3. Na vrtu. Na vrtu, na vrtu, Po gredah tam pestre oj, tam sem kaj rad, cvetice imam, tam rajam pod drevjem, iz njih delam šopke, ki daje mi hlad. jih mamici dam. In ptički preljubi Zato mi pa jablan veselo poj o, stresava svoj sad. da jaz še iz srca Na vrtu, na vrtu, zavrisnem glasno. oj, tam sem kaj radi 1. naloga: Nauči se to pesem na pamet! 2. naloga: Spregaj: Na vrtu sem kaj rad. Tam rajam pod drevjem. Po gredah imam pestre cvetice. Iz njih delam šopke in jih mamici dam. 4. Pomni: Pesem sestoji iz kitic. 1. naloga: Koliko kitic ima gorenja pesem? 2. naloga: Poišči v knjigi še druge pesmi in povej, koliko kitic ima vsaka! 5. Blizu plota stoji visoko drevo. To drevo ima košat vrh. Na vejah vise lepa rdeča jabolka. To je jablana. Ob jablani sloni lestva. Na lestvi stoji mož. On trga * jabolka z drevesa. Na, lestvi visi tudi jerbas. Mož deva jabolka vanj. Pri drevesu stojita še drug jerbas in nara-men koš. Na drevo sta prislonjena tudi dva droga. 1. naloga: Odgovori temle vprašanjem: 1. Kaj stoji biizu plota? Kje stoji drevo? — Kakšno je drevo? 2. Kakšen vrh ima to drevo? 3. Kaj visi na vejah? — Kje vise jabolka? — Kakšna so jabolka? 4. Kaj je to drevo? 5. Kaj sloni ob jablani? — Kje sloni lestva? 6. Kdo stoji na lestvi? — Kje stoji mož? 7. Kaj dela mož? — Kdo trga jabolka? 8. Kaj visi na lestvi? — Kje visi jerbas? 9. Kaj deva mož v jerbas? — Kam deva mož jabolka? 10. Kaj stoji pri drevesu? 11. Kam sta prislonjena dva droga? 2. naloga: Povej, kar si si zapomnil! 3. naloga: Povej, kakšne so nastopne'osebe, stvari in reči: vrh, veja, jabolko, jablana, lestva, mož, jerbas, koš, drog — košat, kriv, rdeč, visok, lesen, delaven, okrogel, pleten, dolg. 4. naloga: Povej-stavke 3. naloge tudi v dvojini in množini! 5. naloga: Spregaj: Stojim na lestvi in trgam jabolka. Jabolka devam v jerbas. 6. naloga: Odgovori temle vprašanjem s prislovi: zgoraj, spodaj, spredaj i. t. d.: Kje je hiša? Kje je plot? Kje je koš? Kje je jabolko? Kje je vrt? 6. 1 2 1 2 3 4 Učenec piše. Mož stoji na lestvi. Pomni: Stavek sestoji iz besed. 1. naloga: Povej, koliko besed ima vsak stavek 5. vaje! 2. naloga: Prepiši 5. vajo ter naznani koncem vsakega stavka s številko v oklepaju, koliko besed ima! 7. Jablana. Jablana je sadno drevo. Ima debelo deblo in košat vrh. Deblo je pokrito z gladkim lubom. V zemlji so korenine in koreninice. Iz debla rasto veje in vejice. Na vejicah so spomladi popki, pozneje listi, cveti in jabolka. Listi imajo peclje. Cveti so beli in rdečkasti. Tudi jabolka vise na pecljih. V jabolku so črne pečke. Nezrelih jabolk ne smemo jesti. 1. naloga: Določi število besed v stavkih 7. vaje! 2. naloga: Spregaj: Nezrelih jabolk ne smem jesti. Imam lepa jabolka. 8. Uganka. Spomladi dišim, poleti hladim, jeseni redim, pozimi gorim. Kaj je to? Pomni: Pomlad — spomladi; poletje — poleti; jesen — jeseni; zima — pozimi. 1. naloga: Spregaj stavke gorenje uganke! 2. naloga: Povej, kdaj kmet orje, žanje, pospravlja, počiva? 9. Na vrtu vidimo še tri osebe. Deklica pobira jabolka in jih deva v jerbas. Eno jabolko je dala svoji sestrici. Ta sedi v travi in veselo je sladko jabolko. Jabolka so lepo rdeča in zelo okusna. Mati nese polno košaro jabolk z vrta. Shranila jih bo v kleti. Na vrtu vidimo še več sadnih dreves. Sadna drevesa so: jablane, hruške, češplje, slive, črešnje, marelice, breskve, orehi i. dr. 1. naloga : Odgovori temle vprašanjem : 1. Koga vidimo še na vrtu? 2. Kaj dela deklica? — Kam jih deva? — Kdo pobira jabolka? — Kdo deva jabolka v jerbas? 3. Kaj je dala svoji sestrici? — Komu je dala eno jabolko? 4. Kje sedi sestrica? — Kaj je sestrica? — Kdo sedi v travi? — Kdo je sladko jabolko? 5. Kakšno je jabolko? — Kakšna so jabolka? 6. Kaj nese mati? — Kam nese mati polno košaro jabolk? Kdo nese polno košaro jabolk? 7. Kje jih bo shranila? — Kaj bo shranila-v kleti? 8. Kaj vidimo še na vrtu? — Imenuj sadna drevesa! 9. Kaj so jablane in hruške? — Kaj so češplje in slive? — Kaj so breskve in marelice? 2. naloga: Povej vse, kar si si zapomnil! 3. naloga: Povej tele stavke v preteklem in prihodnjem času: Deklica pobira jabolka. Deva jih v jerbas. Sestrica sedi v travi, je sladko jabolko. Mati nese košaro jabolk. Na vrtu vidimo več sadnih dreves. 10. 1 12 125 12123 Na vr-tu vi-di-mo šti-ri o-se-be. Pomni: Besede sestoje iz zlogov. Besede imajo en, dva ali več zlogov. Besede so enozložne, dvozložne in večzložne. 1. naloga : Čitaj 1. odstavek 9. vaje in povej, kolikozložna je vsaka beseda! 2. naloga: Izpiši iz 9. vaje 10 enozložnih besed! 3. naloga: Izpiši iz 9. vaje 10 dvozložnih besed! 4. nalogai: Izpiši iz 9. vaje vse mnogozložne besede! 5. naloga: Razzloguj stavke 3. naloge 9. vaje! 11. Stanko in Vida. Malemu Stanku podari stric lepo jabolko. Pokaže ga sestri Vidi, rekoč: „Glej, kako lepo jabolko imam! Pojejva ga!" „Ko bi bilo večje," odvrne ljubezniva sestra, „bi ga delila; ali ker je tako majhno, pojej ga sam!" „Ne!" reče Stanko. „Ako ga pojeva oba, nama bo bolje teknilo." Stanko seže po nož, razpolovi jabolko in da polovico sestrici. 1. naloga: Spregaj: Malemu Stanku podarim lepo jabolko. Pokažem ga sestri Vidi. Kako lepo jabolko imam! Sežem po nož in razpolovim jabolko. 2. naloga: Razzloguj besede 1. odstavka 11. vaje! 12. Glej! Glej va! Glejmo 3 Glejta! Glejte! Pomni: Kadar velevamo, stavimo na konec klicaj (!). 1. naloga: Imenuj vse velelnikove oblike glagolov: pojesti, podariti, pokazati, imeti, odvrniti, deliti, reči, razpoloviti, dati! 2. naloga: Napiši velelnike, ki si jih imenoval v 1. nalogi! jabolko. Oj jabolko lepo rdeče, kako se mi ljubko smehljaš, glej tukaj me dete proseče, saj vem, da me rado imaš! Obliki tu tvoji se čudim, res ličca prekrasna imaš; da bi te doseglo, se trudim, a da te ne morem, to znaš. Zatorej, ti jabolko zrelo, čuj prošnjo zdaj mojo le-to: Prav pridno bom dete, veselo, oj, padi mi, padi v roko! Naloga: Nauči se to pesem na pamet! 14. Poleg vrta je velika njiva. Na njivi je rastel krompir. Krompirjevko so že poželi. Zgrabili so jo na tri kupe. Na njivi dela več ljudi. Na desni orje hlapec krompir iz zemlje. Tri delavke ga za njim pobirajo. Devajo ga v košare. Nekaj delavk ga koplje z moiikami. Dva delavca ga nosita v košarah k vozu. Pri vozu so vreče. Vanje stresata krompir. Polne vreče bosta naložila na voz. Peljali ga bodo domov. 1. naloga: Odgovori temle vprašanjem: 1. Kaj je poleg vrta? Kje je njiva? 2. Kaj je raslo na njivi? Kje je rastel krompir?. 3. Kaj so že poželi? 4. Kam so zgrabili krompirjevko? 5. Kdo dela na njivi? — Kje dela več ljudi? <. 6. Kaj dela hlapec? 7. Kaj delajo tri delavke? 8. Kam devajo krompir? 9. S čim kopljejo delavke? 10. Kaj delata dva delavca? Kam nosita krompir? V čem ga nosita? 11. Kje so vreče? Kaj je pri vozu? 12. Kam stresata krompir? Kaj stresata v vreče? 13. Kaj bosta naložila na voz? -Kam bosta naložila polne vreče ? 14. Kam bodo peljali krompir? Kaj bodo peljali domov? 2. naloga: Povej, kar si si zapomnil! 3. naloga : Razzloguj besede 13. vaje! 4. naloga: Povej, kaj delajo tele osebe: mož, mati, deklica, dete, hlapec, dekla, delavec, delavka. 5. naloga : Povej stavke 4. naloge tudi v dvojini in množini! 6. naloga : Spregaj : Krompirjevko sem že požela. Krompirjevko sem zgrabila na kup. Orjem krompir iz zemlje. Devam ga v košaro. Polno vrečo bom naložil na voz. Krompir bom peljal domov. 15. P-r-i v-o z-u s-o v-r-e č-e. Pomni: Zlogi sestoje iz glasnikov. Znamenja za glasnike so" črke". Glasniki so: a A, b B, c C, č Č, d D, e E, f F, g G, h H, i I, j J, k K, 1 L, m M, n N, o O, p P, r [R, s S, š S, t T, u U, v V, z Z, ž Z. 1. naloga: Glaskuj besede 13. vaje! 2. naloga: Prepiši 1. odstavek 13. vaje in naznani s številko v oklepaju, koliko črk ima vsaka beseda! 16. Martinek in Blažek. Martinek in Blažek sta pasla krave. Martinek je rekel Blažku: „Zakuriva in peciva krompir 1 Jaz bom tukaj iz plota izruval kolec in zakuril, ti pa pojdi na sosedovo njivo in nakoplji krompirja! Dela ga bova peč in se potem gostila z njim." Blažek pa je bil pošten deček. Rekel je Martinku: „Ni prav, če kaj vzameva; ljubi Bog naju vidi. Ne, tega nočem storiti 1 Rajši grem od tebe in bom sam pasel svoje krave." Martinek je spoznal svoj pregrešek, ga obžaloval in se poboljšal. 1. naloga: Spregaj: Pasel sem krave. Jaz bom iz plota izruval kolec. Pojdem na sosedovo njivo. Del ga bom peč. Gostil se bom z njim. Sem bil pošten deček. Rekel sem Martinku. Ni prav, če kaj vzamem. Tega nočem storiti. Sam bom pasel svoje krave. Spoznal sem svoj pregrešek. Obžaloval sem ga in sem se poboljšal. 2. naloga: Izpiši iz gorenjega berila besede s črkami: c, č, S, s, z, z I 3. naloga: Odgovori temle vprašanjem: Kakšna je krava? Kakšen je krompir? Kakšen je plot? Kakšen ye kolec? Kakšna je njiva? Kakšen je deček? 4. naloga: Postavi vprašanja 3. naloge tudi v dvojino in množino in odgovori! 17. Pomni: a, e, i, o, u so samoglasniki. Vsi drugi so soglasniki. 1. naloga: Čitaj 15. vajo in povej pri vsaki besedi, katere samoglasnike ima! 2./ialoga: Prepiši prvi odstavek 15. vaje in podčrtaj samoglasnike ! Jesen. Jesen, jesen, bogati čas, s potrebnim vsem zalagaš nas; a kdo je, ki ti to veli? — To dobri Oče naš stori. Naloga: Nauči se to pesemco na pamet! 19. Na tej sliki vidimo tudi gozd. V gozdu je mnogo dreves. To so gozdna drevesa. Pred gozdom je večje posestvo. Okrog poslopij je dolg zid. Nebo je oblačno. Dolga jata ptičev leti v toplejše kraje. To so ptice selilke. 1. naloga: Odgovori temle vprašanjem: 1. Kaj še vidimo na tej sliki? 2. Kaj je v gozdu? — Kje je mnogo dreves? 3. Kakšna drevesa so to?. 4. Kaj je pred gozdom? — Kje je posestvo? 5. Kaj je okrog poslopij? — Kje je zid? — Kakšen je zid? 6. Kakšno je nebo? 7. Kam leti dolga jata ptičev? — Kdo leti v toplejše kraje? 8. Kaj so te ptice? 2. naloga: Povej vse, kar si si zapomnil! 3. naloga: Povej vse, kar vidiš na tej sliki! 4. naloga: Odgovori temle vprašanjem nikalno - trdilno: Kakšen ni gozd (majhen, velik)? Kakšno ni drevo (nizek, visok)? Kakšno ni poslopje (star, nov)? Kakšen ni zid (kratek, dolg)? Kakšno ni nebo (jasen, oblačen)? 5. naloga: Vprašaj, čigave so nastopne stvari in reči, ter odgovori s svojilnimi zaimki: moj, tvoj itd.: gozd, drevo, posestvo, poslopje, ptica, vrt, njiva, hiša, plot. 20. U - či - te - Iji - ca, ku - hi - nja, kle - šče. Pomni: „lj", „nj", "šč" so navadno neločljivi. ■piivp« m mi .«L 1 1. naloga: Razzloguj: Učiteljica uči. Vijolica vonja. Mož je usmiljen. Čevljar dela čevlje. Kuhinja je del hiše. Hvaljen Jezus ! Na dvorišču so piščeta. Deklica je pazljiva. Učitelj opominja nepazljivega učenca. Nedelja je prvi dan tedna. Deček je poslušen in miroljuben. Klešče so orodje. Ponoči spimo in sanjamo. 2. naloga:. Izpiši iz prve naloge besede z Ij, nj, šč ter jih razzloguj! (N. pr.: U-či-te-lji-ca.) 21. Vrabec in lastovka. Na streho je priletel vrabec k lastovki. „Kam greš, lastovka?" je vprašal ščebetaje brhko sosedo. ^„Na jug, na jug"", je zacvrčala ptica. „„Kaj, ti pa ne pojdeš na zimo iz teh mrzlih in neprijetnih krajev?"" „Jaz, a zakaj neki?" „„Glej ga bedaka, saj tu ne boš imel ni gorkega stanovanja ni dovolj hrane . . ."" ' „In ko bi tudi moral poginiti", je odvrnil dobri rjavček, „ne zapustim svoje preljube domovine, marveč z njo hočem trpeti in stradati ter pričakovati boljših in srečnejših dni." 1. naloga: Čitaj gorenje berilo z razdeljenimi vlogami! 2. naloga: Izpiši iz gorenjega berila besede z lj, nj, šč ter jih razzloguj ! 22. / Kam greš, lastovka? Pomni: Kadar vprašamo, stavimo na konec vprašaj (?). 1. naloga: Vprašaj z nastopnimi besedami: kdo (prileteti, vprašati, zacvrčaii) kaj (ura, zvezek, okno) kakšen (učenec, deklica, jabolko) kje (miza, pero, strdp) čigav (posestvo, vrt, knjiga)! 2. naloga: Napiši vprašanja, ki si jih tvoril v 1. nalogi! Tja na južni vri. Z Bogom, drobne ptičke, z Bogom, lastovičke! Hej, če perutničke bi imel še jaz, pa čez hrib in log z vami zletel bi tja na južni vrt, tja, kjer vesne prt vedno razprostrt v solncu se blešči. Naloga: Nauči se to pesem na pamet! II. Kmetija. (Janskega slika št. 9.) 1. Pred seboj vidimo kmetijo. Okrog dvorišča so poslopja. Na levi stoji velika hiša. V hiši stanuje kmet s svojo družino. Hiša je enonadstropna. Pokrita je z opeko. V prvem nadstropju je mostovž. Mostovž ima leseno ograjo. Pred vežnimi vrati sta dve stopnici. Pri hiši je drvarnica. V drvarnici so drva. 1. naloga : Odgovori temle vprašanjem : 1. Kaj vidimo pred seboj ? , 2. Kaj je okrog dvorišča? — Kje so poslopja? 3. Kaj stoji na levi? — Kje stoji hiša? 4. Kdo stanuje v hiši? — Kje stanuje kmet s svojo družino? 5. Kakšna je hiša? — Koliko nadstropij ima hiša? 6. S čim je pokrita ? 7. Kaj je v prvem nadstropju? Kje je mostovž? 8. Kaj ima mostovž? — Kakšna je ograja? 9. Kaj je pred vežnimi vrati? Kje sta stopnici? 10. Kaj je pri hiši? Kje je drvarnica? 11. Kaj je v drvarnici? Kje so drva? » - , ¿g — 11 — 2. naloga: Povej, kar si si zapomnil ? 3. naloga: Povej, kakšne so nastopne reči: dvor, poslopje, hiša, opeka, mostovž, ograja, vrata, stopnica, drvarnica, drva — prostoren, zidan, velik, težek, dolg, lesen, visok, kamenit, majhen, suh. 2. Mož, deklica; vrabec, lastovka; hiša, pero. Pomni: Imena oseb, živali in reči so samostalniki. 1. naloga : Imenuj 5 imen oseb, 5 imen živali in 5 imen reči! 2. naloga: Prepiši iz 1. vaje vse samostalnike 1 3. naloga: Zapiši nad vsak samostalnik 2. naloge, koliko zlogov ima! 3. Kako se stavi hiša. Gospodar izbere prostor, na katerem naj stoji hiša. Ta prostor imenujemo stavbišče. Stavbnik nariše načrt. Delavci izkopljejo temelj. Pri kopanju rabijo krampe in lopate. Drugi delavci gase apno in delajo malto. Ope-karji žgo opeko. Zidarji zidajo zidove. Tesarji tešejo bruna in postavijo ostrešje. Krovci pokrijejo streho. Mizarji napravijo vrata in okna. Ključavničarji nastavijo kljuke ter nabijejo okove in stožere. Steklarji vde-nejo šipe. Pečarji postavijo peči. Slikarji slikajo stene. 1. naloga: Izpiši iz gorenjega berila vsa imena oseb! 2. naloga: Izpiši iz gorenjega berila vsa imena reči! 3. naloga: Naštej rokodelce, ki so zaposleni pri gradbi hiše! 4. Leni Jakec. Jakec rad mizar postal bi, stružec je nadležen. Dimnikar nato postal bi, posel ta ni nežen. Jakec rad rudar postal bi, klanjati se neče. Jakec mlinar rad postal bi, a teže ga vreče. Jakec tkalec rad postal bi, posel ta je oster. Komaj delo prav začel je, že spodi ga mojster. Jakec, Jakec, misli to, kaj še kdaj iz tebe bol Jakec rad kovač postal ¿bi, ogli so prežami. Jakec rad črevljar postal bi, črevljev rijemu mar ni. Jakec rad krojač postal bi, a šivanka zbada. Jakec rad steklar postal bi, toda steklo vbada. Jakec knjigovez postal bi, kieja duh je oster. Komaj delo prav začel je, že spodi ga mojster. Jakec, Jakec, misli to, kaj še kdaj iz tebe bol Z marsičim se je še bavil, a končal ničesa. Leta mlada je zapravil, starost ga pretresa. Jakec nosi glavo prazno, a skrbi obilo. Jakec toži, bridko toži, Jakec vzdiše milo: „Oh, ko bi se v dobi mladi bil učil pokoren, ne bi bil tako neumen, ne tako uboren! Oh, zdaj pač verjamem to, da iz mene nič ne bol" 1. naloga: Izpiši iz gorenjega berila vse rokodelce! 2. naloga: Povej, kaj v 1. nalogi imenovani rokodelci delajo, in uporabi nastopne glagole: kopati, kovati, krpati, mleti, ometati, rezati, šivati, tkati, vezati, žagati. 3. naloga: Povej stavke 2. naloge tudi v dvojini in množini! 5. Pri vežnih vratih je pes. Pes je domača žival. Priklenjen je z verigo. On čuva hišo in vse posestvo. Poleg psa vidimo pasjo hišico. 1. naloga : Odgovori temle vprašanjem: 1. Kdo je pri vežnih vratih? — Kje je pes? 2. Kaj je pes? 3. S čim je priklenjen? 4. Kaj čuva pes? — Kdo čuva hišo? 5. Kaj vidimo poleg psa ? 2. naloga: Povej, kar si si zapomnil? 3. naloga: Odgovori temle vprašanjem s samostalniki, ki jih najdeš v 5. vaji: Kaj je leseno? Kdo je hud? Kaj je železno? Kaj je visoko? Kaj je veliko? Kdo je koristen? Kaj je majhno? 4. naloga: Napiši stavke 3. naloge in podčrtaj samostalnike! Pes je priklenjen; on je hud. Hiša je lepa; ona je nova. Posestvo je veliko; ono je drago. Pomni: Spol samostalnikov je trojen: moški, ženski in srednji spol. Moškega spola so tisti samostalniki, ki jih lahko zamenjaš z besedico „on". Ženskega spola so tisti samostalniki, ki jih lahko zamenjaš z besedico „ona". Srednjega spola so tisti samostalniki, ki jih lahko zamenjaš z besedico „ono". 1. naloga: Postavi v tehle- stavkih namesto samostalnikov besedice „on", „ona" ali „ono": Pes je zvest. Drevo je visoko. Hiša je nova. Vrt je lep. Jablana je košata. Jabolko je sladko. Hlapec orje. Dekla pobira. Dete je. Zidar zida. Streha je poševna. Okno je visoko. Drevo raste. Njiva je velika. Plot je lesen, v 2. naloga: Napiši 5 samostalnikov moškega, 5 ženskega in 5 srednjega spola! 3. naloga: Določi spol iemle samostalnikom: gospodar, prostor, hiša, stavbišče, stavbnik, načrt, delavec, temelj, kramp, lopata, apno, malta, opekar, opeka, zidar, zid, tesar, bruno, ostrešje, krovec, streha, mizar, okno, ključavničar, kljuka, okov, stožer, steklar, šipa, pečar, peč, slikar, stena. 7. v Pes. Psiček naš, hav, hav! lajaj, to je prav! Da pred hišna vrata k nam ne bode tata; psiček naš, hav, hav! lajaj, to je prav! Naloga: Nauči se to pesemeo na pamet! Ne draži psov! Aleš je kaj rad dražil pse. Psi so si to dobro zapomnili. Kadar je šel po vasi, so nanj lajali in se vanj zaganjali. Nespametni Aleš pa se je temu le posmehoval. Nekoč je poslal oče Aleša v mlin. Veliki mlinarjev pes je bil ravno odklenjen. Ko je zagledal Aleša, je skočil ves srdit nanj. Raztrgal bi ga bil, da ni pritekel mlinar in ga otel. 4. naloga: Spregaj: Ne dražim psov. To si dobro zapomnim. Kadar grem po vasi. Temu se le posmehujem. Pošljem Aleša v mlin. Da ne pritečem in ga otmem. 2. naloga: Spregaj stavke 1. naloge tudi v preteklem in prihodnjem času! 9. Uganka. Podnevi, ponoči pri hiši vse sliši; če se. oglasi, tatu odpodi. Pomni: Dan — podnevi; noč ponoči; jutro — - zjutraj; poldan — opoldne; večer zvečer; dopoldan dopoldne; popoldan — popoldne. Nalo.ga: Povej, kdaj učenec vstane, kdaj se uči, kdaj obeduje, kdaj se igra, kdaj moli, kdaj spi? 10. Zadaj in na desni sta gospodarski poslopji. Pokriti sta s slamo. Na strehi je štorkljino gnezdo. Na levi je odprt prostor. V njem so vozovi in različno orodje. Ta prostor imenujemo kolnico. Na desni je skedenj. V skednju mlatijo žito. To so mlatiči. Mlatiči imajo cepce. Pred skednjem stoji veliko rešeto. 1. naloga: Odgovori iemle vprašanjem: 1. Kaj je zadaj in na desni? — Kje sta gospodarski poslopji? 2. S čim sta pokriti? 3. Kaj je na strehi? — Kje je štorkljino gnezdo? 4. Kaj je na levi? 5. Kaj je v njem? — Kje so vozovi? 6. Kako imenujemo ta prostor? 7. Kaj je na desni? — Kje je skedenj? 8. Kaj delajo v skednju? 9. Kdo so to? Kdo mlati žito? 10. Kaj imajo mlatiči? — Kdo ima cepce? 11. Kaj stoji pred skednjem? — Kje stoji rešeto? 2. naloga: Povej, kar si si zapomnil! 3. naloga: Določi spol nastopnim samostalnikom: slama, gnezdo, prostor, voz, orodje, kolnica, skedenj, žito, mlatič, cepec, rešeto, mrva. 4. naloga: Vprašaj, kakšne so v 3. nalogi imenovane reči ter odgovori z nastopnimi pridevniki: dolg, velik, odprt, nov, potreben, prostoren, prazen, zrel, močen, lesen, okrogel, suh. 11. Mlatič mlati. Streha je slamnata. Mlatiča mlatita. Strehi sta slamnati. Mlatiči mlatijo. Strehe so stamnate. Gnezdo je veliko. Gnezdi sta veliki. Gnezda so velika. Pomni: Število samostalnikov je trojno: ednina, dvojina in množina. 1. naloga: Določi število samostalnikom v tehle stavkih: Poslopja so velika. Vozovi so stari. Kolnica je prostorna. Mlatiči so marljivi. Učenca pišeta. Rešeto je okroglo. Zidarja zidata. Delavke grabijo. Okni sta visoki. Hlapec nosi. Deklici sedita. Drevo je košato. Jabolka so kisla. Vrt je ograjen. Cvetice cveto. Bruni sta dolgi. Peč je lončena. Okova sta železna. Hiši sta zidani. 2. naloga: Postavi stavke 1. naloge, ki so v ednini, v dvojino in množino, one v dvojini v ednino in množino in one v množini v ednino in dvojino! Mlatiči. f Hej, junaki, hej, mlatiči, kup pšenični je visok! Krepko naj pojo cepiči: Pika, poka, pika, pok! Kruhku belemu se smeje oče, mati in otrok. • Pritiskajmo še krepkeje: Pika, poka, pika, pok! Ko mlatič je pri obedi gologlav in golorok, hitro mine, kar je v skledi: Pika, poka, pika, pok! Naloga: Nauči se to pesem na pamet! 13. Na desni vidimo hlev. V hlevu ima kmet različne živali. Imenujemo jih domače živali. Domače živali so: konj, žrebe, krava, vol, tele, osel, prašič, ovca, koza i. t. d. Na dvorišču vidimo petelina, kokoši, gosi, golobe. Ponekod imajo tudi race, purane in pava. Te živali imajo peruti. Imenujemo jih perutnino. 1. naloga : Odgovori temle vprašanjem : 1. Kaj vidimo na desni? — Kje vidimo hlev? 2. Kaj ima kmet v hlevu? — Kdo ima v hlevu različne živali? — Kje ima kmet različne živali? 3. Kako imenujemo te živali? 4. Naštej domače živali! — Kaj je konj? — Kaj je krava? — Kaj je vol? — Kaj je tele? — Kaj je prašič? itd. 5. Kaj vidimo na dvorišču? 6. Kaj imajo ponekod? 7. Kaj imajo te živaii? 8. Kako jih imenujemo? — Kaj je kokoš? — Kaj je raca? — Kaj je gos? — Kaj je golob? — Kaj je pav? — 2. naloga: Povej, kar si si zapomnil! 3. naloga: Določi spol nastopnim samostalnikom: konj, žrebe, krava, vol, tele, osel, prašič, ovca, koza, petelin, kokoš, raca, gos, golob, puran, pav. 4. naloga: Postavi v dvojino in množino tele stavke: Konj je hiter. Zrebe je živahno. Krava je koristna. Vol je močen. Tele je mlado. Osel je trmast. Prašič je umazan. O je boječa. Gos je bela. Golob je čist. Raca je počasna. Pav je lep. Kdo poje? Deček poje. Poklica poje. Dete poje. Kaj cvete? 14. Dečka pojeta. Deklici pojeta Deteti pojeta. Dečki pojejo. Deklice pojejo. Deteta pojejo. I Grm cvete. Grma cveteta. Grmi cVetejo. Cvetica cvete. Cvetici cveteta. Cvetice cvetejo. Drevo cvete. Drevesi cveteta. Drevesa cvetejo. Pomni: Kadar vprašamo z vprašanjem: kdo? ali kaj?, stoji samostalnik v prvem sklonu ali imenovalniku. Pomni: S kdo? vprašamo po živih, s kaj? po neživih stvareh. 1. naloga: Vprašaj v nastopnih stavkih z vprašanjem: kdo? ali kaj?: Mož stoji na lestvi. Deklica pobira jabolka. Mati nese težko košaro. Jablana raste na vrtu. Lestva sloni ob drevesu. Koš stoji na tleh. Jabolko leži v travi. — Dekli pobirata krorfi-pir. Hlapca polnita vreče. Konja vlečeta plug. Zrebeti skačeta. Vozova stojita na njivi. Vreči ležita pri vozu. Ravnili visita na „steni. — Mlatiči mlatijo žito. Učenke. pišejo nalogo. Deteta se igrajo Krave so v hlevu. Poslopja obdajajo dvorišče. Ure kažejo čas. Vozozi stoje v kolnici. 2. naloga: Prepiši stavke 1. naloge in podčrtaj samostalnike v imenovalniku! 3. naloga: Tvori vprašanja in odgovori: Kdo ali kaj je leseno, dolgo, marljivo, živahno, staro, belo, visoko, suho, poslušno, rdeče, kratko, mlado, okroglo, težko, koristno? _ • 4. naloga: Postavi v 3. nalogi tvorjene stavke tudi v dvojino in množino 1 15. Domače živali. Pes laja. Mačka mijavka. Konj hrže. Krava muka. Osel riga. Prašič kruli. Koza mekeče. Ovca bleketa. Petelin poje. Kokoš kokoče. Gos gaga. Golob gruli. Pav vpije. 1. naloga: Vprašaj po samostalnikih gorenjega berila z vprašanjem: kdo? ali kaj? 2. naloga: Povej gorenje stavke v dvojini in množini! 3. naloga: Povej gorenje stavke v preteklem in prihodnjem času! 4. naloga: Povej stavke, ki si jih povedal v 2. nalogi v dvojini in množini, tudi v preteklem in prihodnjem času! 16. Konj. Konj je lepe in visoke rasti. Glava mu je dolga. Oči so bistre. Ušesa so kratka in gibka. Vrat je dolg. Na vratu je kodrasta griva. Truplo je zalito. Dlaka je gladka. Rep je žimnat. Noge so tenke in skočne. Na vsaki nogi ima po eno kopito. Konj pozna svojega gospodarja. Je poslušen, razumen, pomniv in pogumen. Zrebe je kaj živahno. Konj vleče voz in plug, nosi jezdeca in tovore. Kožo strojijo. 1. naloga: Vprašaj v nastopnih stavkih z vprašanjem: kdo? ali kaj?: Konj je lepe rasti. Glava je dolga. Oči so bistre. Ušesa so gibka. Vrat je dolg. Na vratu je griva. Truplo je zalito. Dlaka je gladka. Rep je žimnat. Noge so tenke. Konj pozna •gospodarja. Zrebe je živahno. Konj vleče voz. 2. naloga: Prepiši stavke 1. naloge, podčrtaj samostalnike v imenovalniku in zaznamenuj vrhu samostalnika, ali stoji v ednini ali množini! ed. (N. pr.: Konj je lepe rasti.) 17. Petelin. Petelin jutro znani že: „Oj, dete ljubo, vstani žel" Ce spalo boš mi jutro celo, te solnce nič ne bo veselo. Le vstani, dete, že je čas! Umij roke, umij obraz! Potem te solnce bo ljubilo in zdravje, moč ti bo delilo. Cuj, dan petelin znani žel — Oj, dete ljubo, vstani že! Naloga: Nauči se to pesem na pamet! » 18. Na dvorišču stoji deklica. V roki ima košarico z; zrnjem. Zrnje potresa kuretini. Petelin in kokoši ga pridno zobljejo. Koklja kliče svoja piščeta. En golob sedi deklici na rami, dva zobljeta na tleh, drugi še lete. fcosi se le počasi približujejo. Na dvorišču vidimo tudi visoko drevo, [vodnjak in golobnjak. Pred hlevom stoji majhen voziček. Na vozičku so konve za mleko. 1. naloga: Odgovori temle vprašanjem: 1. Kje stoji deklica? — Kdo stoji na dvorišču? 2. Kaj ima deklica v roki ? 3. Kaj dela deklica? — Komu potresa deklica zrnje? 4. Kdo zoblje zrnje? — Kaj zobljejo kokoši? 5. Koga kliče koklja? — Kdo kliče piščeta? 6. Kje sedi en golob? — Kdo sedi deklici na rami? 7. Kaj delata dva goloba? 8. Kaj delajo drugi golobi? 9. Kdo se le počasi približuje? 10. Kaj še vidimo na dvorišču? — Kakšno je drevo? 11. Kaj stoji pred hlevom? — Kje stoji voziček? — Kakšen je voziček? 12. Kaj je na vozičku? -— Kje so konve za mleko? 2. naloga : Povej, kar si si zapomnil! 3. naloga : Povej vse, kar vidiš na tej sliki! 4. naloga: Določi z vprašanjem: kdo? ali kaj? samostalnike v imenovalniku v nastopnih stavkih: Na dvorišču stoji deklica. Kokoši pridno zobljejo. Koklja kliče svoja piščeta. Golob sedi deklici na rami. Goloba zobljeta na lleh. Gosi se počasi približujejo. Na dvorišču je vodnjak. Pred hlevom stoji voziček. Na vozičku so konve. 5. naloga: Prepiši stavke 4. naloge in podčrtaj samostalnike v imenovalniku 6. naloga : Spregaj: V roki imam košarico z zrnjem. Zrnje potresam kuretini. Na dvorišču vidim visoko drevo. 19. Koga ali kaj vidimo na sliki? Na sliki vidimo vodnjak. Na sliki vidimo mlati ča. Na sliki vidimo gos. Na sliki vidimo hišo. Na sliki vidimo drevo. Pomni: Kadar vprašamo z vprašanjem: koga? ali kaj?, stoji samostalnik v četrtem sklonu ali tožilniku. Pomni: Tožilnik je enak imenovalniku a) pri samostalnikih moškega spola, ki pomenijo nežive stvari, b) pri samostalnikih ženskega spola, ki se končujejo na soglasnik, c) pri vseh samostalnikih srednjega spola. 1. naloga : Vprašaj v nastopnih stavkih z vprašanjem : koga? ali kaj?: Na sliki vidimo vrt. Drevo ima vrh. Delavka koplje krompir. Kmet kupi konja. Pes pozna gospodarja. Konj nosi jezdeca. Vola vlečeta plug. — Mostovž ima ograjo. Delavci delajo malto. Opekarji žgo opeko. Pečar stavi peč. Mizar dela klop. Učenec piše nalogo. Olrok ljubi mater. Mati hvali hčer. -— Deklica je jabolko. Gospodar izbere stavbišče. Delavci gase apno. Tesarji stavijo ostrešje. Deček gladi žrebe. Učenec kupi pero. 2. naloga: Prepiši stavke 1. naloge in podčrtaj samostalnike v tožilniku! 3. naloga: Odgovori vprašanju „Koga ali kaj vidimo v šoli?" z nastopnimi besedami: Učitelj, učiteljica, omara, klop, razpelo, deček, deklica, okno, strop, katehet, goba, kreda, ravnilo, tabla. 4. naloga: Odgovori vprašanju „Koga ali kaj ima kmet?" z nastopnimi besedami: Hlapec, dekla, vol, krava, tele, hiša, dvorišče, njiva, konj, voz, rešeto, gos, golob, pes, konj. 5. naloga: Odgovori temle vprašanjem: Koga kaznuje učitelj? Kaj ima učitelj? — Koga ljubi mati? Kaj kuha mali? — Koga spoštuje učenec? Kaj kupi učenec? — Koga kliče dete? Kaj je dete? — Koga hvali kmet? Kaj obdeluje kmet? — Koga uči učiteljica? Kaj čiia učiteljica? » 20. Tatic iz navade. Vrabec, zviti postopač, putkam pičo krade, o, pa ne iz hudobije — samo iz navade. Mucek naš za ptički rad malo semtertja poškili; pa zaloti vrabčka v hipu, ko prav v sidedo kuram sili. Vrabec, zviti postopač, putkam pičo krade, mucek skoči mu za vrat — samo iz navade. Naloga: Nauči se to'pesem na pamet! r Česa te uči kokoš. Mali stoji z Marico na dvorišču. Po dvorišču hodijo kokoši ter pobirajo zrnca in črvičke. Siara kakoš gre h koritu, da se napije. To vidi Marica in 'vpraša mater: „Zakaj pa kokoš vselej pogleda proli nebu, ko zajme s kljunom vode?" Mati odgovori: „Nebeškega Očeta zahvaljuje za kapljico vode, ki jo je popiia." 1. naloga: Odgovori temle vprašanjem: Kdo aii kaj sloji na dvorišču? Koga ali kaj vpraša Marica? (mati) Kdo ali kaj leze po tteh? Koga ali kaj pobere kokoš? (črviček) — Kdo ali kaj -je v koritu? Koga ali kaj pije kokoš? (voda). 2. naloga: Spregaj: Slojim na dvorišču. Vprašam mater. Zahvaljujem nebeškega Očeia. 22. Crv, črviček. — Kaplja, kapljica. — Zrno, zrnce. Naloga: Tvori manjšalne besede iz nastopnih samostalnikov: fant, konj, voz, osel, vol, pes, palec — tabla, soba, hiša, ura, miza, dekla, omara, voda — koriio, rešeto, drevo, kolo, vino. 23. Razbiti vrč. „Po vode!" zakliče mati. Hitro vrč v roke — sestrica in brat hitita mami po vode. „Danes vode jaz nasirežem!" sestra govori. „Danes jaz!" de bratec mbško, „včeraj si jo ti!" In beseda da besedo, ^ vrč zdrči iz rok, lica, roke in črepinje moči bridki jok. . i Pomni: Danes, včeraj, jutri; predvčerajšnjim, pojutrišnjem. 1. naloga: Nauči se gorenjo pesem na pamet! 2. naloga: Povej, kaj delaš danes, kaj si delal včeraj ali predvčerajšnjim, kaj boš delal jutri ali pojutrišnjem? 3. naloga: Spregaj v 2. nalogi dobljene stavke! III. Zima. (Janskega slika št. 4.) 1. Ta slika nam kaže krajino pozimi. Vse je pokrito s snegom. Spredaj vidimo dvoje poslopij. Na levi je vodna žaga, na desni pa mlin. Poleg levega poslopja je veliko vodno kolo. Kolo in žleb sta zarhrzla. Dolge ledene sveče vise od njiju. Tudi ribnik za hišo je zamrzel. Pokriva ga ledena skorja. Na strehi sedi krokar. 1. naloga: Odgovori temle vprašanjem: 1. Kaj nam kaže ta slika? 2. S čim je vse pokrilo? 3. Kaj vidimo spredaj? Kje vidimo dvoje poslopij? 4. Kaj je na levi? — Kaj je na desni? 5. Kaj je poleg levega poslopja? — Kje je vodno kolo? — Kakšno je vodno kolo? 6. .Kakšna sia kol o in žleb? 7. Kaj visi od njiju? 8. Kje je ribnik? — Kakšen je ribnik? 9. Kaj ga pokriva? 10. Kdo sedi na strehi? — Kje sedi krokar? 2. naloga: Povej, kar si si zapomnil! 3. naloga: Zveži v siavke nastopne samostalnike in pridevnike: zima, sneg, poslopje, kolo, žleb, ribnik, streha, krokar; mrzel, bel, velik, okrogel, votel, zamrzel, poševen, črn. 4. naloga: Vprašaj v nastopnih stavkih d) po samostalnikih v imenovalniku, b) po samostalnikih v tožilniku: Slika kaže krajino. Učenci gledajo sliko. Sneg pokriva streho. Voda goni kolo. Mlinar ima mlin. Led pokriva ribnik. 2. Koga ali kaj ima učenec? o) Učenec ima (dva) svinčnika. . Učenec ima (dve) knjigi. Učenec ima (dve) peresi. b) Učenec ima (tri) svinčnike. Učenec ima (tri) knjige. Učenec ima (tri) peresa, i Pomni: V dvojini je pri vSfch samostalnikih tožilnik enak imenovalniku. V množini je pri samostalnikih ženskega in srednjega spola tožilnik enak imenovalniku; samostalniki moškega spola pa se končujejo na „e". 1. naloga: Povej, kaj ima človek po dvoje! (Oko, uho, lice, sence, roka, noga, koleno, bok, stegno, stopalo, rama, komolec, zapestje, gleženj. — N. pr.: Človek ima dve očesi.) 2. naloga: Povej, kaj imajo ljudje in uporabi samostalnike 1. naloge v množini! (N. pr.: Ljudje imajo oči.) 3. naloga: Odgovori temle vprašanjem a) v dvojini, b) v množini: Koga ali kaj kupi deklica (zvezek, pletenka, držalo)? — Koga ali kaj vidimo v šoli (učenec, deklica, okno, klop, stena, stol)? — Koga ali kaj rabi kmet (hlapec, dekla, konj, voz, krava, rešeto) ? \ 4. naloga: Vprašaj v nastopnih stavkih d) po samostalnikih v imenovalniku, ti) po samostalnikih v tožiiniku: Mož trga jabolka. Hlapec polni vreče. Učiteljica hvali učenki. Kmetje imajo prašiče. Koklja kliče piščeta. Učenec je spisal nalogi. Dete umiva ušesi. Deček je dražil pse. 3. t Pesem nagajivka. Zima, zima bela vrh gore sedela/ vrh gore sedela, pa tako je pela, pa tako je pela, da bo Mirka vzela, da bo Mirka vzela, ker on nič ne dela, ker on nič ne dela, ker on nič se ne uči — čakaj, čakaj, Mirko ti! Naloga: Nauči se to pesem na pamet! 4. Zima. / Pozimi počiva zemlja. Drevesa so izgubila lepo zeleno odejo. Cvetice so odcvetle. Trava je zvenila. Ptice \ selilke so nas zapustile. Slalne ptice se "bližajo hišam, j Dobri ljudje jim potresajo živež. Sneg in led pokrivata vso prirodo. Jako mrzlo je. Ljudje se oblačijo v debelejšo ] obleko. Zdaj že ne moremo biti brez peči. Ubožni ljudje j nimajo niti drv niti obleke. Pomagajmo jim! Otroci se sankajo in drsajo po ledu. Božič je pozimi za otroke najveselejši praznik. 1. naloga: Vprašaj po samostalnikih in določi pri vsakem j sklon in število : Zemlja počiva. Drevesa so izgubila zeleno odejo. Cvetice so odcvetle. Trava je zvenila. Piice se bližajo. Ljudje potresajo živež. Sneg pokriva prirodo. , 2. naloga: Spregaj: Nimam niti drv niti obleke. Oblačim se v debelejšo obleko. 5. C Na ribniku se drsata dva dečka. Na nogah imata drsalice. Prvi je padel. Leži na hrbtu in moli noge kvišku. Drugi se drsa bplje. Tretji, deček se driča po pobočju poleg žage. Sedi na sankah in se veselo pelje navzdol. 1. naloga: Odgovori temle vprašafii¿ r.: 1. Kdo se drsa na ribniku? — Kje S( i dečka? 2. Kaj imata na nogah? —Kje imata ursalice? 3. Kaj se je zgodilo prvemu? 4. Kako leži? — Kaj moli kvišku? 5. Kako se drsa drugi? 6. Kaj dela tretji deček? - Kje se driča tretji deček? 7. Kje sedi? — Kam se pelje deček? 2. naloga: Povej, kar si si zapomnil! 3. naloga: Spregaj: Na nogah imam drsalice. Drsam se na ribniku. Ležim na hrbtu in molim noge kvišku. Sedim na sankah. Peljem se veselo navzdol. 6. i Komu ali čemu da učitelj knjigo? Učitelj da učencu knjigo. Učitelj da,učenki knjigo. Učitelj da detetu knjigo. Pomni: Kadar vprašamo z vprašanjem: komu? ali čemu?, stoji samostalnik v tretjem sklonu ali dajalniku. 1. naloga: Vprašaj v nastopnih stavkih z vprašanjem: komu? ali čemu?: Oče da sinu jabolko. Učenec posodi součencu pero. Sestra piše bratu pismo. Dekla nese hlapcu kosilo. — Mati da hčeri robec. Hči pomaga materi. Učenka prinese učiteljici šopek. Deklica potresa kuretini zrnje. — Mati poje detetu. Dete se smeje jabolku. Prevelika svetloba škoduje očesu. 2. naloga: Prepiši stavke 1. naloge in podčrtaj samostalnike v dajalniku! 3. naloga: Odgovori temle vprašanjem: Komu ali čemu se smeje otrok (oče, kruh, žrebe)? Komu ali čemu sem hvaležen (Bog, mati, učiteljica)? Komu ali čemu se bližamo (hiša, .vrt, delavec)? Komu ali čemu pomagate (siromak, součenka, dete)? 4. naloga: Povej, kako je ime: tvojemu očetu, tvoji materi, tvojemu bratu, tvoji sestri, tvojemu dedu, tvoji babici, tvojemu součencu, tvoji součenki. Na ledu. Pozimi zmrzne voda v potokih in ribnikih. Na ledu se otroci kaj radi sučejo. Težko pričakujejo prostega časa, da vzamejo drsalice in hite na drsališče. Tu je zdaj življenje! Kakor blisk švigajo zdaj sem, zdaj tja. In če dva trčita vkup in se zvrneta na tla, kaj to? Hajd na noge in zopet dalje! 1. naloga: Povej gorenje berilo a) v preteklem b) v pri- 4 hodnjem času! 2. naloga: Povej, kakšne so nastopne osebe in stvari: voda, potok, ribnik, led, otrok, drsalica, drsališče, noga — mrzel, širok, globok, trd, vesel, železen, gladek, zdrav. Na saneh. Toplo v telescu, na licu smeh — ej, to je veselo tu na saneh! A če nezgoda želi tako, da nosek pod snegom išče zemljo: Lepo v dolino sani drče, brez vseh težav kar samo gre. "Naloga: Nauči se to pesem na pamet! Iz snega vsak se brž dvigne tedaj in s hriba zopet v dolino nazaj! 9. Spredaj vidimo še tri dečke in eno deklico. Prvi deček zvija sneženo kepo. Drugi deček dela sneženega moža. Sneženi mož ima glavo, trup, dve roki, dve očesi, nos in usta. Namesto nog ima debelo sneženo kepo. Na trupu ima štiri gumbe. Oči, usta in gumbi so iz oglja. V desni roki drži palico. Videti je prav hud. Dva manjša otroka ga gledata, pa se ga nič ne bojita. 1. naloga : Odgovori temle vprašanjem : 1. Koga vidimo spredaj? 2. Kaj dela prvi deček? — Kdo zvija sneženo kepo? 3. Kaj dela drugi deček? — Kdo dela sneženega moža? 4. Kaj ima sneženi mož? 5. Kaj ima namesto nog? 6. Kaj ima na trupu? 7. Iz česa so oči, usta in gumbi? 8. Kaj drži v desni roki? — Kje drži palico? 9. Kakšen je videti? 10. Kdo ga gleda? — Ali se ga bojita? 2. naloga: Povej, kar si si zapomnil! 3. naloga : Odgovori temle vprašanjem: Koga ali kaj vidimo spredaj? Koga ali kaj zvija deček? Koga ali kaj ima sneženi mož? Koga ali kaj ima na trupu? Koga ali kaj drži v roki? 4. naloga: Napiši stavke 3. naloge in podčrtaj samostalnike v tožilnikul 10. a) Komu ali čemu da učitelj knjigo? Učitelj da dečkoma knjigo. Učitelj da dečkom knjigo; Učitelj da učencema knjigo. Učitelj da učencem knjigo. Pomni: Za soglasniki c, č, š, ž, j (lj, nj) izpreminjamo v končnicah samoglasnik „o" v „e". 1. naloga: Vprašaj vi nastopnih stavkih z vprašanjem: komu? ali čemu?: Mati reže otrokoma kruh. Deklica nese hlapcema kosilo. Deček se bliža konjema. Bratoma je ime Janko in Stanko. Oče je kupil sinoma novo obleko. 2. naloga: Vprašaj v nastopnih stavkih z vprašanjem: komu? ali čemu?: Učitelj pripoveduje učencem povest. Hlapec nese volom krmo. Deklica potresa golobom zrnje. Ptičem se pozimi slabo godi. Pomagajmo revežem! Dajte dečkom drsalice! Gospodar da mlatičem plačilo. Brat nese konjem vodo. i 3. naloga: Prepiši stavke 1. (in 2.) naloge in podčrtaj samo stalnike v dajalniku! 4. naloga: Odgovori temle vprašanjem a) v ednini, b) v dvojini, c) v množini: Komu ali čemu se smeje mati (otrok, deček)? Komu ali čemu pomagamo (učenec, hlapec)? Komu ali čemu se čudi otrok (ptič, vrt)? Komu ali čemu piše deklica (brat, stric)? b) Komu ali čemu daje deklica hrano? Deklica daje racama hrano. Deklica daje kokošima hrano. Deklica daje gosema hrano. Deklica daje racam hrano. Deklica daje kokošim hrano. Deklica daje gosem hrano. Pomni: Končnico ama ali a m dobivajo samostalniki ženskega spola na —a in še nekateri drugi. Končnico ima ali i m, ema ali em dobivajo nekateri samostalniki ženskega spola na soglasnik. , 1. naloga: Vprašaj v nastopnih stavkih z vprašanjem: komu? ali čemu?: Sestrama se dobro godi. Živalim ne stori nič hudega! Mizar popravlja mizam noge. Mišim nastavljamo pasti. Bližate se hišama. Obleka pristoji hčerama. Otroci so materam hvaležni. Pečem manjka cevi. 2. naloga: Prepiši stavke 1. naloge in podčrtaj samostalnike v dajalniku! 3. naloga: Odgovori temle vprašanjem a) v ednini, b) v dvojini, c) v množini: Komu ali čemu ukazuje učiteljica (učenka, deklica)? Komu ali čemu kupi mati obleko (hči, dekla)? Komu ali čemu popravlja mizar noge (klop, omara)? Komu ali čemu se čudi deklica (pesem, slika)? • c) Komu ali čemu je treba opore? Debloma je treba opore. Deblom je treba opore. Drevesoma je treba opore. Drevesom je treba opore. Detetoma je treba opore. Detetom je treba opore. 1. naloga: Vprašaj v nastopnih stavkih z vprašanjem: komu? ali čemu?: Deklica potresa piščetom zrnje. Ušesoma škoduje močen pok. Vrtnar je privezal drevesom kole. Mizar je pritrdil oknoma okove. Zrcalom manjka okvirov. 2. naloga: Odgovori temle vprašanjem a) v ednini, b) v dvojini, c) v množini: Komu ali čemu škoduje prehuda svetloba (oko, deie)? Komu ali čemu poklada deček krmo (tele, jagnje)? Komu ali čemu je treba okovov (okno, korito)? 3. naloga: Napiši stavke 2. naloge in podčrtaj samostalnike v dajalniku! 11. Sneg. Pozimi zmrzujejo vode. Takrat tudi zmrzujejo vodni hlapovi v oblakih. Narede se prelepe zvezdice. Zvezdica se prime zvezdice. Tako se narede snežinke. Sneg pobeli ulice in strehe, ravnine in hribovje. Na visokih gorah sneži tudi poleti. Sneg je prav tako potreben ¡kakor dež. Varuje zimske setve, da ne pozebejo. 1. naloga: Tvori manjšalne besede iz nastopnih samostalnikov s končnico —ica: voda, zvezda, ravnina, gora! — Pomni: streha, strešica; roka, ročica. 2. naloga: Spregaj: Pozimi zmrzujem. Varujem zimske setve. Zmrzlega človeka drgnem s snegom. 3. naloga: Vprašaj po razprto tiskanih samostalnikih in določi sklon in število: Voda je zmrznila. Kokoš pije vodo. Primešaj vodi malo kisa! Nad nami plavajo oblaki. Oblakoma pošiljamo pozdrave. Otrok gleda oblak. 'Dečki vrte kolesa. Kolo je okroglo. Kolesoma je treba obročev. Konj je domača žival. Kmet ima konje. Daj konjema ovsa! Gosi sta beli. Raca je podobna gosi. Deklica gleda gosi. Na vrtu vidimo drevesa. Drevesi sta visoki. Bližam se drevesu. 12. Kdo je to? Poznaš li, deček moj, moža, ki v rchi palico ima, držeč jo trdno noč in dan, a ki se ne postavlja v bran, ko divjih paglavcev se broj zaganja z njim v srditi boj? Ubožec velik mož je ta, ki tepsti, tekati ne zna, ki smrtnobled v obrazu živi samo ob mrazu, pretakajoč bridke solze, kadar se drugi vesele, kadar poljubov svojih žar pritiska zemlji nebni car. No, imenuj moža mi ždaj, x dokler — ne pojde v kraj! 1. naloga: Postavi nastopne samostalnike v tožilnik in da-jalnik ednine, dvojine in množine: deček, mož, roka, palica, noč, paglavec, ubožec, obraz, solza, zemlja, kraj, dan (dv. dneva, mn. dnevi). 2. naloga: Spregaj: Poznam moža. V roki imam palico. Tepsti ne znam. Pretakam bridke solze. 13. Pri žagi je mlinarica. Potresa golobom zrnje. Tudi vran bi rad dobil kako zrnce. Po pobočju gre stara žena. Prihaja iz gozda. Na hrbtu nese butaro sehljadi. Nabrala jo je v gozdu. Doma si bo kurila peč z njo. i. naloga: Odgovori temle vprašanjem: 1. Kdo je pri žagi? — Kje je mlinarica? 2. Kaj potresa? — Komu potresa zrnje? 3. Kdo bi tudi rad dobil kako zrnce? 4. Kdo gre po pobočju? — Kje gre stara žena? 5. Odkod prihaja? 6. Kaj nese na hrbtu? — Kje nese butaro sehljadi? 7. Kje jo je nabrala? 8. Kaj si bo doma kurila? 2. naloga: Povej, kar si si zapomnil! 3. naloga: Povej vse, kar vidiš na tej sliki! 4. naloga: Vprašaj v nastopnih stavkih po samostalnikih in določi vsakemu sklon: Mlinarica potresa golobom zrnje. Vran bi rad dobil kako zrnce. Žena nese butaro. Kurila bo peč. 14. Mlinar — mlinarica. i Naloga: Tvori samostalnike ženskega spola iz nastopnih samostalnikov moškega spola: vrtnar, kovač, mesar, učitelj, kralj, krojač, berač. 15. Pri kom ali pri čem stoji deklica. Deklica stoji pri dečku. Deklica stoji pri (dveh) dečkih. Deklica stoji pri (treh) dečkih. Deklica stoji pri mizi. Deklica stoji pri (2) mizah. Deklica stoji pri (3) mizah. Deklica stoji pri kokoši. Deklica stoji pri (2) kokoših. Deklica stoji pri (3) kokoših. Deklica stoji pri gosi. Deklica Stoji pri (2) goseh. Deklica stoji pri (3) goseh. Deklica stoji pri oknu. Deklica stoji pri (2) oknih. Deklica stoji pri (3) oknih. Pomni: Kadar vprašamo z vprašanjem: pri kom? ali pri čem?, stoji samostalnik v petem sklonu ali mestniku. Mestnik dvojine je enak mestniku množine. 4. naloga: Odgovori temle vprašanjem v ednini: Pri kom ali pri čem stoji stol (miza)? Pri kom ali pri čem je učenec (učitelj)? Pri kom ali pri čem stoji mati (ognjišče)? Pri kom ali pri čem računa učenka (računalo)? Pri kom ali pri čem plete deklica (mati)? Pri kom ali pri čem stanuje ded (sosed)? Pri kom ali pri čem stoji koš (drevo)? Pri kom ali pri čem visi slika (tabla)? 2. naloga: Povej in napiši stavke 1. naloge tudi v dvojini in množini! 3. naloga: Vprašaj v nastopnih stavkih z vprašanjem: pri kom? ali pri čem?: Tabla stoji pri steni. Otroci se igrajo pri mlinu. Grmovje raste pri plotu. Učitelj je pri učencih. Gospodar je pri delavcih. Vrt je pri hiši. Petelin je pri kokoših. Učenke i stoje pri klopeh. Mati sedi pri oknu. Peč je pri steni. 16. Ptički pozimi. Zimski dan. Sneg naletava na zemljo. Oče vzame iz drvarnice ptičjo krmilnico. Nese jo na vrt in jo zasadi v zemljo. Otroci nanosijo zrnja in drobtinic. Ptički prilete in zobljejo hrano. Posebno mrzlega jutra najdejo otroci v krmilntci napol zmrzlega ptička. Nesejo ga v sobo. Dobro de toplota ptičku in kmalu ozdravi. Vesel skače po hiši in pobira drobtinice. Posebno rad ima otroke. Zleti jim na rame m jim zoblje iz rok. Spomladi pa odpre oče okno in ptiček zleti veselo prepevaje pod milo nebo. 1. naloga: Vprašaj v nastopnih stavkih po samostalnikih in določi vsakemu sklon: Oče prinese ptičjo krmilnico. Otroci nosijo zrnje. Ptički zobljejo hrano. Zjutraj najdejo napol zmrzlega ptička, j Toplota ptičku dobro de. Vesel pobira drobtinice. Posebno rad ima otroke. Oče odpre ptičku okno. 2. naloga: Spregaj: Iz drvarnice vzamem ptičjo krmilnico Nesem jo na vrt in zasadim v zemljo. Nanosim zrnja in drobtinic. Posebno rad imam otroke. Spomladi odprem ptičku okno Vran. Kdo berač je vendar ta? Črno suknjico ima; zdaj ko sneg leži povsodi, k vsaki hiši prosit hodi, žalostno kričeč: „Kra, kra, kdo mi vendar kruha da?" Prišla pa je pomlad čez noč, beraču prija to na moč; krila je svoja široko razpel, zletel visoko nad hiše vesel, doli hripavo kričal nam: „Lepa, lepa hvala vam!" Naloga: Nauči se to pesem na pamet! 18. Božič gre. i i v Cez sneženo polje Božič gre v deželo, vseokrog počiva pod odejo belo. Božič pa po polju in po vasi hodi in s seboj veselje v dar otrokom vodi Jaslice po kočah nežna deca dela, očka jo in mati gledata vesela. Z deco veselita ta večer oba se, zbujata spomine na nekdanje čase Naloga: Nauči se to pesem na pamet! IV. Pomlad. (Janskega slika št. 6.) \ 'i - i- Na tej sliki vidimo vrt, njivo in igrišče. Okoli vrta je plot. Plot je spredaj lesen, zadaj pa zidan. Vrtna vratca Pil, .,-^ppiil«,!,,....... M so odprta. Zadnja večja vrata so zaprta. Na vrtu je mnogo gredic. Med gredicami so pota. Po gredicah rasto drevesa, grmi, cvetice in trava. Na vrtu je tudi vodnjak. Zadaj stoji čebelnjak. Pred čebelnjakom sta dve gnojni gredi. 1. naloga: Odgovori temle vprašanjem: 1. Kaj vidimo na tej sliki? 2. Kaj je okoli vrta? — Kje je plot? 3. Kakšen je plot spredaj ? —- Kakšen je zadaj ? 4. Kaj je odprto? 5. Kaj je zaprto? — Katera vrata so zaprta? 6. Kaj je na vrtu? Kje je mnogo gredic? 7. Kaj je med gredicami? — Kje so pota? 8. Kaj raste po gredicah? — Kje rasto drevesa? — Kje rasto cvetice? 9. Kaj je še na vrtu? — Kje je vodnjak? 10. Kaj stoji zadaj? Kje stoji čebelnjak? 11. Kaj je pred čebelnjakom? — Kje sta gnojni gredi? 2. naloga: Povej vse, kar si si zapomnil! 3. naloga: Poišči v 1. vaji vse samostalnike in povej, kakšne so dotične reči! 2. a) Kje stoji čebelnjak? — Čebelnjak stoji pri hiši. Pomni: Namesto pri kom? ali pri čem? vprašamo lahko tudi kje? 1. naloga: Postavi v 1. nalogi 15. vaje namesto vprašanja pri kom? ali pri čem? vprašanje kje? in odgovori! 2. naloga: Vprašaj v stavkih 3. naloge 15. vaje z vprašanjem: kje? b) Kje vidimo vrt? Vrt vidimo na sliki. Kje so čebele? Čebele so v čebelnjaku. Kje slonita droga? Droga slonita ob drevesu- Kje pobira deklica jabolka? Deklic« pobira jabolka po travi. Pomni: Za besedicami: na, ob, po, v stoji samostalnik na vprašanje: kje? v mestniku. Besedice: na, ob, po, pri, v so predlogi. 1. naloga: Vprašaj in odgovori! Kje pri raste grmovje ? stoji jerbas? bere deklica ? leži koš? stoji stol ? stoji omara? . je goba? stoji učenec? je vrt? je peč? 2. naloga: Vprašaj in odgovori! na vidimo vrt? raste drevje? vise jabolka? stoji mož? leže knjige ? stoji miza? rasto cvetice? sedi vran? nese žena butaro? se drsajo dečki? 3. naloga: Vprašaj in odgovori! ob stoji tabla? rasto grmi? sloni lestva? leže vreče ? je drvarnica? sloni deček? se ovija fižol? visi slika ? je pritrjen žleb? se izprehaja učitelj?- plot, hiša lestva, drevo okno, miza drevo miza, stena zid, vrata tabla klop, součenec hiša vrata N.) slika vrt, travnik (ed., dv„ mn.) Veja (ed-. dv., mn.) lestva klop, miza (ed., dv., ran.) oder gredica, vrt (ed., dv., mn.) streha, drevo hrbet, glava led zid, stena plot, potok (ed., dv., mn.) jablana VOZ (ed., dv., mn.) hiša okno palica (ed., dv., mn.) ura streha voda, njiva Kje 4. naloga: Vprašaj in odgovori! po hodi otrok? pospravlja deklica? se suče mati? lezejo muhe? skačejo dečki? gre učenec? je črnilo polito? ne smemo pisati? skačejo ptički ? hodijo kokoši? letajo otroci? 5. naloga: Vprašaj in odgovori! Kje je učenec? so jabolka? so pečke? sedi deklica ? bo mati shranila jabolka? stanujemo ? so zvezki? so konji? mati kuha? je voda? vrt, soba soba, kuhinja (e sem videl ria vrtu 1 Jaz sem bil na vrtu. Hotel sem se prepričati. Saj ne bom nikoli več storil kaj takega! Ker sem odkritosrčno povedal. 2. naloga: Vprašaj po samostalnikih in določi vsakemu sklon: Oče kupi Ivanu nov nožek. Ivan gre na vrt in začne rezati debelca. Mati sedi v sobi. Kaj sem videl na vrtu! Drevesca mi je nekdo poškodoval. Jaz sem naredil to škodo. Kako oster je nožek., 11. Nož, nožek. Vrt, vrtec. Naloga: Tvori manjšalne besede iz nastopnih samostalnikov: koš, mož, ptič, sin, prst, vol, kovač, nos, dom, rep, dež, klobuk (klobuček), stric (striček) — brat, sod, zvon, kos, kol, sneg (snežec). Drevesce. Pri mojem drevescu zmer vetrič pihlja in z listjem šaljivo po vejah igra. Veseli se ptički med cvetje zbero, in pesemce lepe izbrane pojo. Živalce tam drobne se zgodaj glasé, Očeta v nebesih po svoje casté. In jaz navsezgodaj k drevesu hitim, da z drobnimi ptički Očeta častim. Naloga: Nauči se to pesem na pameti 13. Na drevescu vidimo valilnico. Poleg valilnice sedita dva škorca. Pred drevesom stoji mati. Na roki drži otroka. Otroku kaže ptiča. Druga valilnica je na drevescu pri zadnjih vratih. Lopata, grablje, žaga in škropilnica so vrtno orodje. 1. naloga: Odgovori temle vprašanjem: 1. Kaj vidimo na drevesu? — Kje vidimo valilnico? 2. Kdo sedi poleg valilnice? Kje sedita dva škorca? 3. Kdo stoji pred drevesom? — Kje stoji mati? 4. Koga drži na roki? 5. Komu kaže ptiča? — Koga kaže otroku? 6. Kje je druga valilnica? 7. Kaj je lopata? .Kaj so grablje? — Kaj je žaga? Kaj je škropilnica ? 2. naloga: Povej vse, kar si si zapomnil! 3. naloga: Vprašaj po samostalnikih in določi vsakemu sklon: Na drevesu vidimo valilnico. Mati drži otroka na roki. Otroku kaže ptiča. Deni valilnico na drevo! Nesi delavcem žago in škropilnico! S \ S kom ali s čim gre deček? Deček gre z bratom — z bratoma — z brati. Deček gre s stricem s stricema s strici. S kom ali s čim šiva mati? Mati šiva z iglo z iglama z iglami. Mati šiva z nitjo z nitma — z nitmi. S kom ali s čim se igra deklica? Deklica se igra z jabolkom — z jabolkoma — z jabolki. Deklica se igra z detetom — z detetoma — z deteti. Pomni: Kadar vprašamo z vprašanjem: s kom? ali s čim?, stoji samostalnik v šestem sklonu ali orodniku. Pomni: Pred samoglasniki in soglasniki b, d, g, j, 1, m, n, r, v, z, ž pišemo „z" namesto „s". 1. naloga : Vprašaj v nastopnih stavkih z vprašanjem: s kom? ali s čim?: Deblo je pokrito z lubom. Delavke kopljejo krompir z motikami. Z Bogom začni vsako delo! Igramo se z detetoma. Deklica krmi kuretino z zrnjem. Oče gre s sinoma na vrt. Učenci pišejo s peresi. Učenke rišejo s svinčniki. Mati gre s hčerama v cerkev. Hiša je pokrita z opeko. 2. naloga: Odgovori temle vprašanjem: S kom ali s čim piše učitelj (svinčnik, kreda, pero)? S kom ali s čim orje kmet (konj, vol, krava, plug)? S kom ali š čim koplje delavec (lopata, motika)? S kom ali s čim jemo (žlica, vilice)? S kom ali s čim briše učenka (goba, cunja)? S kom ali s čim tolče kovač (kladivo)? 15. Ptičje gnezdo. Kadar nima Kovačev Tinček šole, se igra na vrtu. Seveda se prej nauči in spiše nalogo. Nekdaj je lazil po grmovju. Tu zagleda gnezdeče. V njem so štirje goli mladiči. Široko odpirajo kljunčke in glasno čivkajo. Gotovo so lačni. m* ■ m* m -- m m V tem prileti stara ptica, njih mamica. V kljunčku ima črvička. Ne upa si blizu, boji se dečka. „Nič se. ne boj," pravi ta, „grem že proč. Le daj črvičke ptičkom, j glej, kako so lačni." Odmakne se od grmovja in vesel opazuje od daleč gnezdeče. i 1. naloga: Vprašaj po samostalnikih in določi vsakemu sklon: Tinček se igra na vrtu. Prej spiše nalogo. Nekdaj je lazil po grmovju. Tu zagleda gnezdeče. V gnezdecu so mladiči. Odpirajo kljunčke. Stara ptica prileti. V kljunčku ima črvička. Daj črvičke ptičkom! 2. naloga: Spregaj: Kadar nimam šole, se igram na vrtu. Prej se naučim in spišem nalogo. Lazim po grmovju in zagledam gnezdeče. Grem že proč. Odmaknem se od grmovja. Od daleč opazujem gnezdeče. > 16 % Kako bo Janko ptice lovil? Ste li čuli, ste li čuli, kaj je mali Janko rekel? „Nikdar več ne bom na paši za nobeno ptico tekel. Vsak dan bom soli prgišče \ v robcu si na pašo nesel, in ko ptica pride blizu, sol ji bom na rep potresel. Ptic vse polno bom nalovil, a prav nič ne bom se mučil, saj tako sosedov hlapec me sinoči je naučil." Naloga: Nauči se to pesem na pamet! Skorcc. Star gozdar je imel škorca, ki je prav razločno izgovarjal nekatere besede. Če je gozdar rekel: „Škorec, kje si?" je vselej odgovoril prav gladko in glasno: „Tukaj sem!" Nobenega ptiča ni imel tako rad kakor škorca. Tudi sosedovega Tončka je ta ptič zelo veselil. Zato je pogostoma zahajal h gozdarju. Ko pride neki dan Tonček h gozdarju, ga ni bilo doma. Tonček željno pogleduje lepega ptiča, ki je skakal semintja po hiši. „Ko bi bil ta ptič moj," pravi sam pri sebi, „to bi bilo kaj prijetno!" Urno stopi za krotkim škorcem, ga ujame in potlači v žep. Zdaj se misli tiho pobrati in odnesti lepega ptiča. Pa mahoma stopi gozdar v hišo. Da bi naredil mlademu dečku veselje, pokliče po stari navadi: „Škorec, kje si?" In škorec v fantovem žepu odgovori prav krepko: „Tukaj sem!" 1. naloga: Odgovori temle vprašanjem: Koga ali kaj je imel gozdar (škorec)? Koga ali kaj je izgovarjal škorec (beseda)? Koga ali kaj je ptič veselil (Tonček)? Koga ali kaj pogleduje Tonček (ptič)? Kje je skakal škorec (soba)? Kje se oglasi škorec (žep)? Kam je prišel Tonček (hiša)? Kam je deček potlačil škorca (žep)? 2. naloga: Spregaj : Nobenega ptiča nisem imel tako- rad kakor škorca. Zato sem pogostoma zahajal h gozdarju. Urno stopim za krotkim škorcem in ga ujamem. Zdaj se mislim tiho pobrati in odnesti lepega ptiča. 18. Za vrtom je njiva. Hlapec orje s plugom. Plug vlečeta dva konja. Gospodar seje. Seme ima v predpasniku. Drug hlapec vlači brano po njivi. Brano vleče le en konj. Ob robu njive stoji vreča. V vreči je seme. Tam leži tudi valj. Plug, brana in valj so poljsko orodje. Za njivo vidimo vas. Med hišami stoje drevesa. V vasi vidimo tudi cerkev. 1. naloga: Odgovori iemle vprašanjem: 1. Kje je njiva? — Kaj je za vrtom? 2. Kdo orje? — S čim orje hlapec? — Kaj dela hlapec? 3. Kaj vlečeta konja? Kdo vleče plug? 4. Kaj dela gospodar? Kdo seje? 5. Kje ima seme? Kaj ima v predpasniku? 6. Kaj dela drug hlapec? — Kdo vlači? S čim vlači? — Kje vlači? 7. Kaj vleče konj? Kdo vleče brano? 8. Kaj stoji ob robu njive? — Kje stoji vreča? 9. Kje je seme? Kaj je v vreči? 10. Kaj še leži tam? 11. Kaj je plug? — Kaj je brana? Kaj je valj? 12. Kaj vidimo za njivo? — Kje vidimo vas? 13. Kje stoje drevesa? — Kaj stoji med hišami? 14. Kaj še vidimo v vasi? Kje vidimo cerkev? 2. naloga: Povej vse, kar si si zapomnil! 3. naloga: Vprašaj po samostalnikih in določi vsakemu sklon: Hlapec orje s plugom. Plug vlečeta konja. Gospodar ima seme v predpasniku. Hlapec vlači z brano po njivi. Brano vleče konj. Ob robu stoji vreča. V vreči je seme. V vasi vidimo cerkev. 4. naloga: Odgovori s samostalnikoma: hlapec, dekla nastopnim vprašanjem: Kdo ali kaj dela? Komu ali čemu nese deklica kosilo? Koga .ali kaj hvali gospodar? Pri kom ali pri čem stoji deklica? S kom ali s čim je kmet zadovoljen? Pomni: Za predlogi: med, nad, pod, pred, za stoji samostalnik na vprašanje: kje? v orodniku. 19. Kje stoje drevesa? Kje leta ptica? Kje leži knjiga? Kje stoji voziček? Kje je njiva? Drevesa stoje med hišami. Ptica leta nad drevesom. Knjiga leži pod klopjo. Voziček stoji pred hlevom. Njiva je za vrtom. Kje 1. naloga: Vprašaj in odgovori! Kje med je nekaj lenuhov? vlada ljubezen? je vrl? je miza? je pivnik? raste plevel? 2. naloga: Vprašaj in odgovori! nad letajo ptice? se vali dim? visi svetilnica? je dimnik? | visi slika? 3. naloga: Vprašaj in odgovori : Kje pod plavajo ribe? počivajo rastline ? je gorko? ! plavajo oblaki? leži zvezek? 4. naloga: Vprašaj in odgovori! Kje pred stoji učenec? stoji drevo? stoji rešeto? stoji mati? se igrajo učenci? . naloga: Vprašaj in odgovori! Kje za sedi učitelj ? je hlev? so njive? je vas ? se skriva solnce? učenec, delavec (mn.) brat, sestra (d*, ¡n mn.) hiša (dv.) stol, okno (dv.) papir (ed.) žito (ed.) vas, mesto hiša (ed., dv., mn.) miza ognjišče postelja voda sneg odeja nebo stol, miza tabla, učitelj hiša, hlev skedenj, kolnica drevo, vrt šola miza hiša vas gora (ed. in mn.) oblak (ed. in mn.) 6. naloga: Postavi namesto črtic samostalnik hiša v primernih sklonih: je poslopje. Zidar zida . V prebivamo. Na je dimnik. Pod je klet. Pred stoji drevo. Za je hlev. Ob je drvarnica. Pri je vrt. Mati hodi po . Oče gre v . Nad plava oblak. Med je cesta. Ptič je sedel na 20. Uganka. Črn kakor kovač, orje kakor orač; pa ni kovač pa ni orač. Kdo je to? 21. Kovati, kovač. Naloga : Tvori samostalnike iz nastopnih glagolov: kopati, jahati, krojiti, orati, pomagati, veslati, bahati, nositi, voziti, brati (berem, berač). 22. Na njivi. V ravnini si je napravil kmetovalec rodovitne njive. Na dolgo in široko se ziblje rumeno žitno klasje: tu pšenica, tam rž, tu zopet oves, ondi ječmen. Na drugih njivah raste turšica, ajda, proso, krompir, zelje, repa, korenje. A tudi nadležni plevel je med bilkami. Tu je rdeči kokolj, tam modra plavica. Med gosto žito in poljske cvetice se je naselila prepelica in poje svoj „pet pedi, pet pedi!" Tudi škrjanček si je napravil gnezdeče v razoru žitnega polja. Kmet na njivi orje, seje, sadi, vlači, pleve, okopava in žanje. 1.naloga: Postavi samostalnike v oklepajih v primerne sklone: Rodovitne (njiva) so v (ravnina). Na (njiva) raste (žito). Med (bilka) je nadležni (plevel). Med (žito) poje (prepelica). Tudi (škrjanček) ima svoje (gnezdo) v (razor). (Kmet) na (njiva) orjejo in sejejo. 2. naloga: Spregaj nastopne glagole v sedanjem, preteklem in prihodnjem času: napraviti, zibati se, rasti, naseliti se, peti, orati, sejati, saditi, vlačiti, pleti, okopavati, žeti. 23. Pluga. Kako da rja obeh ni snela? Branila menda so pridna dela! pesemco na pamet 1 24. Na desni je igrišče. Pokrito je s travo. Tu vidimo šestero otrok; tri dečke in tri deklice. En deček piska na piščalko. Drugi otroci se drže za roke in se vrte v krogu. Ti otroci so veseli. Poleg njih sedi bel pes in jih gleda. Pes je zvesta žival. Na igrišču vidimo tudi voziček, žogo in druge igrače. Nad vrtom in poljem je modro nebo. Na nebu plavajo beli oblački. 1. naloga: Odgovori temle vprašanjem: 1. Kaj je na desni? Kje je igrišče? 2. S čim je pokrito? » 3. Koga vidimo tu? — Koliko dečkov vidimo? Koliko vidimo deklic ? 4. Kaj dela en deček? Kdo piska? 5. Kaj delajo drugi otroci? Kdo se drži za roke? — Kdo se vrti v krogu? 6. Kakšni so ti otroci? Kdo je vesel? 7. Kdo sedi poleg njih? — Kakšen je pes? Kaj dela pes? Pred hišo ležal je plug pri plugi» rjav je prvi, svetal je drugi. Naloga: Nauči se to 8. Kakšna žival je pes? 9. Kaj še vidimo na igrišču? 10. Kaj je nad vrlom in poljem? — Kakšno je nebo? 11. Kaj plava na nebu? — Kakšni so oblački? — Kje plavajo oblački? 2. naloga: Povej vse, kar si si zapomnil! 3. naloga: Povej vse, kar vidiš na tej sliki! 4.naloga: Postavi samostalnike v oklepajih v primerne sklone-Pri (vrt) je (igrišče). Na (igrišče) so (otrok). En (deček) ima (piščalka). (Deček) in (deklica) se vrte v (krog). (Pes) gleda (otrok). Na (voziček) so (igrača). 25. Igra, igrišče. Naloga: Tvori samostalnike iz nastopnih besed: ogenj, dvor, smet, grob, gnoj, boj, sfrn. 26. Kam je stresla deklica zrnje? Deklica je stresla zrnje med piščeta. Kam je zletel ptič? Ptič je zletel nad drevo. Kam je padla knjiga? Knjiga je padla pod klop. Kam je stopil učenec? Učenec je stopil pred učitelja. Kam je stekel deček? Deček je stekel za hlev. Pomni: Za predlogi: med, nad, pod, pred, za stoji samostalnik na vprašanje: kam? v tožilniku. 1. naloga: Odgovori temle vprašanjem: Kam * med je prislonil mož lestvo? veja (mn.) gre dete? otrok (mn.) postavimo mizo? okno (dv.) se greš izprehajat? njiva (mn.) položi učenec pivnik? list (mn.) Kam 2. naloga: Odgovori temle vprašanjem: nad si obesil svetilko? so šli vojaki? obeša mesar meso? je prišel črn oblak? je obesila mati sliko? 3. naloga: Odgovori temle vprašanjem: Kam pod je legel pes? je skočila mačka? so zagrebli mrliča? poioži učenec zvezek? je sedla deklica? miza SOVraŽnik (ed., mn.) dim vas omara, postelja miza, stol peč, ognjišče zemlja klop drevo 4. naloga: Odgovori temle vprašanjem: Kam . pred stopi hlapec? gre ded? gre oče ? konj, VOl (cimet, ž. das Gedächtnis; na pamet učiti se, auswendig lernen pametnica, ž. der Sinnspruch papir, m. das Papier para, ž. die Para pasji, Hunds-, pasja hišica, der Hundestall past, ž. die Falle pasti, padem, fallen, stürzen, sinken pasti, pasem, Vieh hüten, weiden; pasti se, weiden pastir, m. der Hirt paša, ž. die Weide patron, m. der Schutzheilige, der Patron pav, m. der Pfau paziti, achtgeben, aufmerksam sein; pazi! aufgeschaut! pazljiv, aufmerksam pecelj, m. der Obststengel, der Blattstiel peč, m. der Ofen pečar, m. der Ofensetzer peči, pečem, backen, braten pečka, ž. der Obstkern pek, m. der Bäcker peljati, peljem, führen, fahren; peljati se, peljem se, fahren peresce, s. das Federchen, das Blättchen perje, s. Federn; gosje perje, Gansfedern pero, s. die Feder perut, ž. der Flügel perutnička, ein kleiner Flügel perutnina, ž das Geflügel, das Federvieh pes, m. der Hund pesem, ž. das Lied, das Gedicht; pesem nagajivka, ein nekisches Lied pesemca, ž. das Liedchen, das Gedichtchen\ pesta, ž. die Radnabe, die Radbüchse pester, bunt peta, ž. die Ferse * petelin, m. der Hahn Peter, m. Peter peti, pojem, singen; petelin poje, der Hahn kräht; zvon poje, die Glocke tönt peti, der fünfte petje, s. das Singen, der Gesang petpedi, wipperwipp piča, ž. die Nahrung, das Viehfutter pihati, blasen; veter piha, der Wind weht pihljati, schwach blasen, sanft wehen pika, ž. der Punkt pikapoka, pikapok, Nachahmung des Schalles beim Dreschen pirh, m. das gefärbte Osterei pisan, bunt, buntfärbig, gefleckt pisati, pišem, schreiben piskati, pfeifen pismo, s. der Brief piščal, ž. die Pfeife piščalka, ž. das Pfeifchen pišče, s. ein junges Huhn, das Küchlein pivnik, m. das Fließpapier plačilo, s. der Lohn plah, scheu, schüchtern, furchtsam - % - plamen, m. die Flamme plan, ž. offene, waldfreie Gegend, die Ebene planina, ž. das Bergland plat zvona biti, die eine Seite der Glocke anschlagen, die Feuerglocke ziehen plavati, schwimmen; po zraku plavati, in der Luft schweben plavica, ž. die Kornblume plesati, plešem, tanzen plesli, pletem, flechten, stricken pleten, geflochten, gestrickt pletenka, ž. die Stricknadel pleli, plevein, jäten, ausjäten plevel, m. das Unkraut ploha, ž. der Gußregen, der Platzregen plot, m. der Zaun plug, m. der Pflug po, zu, je, in, auf, nach pobeliti, weiß machen, ausweißen pobirati, auflesen pobočje, s. der Abhang poboljšati se, sich bessern pobožen, fromm, andächtig; pobožno moliti, andächtig beten pobrati se, poberem se, sich davon machen počasen, langsam, säumig počasi, langsam počastiti, Ehre erweisen, beehren počivati, rasten, ausruhen pod, unter podajati, reichen, darreichen, zureichen podariti, schenken podčrtati, unterstreichen podirati, stürzen machen, niederreißen podnevi, bei Tage podoba, ž. das Bild podoben, ähnlich podolgast, länglich podpirati, unterstemmen, stützen, unterstützen podstrešje, s. der Dachboden poganjati, antreiben poginiti, poginem, zugrunde gehen, umkommen pogledati, die Augen auftun, anblicken, ansehen pogledovati, pogledujem, Blicke werfen, wiederholt ansehen pognati se, poženem se, sich beeilen pogostoma, häufig, oft pogovarjati se, sich besprechen, ein Gespräch führen poguben, verderblich pogumen, mutig poigravati se, wiederholt spielen poiskati, poiščem, aufsuchen; poiskati v knjigi, nachschlagen pojdem, ich werde gehen; pojdi, gehl pojesti pojem, aufessen, verzehren pojutrišnjem, übermorgen pok, m. der Knall pokazati, pokažem, zeigen; pot pokazati, den Weg_ weisen pokladati, legen; pokladati živini, dem Vieh Futter vorlegen, es füttern poklekniti, pokleknem, niederknien poklicati, pokličem, rufen pokonci, aufrecht pokopališče, s. der Friedhoj pokoren, gehorsam pokriti, pokrijem, bedecken; pokrit, bedeckt; z opeko pokrit, mit Ziegeln gedecki pokrivati, bedecken pol, m. die Hälfte, halb; na pol, zur Hälfte, halb poldan, m. der Mittag poleg, daneben, dabei, neben poleten, Sommer-; poletnega dne, eines Sommertages poleti, im Sommer, zur Sommerszeit poletje, s. der Sommer politi, poiijem, begießen, übergießen polje, s. das Feld poljski, Feld-; poljsko orodje, das Ackergerät; poljska cvetica, die Feldblume poljub, m. der Kuß poln, uoll polniti, füllen polovica, ž. die Hälfte položiti, legen, hinlegen pomagati, helfen pomakati, eintunken pomanjkanje, s. der Mangel; pomanjkanje trpeti, Mangel leiden, darben pomenili, bedeuten pometati, kehren, fegen pomlad, ž. der Frühling pomladanski, Frühlings-pomniti, sich merken, sich erinnern; pomni, merke dir! pomniv, gelehrig pomoč, ž. die Hilfe; na pomoč priti, zu Hilfe kommen ponekod, an einigen Orten ponižen, demütig, bescheiden ponoči, in der Nacht, nachts popek, m. die Knospe popiti, popijem, austrinken poplačati, bezahlen popoldan, m. der Nachmittag popoldne, nachmittags popotnik, m. der Reisende, der ' Wanderer poprašati, fragen, anfragen popravljati, ausbessern, oerbessern poprej, vorher, vormals, früher porasti, porastem, bewachsen; porastel, bewachsen poriniti, porinem, hinschieben, stoßen posaditi, setzen, pflanzen; Posajen, gepflanzt posebno, besonders, insbesondere posel, m. das Geschäft, die Arbeit posestvo, s. das Besitztum, das Gut poskočiti, aufspringen poskočnica, ž. ein Tanzlied poslati, pošljem, schicken, senden poslopje, s. das Gebäude poslušen, gehorsam posmehovati se, posmehujem se, spöttisch lachen, höhnen posnemati, nachbilden, nachahmen posoda, ž. das Gefäß posoditi, leihen pospraviti, aufräumen, einbringen pospravljati, aufräumen, einbringen postati, postanem, werden postaviti, stellen postavljati se, stolz auftreten postelja, ž. das Bett postopač, m. der Müßiggänger posušiti, trocknen; posušen, getrocknet poševen, schräg, schief pošiljati, schicken, senden poškiliti, einen schielenden Blick werfen, hinschielen poškodovati, poškodujem, beschädigen pošten, ehrlich, redlich pot, m. der Weg potem, darauf, hernach, nachdem, sodann, ferner potlačiti, niederdrücken; v žep potlačiti, in den Sack stecken potok. m. der Bach potreben, bedürftig, nötig, notwendig potresati, streuen poučen, belehrend pouk, m. der Unterricht povedati, povem, sagen, erzählen povest, ž. die Erzählung povezati, povežem, zusammenbinden povsod povsodi, überall pozdrav, m. die Begrüßung, der Gruß pozebsti, pozebem, durch Frost schaden leiden pozimi, im Winter poznati, poznam, kennen pozneje, später požar, der Brand, die Feuersbrunst požeti, požanjem, mit der Sichel abschneiden, absicheln, abernten; požet, geschnitten prah, m. der Staub prašič, m. das Schwein prav, recht; prav razločno, recht deutlich; prav hud, sehr schlimm; prava sreča, wahres Glück praviti, sagen, erzählen prazen, leer praznik, m. der Feiertag, der Festtag prebivati, sich aufhatten, wohnen pred, vor predlog, m. das Vorwort predpasnik, m. die Schürze predvčerajšnjim, vorgestern pregrešek, m. das Vergehen, ein begangener Fehler prehud, zu schlimm; prehuda svetloba, zu grelles Licht prej, vorher, früher prekrasen, zu herrlich, überaus herrlich, prachtvoll, wunderschön prekucniti se, prekucnem se, sich überstürzen, überschlagen, burzeln prelep, zu schön, überaus schön, wunderschön preljub, zu lieb, überaus lieb; preljuba mati, liebste Mutter premraziti se, sich erkälten prepelica, ž. die Wachtel prepevati, singen; prepevaje, singend prepir, m. der Streit, der Zank prepisati, prepišem, abschreiben prepričati se,sich überzeugen prespati, prespim, durchschlafen, ausschlafen prestrašiti se, erschrecken pretakati, übergießen; solze pretakati, Tränen vergießen; pretakajoč, übergießend, vergießend pretekel, vergangen; pretekli čas, die Vergangenheit pretresati, erschüttern prevelik, zu groß, überaus groß prežaren, zu glühend prgišče, s. die Handvoll pri, bei približevati se, približujem se, sich nähern, nahen pričakovati, pričakujem, erwarten priden, brav, fleißig, emsig; pridnejši, braver, fleißiger pridevnik, m. das Eigenschaftswort prihajati, kommen, ankommen, herankommen prihodnji, künftig-, prihodnji čas, die Zukunft prijati, günstig sein, zusagen, wohltun prijazno, freundlich prijeti, primem, erfassen, ergreifen prijetno, angenehm prikazati se, prikažem se, zum Vorschein kommen, erscheinen priklenjen, angekettet prileteti, priletim, herangeflogen kommen primeren, entsprechend primešati, dazumischen, beimischen, beimengen prinesli, prinesem, bringen; s sabo prinesti, mitbringen pripeljati, pripeljem, herbeiführen, hinzuführen pripihati, wehend herankommen prlpogibati se, sich bücken pripognjen, gebeugt pripovedovati, pripovedujem, erzählen priroda, ž. die Natur prisloniti, anlehnen; prislonjen, angelehnt prislov, m. das Umstandswort pristaviti, hinzustellen pristojati, passen; pristoji mu, es steht ihm gut priteči, pritečem, herangelaufen kommen, heranfließen priti, pridem, kommen, ankommen pritiskati, drücken, darauf drük-ken; pritiskati s cepcem, mit dem Dreschflegel niederschlagen pritrditi, befestigen; pritrjen, befestigt priveslati, angerudert kommen, anrudern privezati, privežem, anbinden privezovati, privezujem, anbinden prižnica, ž. die Kanzel proč, weg prodati, verkaufen prositi, bitten; proseč, biltena proso, s. die Hirse prost, frei prostor, m. der Raum, der Platz prostoren, räumlich, geräumig prošnja, ž. die Bitte, das Bitten proti, gegen; proti domu iti, heimwärts gehen prst, m. der Finger prt, m. das Tischtuch; vesne prt, *die Frühlingsmatte prvi, der erste psiček, m. das Hündchen pšenica, ž. der Weizen pšeničen, Weizen-; pšenični kruh, das Weizenbrot ptica, ž. der Vogel; ptica selilka, der Zugvogel ptič, m. der Vogel ptiček, m. das Vöglein ptičica, ž. das Vöglein ptička, ž. das Vöglein ptičji, Vogel-; ptičje gnezdo, das Vogelnest ptička, ž. das Vöglein puran, m. der Truthahn pustiti, lassen putka, ž. eine kleine Henne R rabiti, gebrauchen, benutzen, dienen raca, ž. die Ente račica, ž. das Entchen računalo, s. die Rechenmaschine računati, rechnen rad, gern; kaj rad, sehr gern; rajši, lieber raj, m. das Paradies rajati, tanzen rama, ž. die Schulter rast, ž. das Wachsen, das Wachstum rasti, rastem, wachsen rastlina, ž. die' Pflanze raven, eben; ravno, gerade ravnati, ebnen, in Ordnung bringen; lepo ravnati, schön umgehen ravnilo, s. das Lineal ravnina, ž. die Ebene ravnokar, soeben raz, von — herab razbiti, razbijem, zerschlagen; razbit vrč, ein zerbrochener Krug razdeliti, zerteilen; razdeljen, geteilt razen, außer; razen tega, außerdem razgreti, razgrejem, erwärmen, erhitzen razgreti se, razgrejem se, sich erwärmen, sich erhitzen različen, verschieden razlika, ž. der Unterschied razlivati se, sich ergießen razločno, deutlich razor, m. die Ackerfurche razpelo, s. das Kreuz razpeti, razpnem, auseinanderspannen razpoloviti, halbieren razprostrt, ausgebreitet; razprto tiskano, gesperrt gedruckt razstavek, m. die Mandel razstaviti, auseinanderstellen, zerlegen, trennen raztresen, zerstreut raztrgati, zerreißen razumen, verständig, einsichtsvoll razzlogovati, razzlogujem, nach Silben trennen rdeč, rot rdečkast, rötlich reč, ž. die Sache, das Ding — löi — reči, rečem, sagen; rekoč, sagena rediti, nähren red ni k, m. der Ernährer, der Nährvater rep, m. der Schweif, der Schwanz repa, ž. die Rühe res, wahr; res je, es ist wahr, in der Tat, wirklich rešeto, s. die Reiter, das Sieb reven, arm, elend revež, m. der Arme, der Elende rezali, režem, schneiden riba, ž. der Fisch Ribnica, ž. Ribnica ribnik, m. der Teich rigati, schreien wie der Esel risati, rišem, zeichnen rja, ž. der Rost rjav, rostig rjavček, m. ein braunes Tierchen rob, m. der Rand robec, m. das Tüchel ročica, ž. das Händchen-, die Wagenrunge, die Wagenkipfe rodilnik, m. der Genetiv roditelji, m. die Eltern rodoviten, fruchtbar rog, m. das Horn roj, m. der Schwärm, der Bienenschwarm roka, ž. die Hana rokodelec, m. der Handwerker Rozika, ž. Rosalie roža, ž. die Blume, die Rose rožica, ž. das Blümlein rudar, m. der Bergarbeiter rumen, gelb rž, ž. der Roggen ržen, Roggen-; ržena moka, das Roggenmehl S s = z, mit, vom sad, m. die Frucht saden, Obst-; sadni vrt, der Obstgarten; sadno drevje, Obstbäume saditi, pflanzen, setzen saj, ja, doch sam, allein, selbst, selber; mislil je sam pri sebi, er dachte bei sich selbst sam, nur; kar samo gre, es geht von sich selbst samoglasnik, m. der Selbstlaut samostalnik, m. das Hauptwort sani, ž. der Schlitten sanjati, träumen sankati se, zu Schlitten fahren sapica, ž. das Lüftchen seči, sežem, langen; seči po nož, nach dem Messer greifen sedaj, jetzt sedanji, jetzig, gegenwärtig; sedanji čas, die Gegenwart sedati, sich setzen,- sich niederlassen sedeti, sedim, sitzen sejati, sejem, säen selilka, ž. das Wandertier; ptica selilka, der Zugvogel selo, s. die Ansiedelei, der Wohnsitz, die Ortschaft, der Weiler sem, her, hieher seme, s. der Same semintja semtertja, hin und her sence, s. die Schläfe . sestati, sestojim, bestehen sesti, sedem, sich setzen sestra, ž. die Schwester sestrica, ž. das Schwesterchen setev, ž. die Saal seveda, freilich, natürlich shraniti, aufbewahren sijati, sijem, scheinen sila, ž. die Gewalt, die Not silen, ungestüm, heftig siliti, zwingen, nötigen sin, m. der Sohn sinoči, gestern abends siromak, m. der Arme siv, grau skakati, sk^em, springen, herumspringen, hüpfen skala, ž. der Fels, der Felsblock skedenj, m. die Scheune, die Scheuer, der Dreschboden, die Tenne skleda, ž. die Schüssel sklon, m. der Fall; prvi sklon, erster Fall skočen, gut springend, flink, schnell skočiti, springen, raz konja skočiti, oom Pferde abspringen skodelica, ž. eine kleine Schate skopneti, skopnim, zertauen, vergehen, skoraj, bald skorja, ž. die Rinde, die Kruste; ledena skorja, die Eiskruste skoz = skozi, hindurch, durch skrb, ž. die Sorge skrbeti, skrbim, sorgen, besorgt sein skrinja, ž. die Truhe, die Lade skriti, skrijem, verstecken, verbergen; skriti se, skrijem se, sich verstecken, sich verber-gen skrivati se, sich verslecken, sich verbergen skupina, ž. die Gruppe slab, schwach; slabe oči, schwache Augen; slabo, schlecht sladek, süß sladkor, m. der Zucker slama, ž. das Stroh slamnat, aus Stroh, Stroh-slast, ž. der Wohlgeschmack, der Geschmack ; v slast mi gre, es schmeckt mir slava, ž. der Ruhm sleči, slečem, ausziehen; slečen, ausgezogen (ohne Rock sein) sličen, ähnlich slika, ž. das Bild slikar, m. der Maler slikati, abbilden, malen slišati, slišim, hören sliva, ž. die Pflaume sloneti, slonim, lehnen slovo, s. der Abschied slušati, hören, folgen, befolgen smeh, m. das Lachen, das Gelächter smehljati se, lächeln smejati se, smejem se, lachen smet, ž. ein einzelnes Stückchen des Auskehrichtes smeti, smem, dürfen smrtnobled, totenblaß sneg, m. der Schnee snesti, snem, aufessen, verzehren snetljiv, brandig snežec, m. ein kleiner Schnee, eine kleine Schneeflocke snežiti, schneien snop, m. die Garbe soba, ž. das Zimmer sod, m. der Faß soglasnik, m. der Millaul sol, ž. das Salz solnce, s. die Sonne solnčece, s. liebe Sonne solza, ž. die Träne sosed, m. der Nachbar soseda, ž. die Nachbarin sosedov, des Nachbars součenec, m. der Mitschüler součenka, ž. die Mitschülerin sovražnik, m. der Feind spadati, gehören spak, m. etwas Mißgestaltetes spati, spim, schlafen; speč, schlafend speči, spečem, backen, braten spis, m. die Schrift, der Aufsatz spisati, spišem, zusammenschreiben, schriftlich ausarbeiten spočiti se, spočijem se, ausruhen spodaj, unterhalb spoditi, wegjagen spol, m. das Geschlecht spomin, m. das Gedächtnis, die Erinnerung, das Andenken spominjati se, sich erinnern, gedenken spomladi, im Frühlinge spoštovati, spoštujem, in Ehren halten, achten spotekniti se, spotaknem se, stolpern, über etwas stolpern spoznati, erkennen spredaj, uorne spregati, abwandeln srce, s. das Herz srdit, zornig sreča, ž. das Glück srečen, glücklich; srečnejši, glücklicher sredi, mitten srednji spol, das sächliche Geschlecht srp, m. die Sichel stalen, beständig, bleibend; stalna ptica, der Standvogel Stanko, Stanislaus stanovanje, s. die ohnung stanovati, stanujem, wohnen star, aH; starejši, älter starček, m. der Greis starost, ž. das Alter stati, stojim, stehen stavbišče, s. der Bauplatz stavbnik, der Baumeister stavek, m. der Satz staviti, stavim, stellen, setzen; hišo staviti, bauen stebelce, s. das Hälmchen, das Stengelchen steblo, der Stengel steči, stečem, zu laufen anfangen stegno, s der Oberschenkel steklar, m. der Glaser steklo, s. das Glas stena, ž. die Wand steza, ž. der Fußweg stojalo, s. das Gestell stol, m. der Stuhl stolp, m. der Turm stopalo, s. der Fußballen, der Mittelfuß stopiti, treten; v sobo stopiti, eintreten stopnica, ž. die Stufe, die Staffel storiti, tun, verrichten, machen stožer, m. die Türangel stradati, darben, hungern strah, m. der Schrecken, die Angst stran, ž. die Seite-, od vseh strani, von allen Seiten strašen, schrecklich, furchtbar; strašno, fürchterlich streha, ž. das Dach stresati, rütteln, schütteln, erschüttern stresavati, rütteln, schütteln stresti, stresem, herabschütteln strešica, ž. das Dächlein stric, m. der Oheim, der Onkel striček, m. das Onkelchen strm, steil, jäh, abschüssig strn, ž. die aufgewachsene Halmsaat, die Stoppel strnišče, s. das Stoppelfeld strnje, s. die Getreidestoppeln strojiti, gerben strop, m. die Zimmerdecke strup, m. das Gift; reže kot strup, schneidet wie Gift stružec, m. der Hobel stvar, ž. das Ding stvarjenje, s. die Erschaffung, die Schöpfung suh, trocken, dürr, mager suhljad, ž- trockene Reiser sukati se, sich drehen suknja, ž. der Rock suknjiča, ž. das Röckchen sveča, ž. die Kerze; ledena sveča, der Eiszapfen svet, m. der Rat svet, heilig svetal = svetel, glänzend, hell, licht svetiljka, ž. die Lampe svetilnica, ž. die Lampe svetloba, ž. das Licht svinčnik, m. dei Bleistift svoj, mein, dein, sein, ihr, unser, euer, ihr svojeglaven, eigensinnig svojilen zaimek, besitzanzeigendes Fürwort S šaljiv, scherzhaft, spaßhaft ščebetati, zwitschern; ščebetaje, zwitschernd še, noch šele, erst šesti, der sechste šibiti se, sich biegen šipa, ž. die Fensterscheibe širok, breit, weit šivanka, ž. die Nähnadel šivati, nähßn škoda, ž. der Schaden škodovati, škodujem, schaden škorec, m. der Star škripati, škripljem, knarren škrjanček, m. die Lerche škropilnica, ž. die Spritzkanne šola, ž. die Schule šolar, m. der Schüler šolski, Schul-; šolska soba, das Schulzimmer šopek, m. das Sträuchlein, das Büschel šteti, štejem, zählen številka, ž. die Ziffer število, s. die Zahl števnik, m. das Zahlwort štorklja, ž. der Storch; štor- kljino gnezdo, das Storchnest šumljati, sanft rauschen, säuseln Švigati, sich sehnell hin und her bewegen, hin und her fahren švigniti, švignem, dahin-schießen, auflodern T ta, ta, to, dieser, diese, dieses tabla, ž. die Tafel tako, so takrat, damals tarn, dort tamkaj, dort tat, m. der Dieb tatic, m. ein kleiner Dieb tečen, nahrhaft; tečnejši, nahrhafter teči, tečem, laufen, fließen tedaj, damals teden, m. die Woche tekati, laufen, fließen tekniti, teknem, gedeihen, wohl bekommen, ausgiebig sein tele, s. das Kalb telesce, s. das Körperchen telo, s. der Körper, der Leib telovaden, Turn-; telovadno orodje, das Turngerät telovadišče, s. der Turnplatz tem bolj, desto besser tema, ž. die Finsternis, das Dunkel; tema je, es ist finster temelj, m. der Grund, das Fundament temen, dunkel, finster tenek, dünn tepsti, tepem, schlagen, prügeln ter, und tesar, m. der Zimmermann tesati, tešem, behauen, zimmern težava, ž. die Schwierigkeit, s težavo, mit Mühe, schwer težek, schwer; težko, schwerlich težiti, schwer drücken ti, du tiho, still Tinček, m. der kleine Valentin tiskati, drucken; tiskan, gedruckt tisoč, tausend tisti, derselbe, derjenige tja, dorthin tkalec, m. der Weber tkati, tkem, weben tla, s. der Boden toča, ž. der Hagel tolči, tolčem, schlagen Tomaž, m. Thomas Tonček, m. der kleine Anton topel, warm; toplejši, wärmer toplota, ž. die Wärme topol, m. die Pappel torej, deshalb, darum, daher, also tovor, m. die Last tožilnik, m. der Accusativ tožiti, klagen, jammern trata, ž. der Rasenplatz, der Rasen trava, ž. das Gras trčiti, anstoßen trd, hart trden, fest treba, notwendig; treba mi je česa, ich bedarf einer Sache, ich brauche etwas tresk, krach! treščiti, einschlagen tretji, der dritte trgati, reißen, zerreißen; pflücken tri, drei trmast, starrsinnig, eigensinnig trobentica, ž. die Frühlings- schliisselblume trobiti, auf einem Horn blasen trojen, dreifach trpeti, trpim, leiden truden, müde truditi se, sich abmühen, sich bemühen trup, m. der Rumpf truplo, s. der Rumpf, der Leib tu, hier, da tudi, auch tuj, fremd tukaj, hier, da turščica, ž. der Mais, der Kukuruz tvoj, dein tvoriti, bilden U ubog, arm ubogati, folgen, gehorchen ubogljiv, folgsam, gehorsam Liboren, arm ubožec, m. der Arme ubožen, arm učenec, m. der Schüler učenka, ž. die Schülerin učenost, ž. die Gelehrtheit, die Gelehrsamkeit učitelj, m. der Lehrer učiteljica, ž. die Lehrerin učiti, lehren, unterrichten učiti se, lernen udariti, schlagen uganka, ž. das Rätsel uho, s. das Ohr ujeti, ujamem, fangen, auffangen ukazovati, ukazujem, befehlen ulica, ž. die Gasse uliti se, ulijem se, sich ergießen; ploha se je ulila, es kam ein Regenguß umazan, schmutzig umiti, umijem, waschen, abwaschen umivati, waschen; umivati se, sich waschen up, m. die Hoffnung, die Erwartung upati si, sich trauen, sich getrauen upirati se, sich anstrengen; uporabiti, anwenden, verwenden ura, ž. die Uhr, die Stunde urejati, ordnen, zurechtlegen urno, schnell usmiliti se, sich erbarmen usmiljen, barmherzig usmiljenje, s. die Erbarmung, das Mitleid usta, ž. der Mund utrgati, abreißen, pflücken utrujen, müde, ermüdet V v, in, nach, gegen vaja, ž. die Übung val, m. die Welle valček, m. eine kleine Welle valilnica, ž. der Brutkasten valiti se, sich wälzen valj, m. die Walze vanj v njega, in ihn varno, sicher, gefahrlos varovati, varujem, achtgeben, schützen, hüten varstvo, s. der Schutz, die Hut, die Obhut vas, ž. das Dorf vaščan, m. der Dorfbewohner včeraj, gestern vdelati, hineinmachen, einfügen več, mehr večen, ewig večer, m. der Abend večeren, Abend-večji, größer večzložen, mehrsilbig vedeti, vem, wissen vedno, immer, immerfort, fortwährend veja, ž. der Ast vejica, ž. das Ästchen, das Zweiglein velelnik, m. die Befehlsart veleti, velim, befehlen, auftragen velevati, befehlen velik, groß; velika noč, Ostern veljati, gelten, kosten vendar, dennoch, doch venkaj, hinaus veriga, ž. die Kette verjeti, verjamem, glauben vesel, froh, fröhlich, lustig veseliti, freuen, Freude machen; veseliti se, sich freuen veselje, ž. Freude, das Vergnügen veslati, rudern vesna, ž. der Frühling vesti, vedem, führen; vesti se, vedem se, sich aufführen, sich betragen veter, m. der Wind vetrič, m. das Windchen vezati, vežem, binden; knjige vezati, Bücher einbinden veža, ž. der Hausflur, das Vorhaus vežen, Hausflur-; vežna vrata, das Haustor Vida, ž. Vida videti, vidim, sehen vihteti, vihtim, schwingen vijolica, ž. das Veilchen vile, ž. die Gabel, die Heugabel vilice, ž. die Gabel, die Eß- gabel vino, s. der Wein vir, m. die Quelle viseti, visim, hangen visok, hoch vkup, zusammen; vkup grabiti, zusammenrechen vlačiti, vlačim, ziehen; eggen vladarstvo, s. die Regierung, die Herrschaft vladati, herrschen, regieren vleči, vlečem, ziehen vlivati, hineingießen vloga, ž. die Einlage, die Eingabe voda, ž. das Wasser voden, Wasser-; vodna žaga, die Sägemühle voditi, führen vodnjak, m. der Wasserbrunnen, die Zisterne vogel, m. die Ecke vojak, m. der Soldat vol, m. der Ochs volja, ž. der Wille; dobre volje biti, guter Laune sein, lustig sein vonjati, einen Geruch verbreiten, duften votel, hohl voz, m. der Wagen voziček, m. das Wägelchen voziti, fahren; voziti se, fahren v pa d a ti, fallen vpiti, vpijem, schreien vprašaj, m. das Fragezeichen vprašanje, s. die Frage vprašati, fragen vprežen, eingespannt vrabček, m. ein kleiner Spatz vrabec, m. der Sperling, der Spatz vračati se, umkehren, zurückkehren vran, m. der Rabe vrat, m. der Hals vrata, s. die Tür, das Tor vratca, s das Türchen vrba, ž. die Weide vrbov, Weiden-; vrbova mladika, der Weidenzweig vrč, m. der Krug; vrč za mleko, die Milchkanne vreča, ž. der Sack vreden, würdig, wert vrh, m. das obere Ende; vrh gore, der Gipfel; od vrha do tal, von oben bis unten vrhu, auf vrt, m. der Garten - vrtec, m. das Gärtchen vrten, Garten- vrteti, vrtim,'drehen; vrteti se, vrtim se, sich drehen vrtnar, m. der Gärtner vsaditi, pflanzen vsak, feder; vsak dan, täglich vsakdo, federman vse, alles vselej, jedesmal, immer vseokrog, überall vsevprek, überall vstajati, aufstehen vstajenje, s. die Auferstehung vstati, vstanem, aufstehen, sich erheben vstaviti, aufsetzen, einfügen vzdihati, vzdišem, seufzen vzeti, vzamem, nehmen vznak, rücklinks; vznak pasti, auf den Rücken fallen vžigalica, ž. das Zündhölzchen Z z — s, mit, vom za, hinter, für; stavek za stavkom, einen Satz nach dem andern zabiti, vergessen zaboj, m. die Kiste začebljati, verflüstern, zuraunen začeti, začnem, anfangen, beginnen začvrčali, začvrčim, anfangen zu kreischen oder zu zirpen zadaj, hinten, rückwärts zadnji, der hintere, der letzte zadovoljen, zufrieden, genügsam zaganjati se, sich öfters in schnelle Bewegung versetzen zagledati, erblicken zagrebsti, zagrebem, verscharren,, begraben, beerdigen zahajati, zu kommen pflegen, besuchen zahvaliti, danken zahvaljevati, zahvaljujem, danken zaimek, m. das Fürwort zajemati, schöpfen zajeti, zajamem, schöpfen zakaj, warum ? zakipeti, zakipim, zu uoallen anfangen zaklicali, zakličem, zurufen zakuriti, einheizen, Feuer anmachen zalagati, zulegen, jemanden oersorgen zaleteti se, zaletim se, einen Anlauf nehmen, auf jemanden losrennen zalivati, begießen; zalit, begossen zalotiti, betreten, ertappen, überraschen zaman, umsonst, vergebens zamenjati, eintauschen, vertauschen, umtauschen zamrzel, zugefroren zanetiti, Feuer anmachen, einheizen zaničevati, zaničujem, verachten, geringschätzen zaostati, zaostanem, zurückbleiben; zaostal, zurückgeblieben zapaziti, bemerken, wahrnehmen zapestje, s. die Handwurzel zapeti, zapojem, zu singen anfangen; zvon zapoje, die Glocke ertönt zaspati, zaspim, einschlafen, verschlafen zastava, ž. die Fahne, die Flagge zastonj, umsonst, unentgeltlich, vergebens zato, deshalb, darum zatorej, deswegen, darum zaupati, vertrauen zavaliti se, sich wälzend da- hinstürzen zavesa, ž. der Vorhang zavrisniti, zavrisnem, jubelnd aufschreien za zdaj, vorderhand zaznamenovati, zaznamenujem, bezeichnen zbadati, stechen zbežati, zbežim, die Flucht ergreifen, zu fliehen anfangen zboleti, zbolim, erkranken zbrati se, zberem se, sich versammeln ; zbran, versammelt zbuditi, aufwecken, wecken zbujati, wecken zdaj, jetzt zdrav, gesund zdravje, s. die Gesundheit zdrčati, zdrčim, dahingleiten, ausgleiten, ausrutschen zapisati, zapišem, aufschreiben zelen, grün zapomniti, merken zaposlen, beschäftigt zapraviti, vertun zapreti, schließen, zumachen; . zaprt, verschlossen zapustiti, verlassen zapuščati, verlassen, hinterlassen zeleneti, zelenim, grün werden, grünen zelenje, s. das Grüne zelje, s. der Kopfkohl, das Kraut zelo, sehr zemlja, ž. die Erde zgled, m. das Beispiel zasaditi, bepflanzen, einsetzen, zgodaj, frühmorgens, früh, pflanzen frühzeitig zgoraj, oberhalb, oben zgrabiti, zusammenrechen zibati se, zibljem se, sich wiegen zid, m. die Mauer zidar, m. der Maurer zidati, mauern, bauen; zidan, gemauert zimski, winterlich, Winter-zjutraj, am Morgen, des Morgens zlat, golden zlatozoren, goldstrahlend zlesti, zlezem, herabkriechen zleteti, zletim, auffliegen; knjiga zleti v zrak, das Buch fliegt in die Luft zlog, m. die Silbe zmeniti se, etwas beachten, sich an etwas kehren zmer == zmeraj, immer, fortwährend zmočiti, naß machen zmrzel, gefroren, erfroren zmrzniti, zmrznem, gefrieren, frieren znamenje, s. das Kennzeichen, das Zeichen znan, bekannt znaniti, bekannt machen znati, kennen znositi, zusammentragen zob, m. der. Zahn zobati, zobljem, mit dem Schnabel aufpicken zoper, dagegen, wider, gegen zopet, wieder zrak, m. die Luft zraven, daneben, neben zrcalo, s. der Spiegel zrel, reif zrnce, s. das Körnchen zrnje, s. Körner zrno, s. der einzelne Korn zvečer, abends ' * zveniti, zvenem, oerwelken zvest, treu zvezati, zvežem, zusammenbinden, verbinden zvezdica, ž. das Sternchen zvezek, m. das Heft zvijati, zusammenwickeln, zusammenrollen zvit, listig, schlau zvon, m. die Glocke zvonček, m. das Glöckchen; das Schneeglöckchen zvonik, m. der Turm zvrniti se, zvrnem se, umkippen, umstürzen, umfallen 1 žaga, ž. die Säge, die Sägemühle žagati, sägen žagica, ž. das Sägchen žaliti, kränken, beleidigen žalosten, traurig žar, m. die Glut; žar ljubezni, das Feuer der Liebe; večerni žar, die Abendröte že, schon želeti, želim, wünschen, verlangen železen, eisern, Eisen-željen, begierig, ein Verlangen habend žena, ž. das Weib, die Frau ženica, i. das Weibchen; stara ženica, eine alte Frau ženjica, ž. die Schnitterin ženski, weiblich; ženski spol, das weibliche Geschlecht žep. m. der Sack, die Tasche žeti, žanjem, mit der Sichel schneiden žgati, žgem, brennen žimnat, roßhären žiten, Getreide-; žitno polje, das Getreidefeld žito, s. das Getreide živ, lebendig, lebend, živahen, lebhaft, munter žival, ž. das Tier živalca, ž. das Tierchen živeti, živim, leben živež, m. die Nahrung, das Lebensmittel živina, ž. das Vieh življenje, s. das Leben živozelen, hellgrün žleb, m. die Rinne žlica, ž. der Löffel žoga, ž. der Spielball žrebe, s. das Füllen župnik, m. der Pfarrer UftMHi/Mvp.} ßj, V' UüBU i / (=0<=3 4 KAZALO. I. Jesen . II. Kmetija III. Zima . IV. Pomlad V. Vas . VI. Poletje Stran. Govorne vaje po lanskega slikah: ....... 1, 2, 4, 6, 9 Slovniške in pravopisne vaje: Berilo, spis, stavek, pika Pesem, kitica..... Besede ........ Zlogi Klicaj . . ...... Glasniki, črke..... Samoglasniki, soglasniki Neločljivi soglasniki . Spol samostalnikov . Število samostalnikov Imenovalnik .... Tožilnik...... Manjšalne besede Predlogi z mestnikom Predlogi s tožilnikom Orodnik...... 11, 13, 15, 17, 20 24, 26, 28, 32 35, 40, 44, 47, 51 55, 58, 60, 63 68, 73, 75 2 2 5 5 6 7 8 9 10 Vprašaj............................... 12 Samostalnik........................... . . 14 16 .18 . . 21, 25 23, 43, 65 , ......... 27, 29 .................................... 33 50 52 Izpeljava samostalnikov . ' Mestnik.............. . . . 33 . 36, 48 41, 52, 64 . . . 45 Predlogi z orodnikom . ^^ Rodilnik Stran. Predlogi z rodilnikom ................. ..........58 Predlogi z dajalnikom..............................................61 Sklanjatev samostalnikov...................................66 Sklanjatev pridevnikov.................... 69, 73, 76 Berila: "Na vrtu (Iz Majcnovega Nazornega nauka)..........................2 Jablana............................................................5 "Uganka ............................................................4 Stanko in Vida (Po V. Danilovi Početnici)............................5 "Jabolko (Fr. Zdravko)..............................................6 Martinek in Blažek (Iz Oabršek - Razingerjevega Berila, II. del) .... 8 "Jesen (Iz Majcnovega Nazornega nauka)............................9 Vrabec in lastovka (Siluška)........................................10 "Tja na južni vrt (Bogomil Gorenjko)................................11 Kako se stavi hiša.............\......................12 "Leni Jakec (R. Löwenstein — A. Funtek)............................12 "Pes (Ani. Funtek)..................................................14 Ne draži psov! (Po Miklosichevi Začetnici)..........................15 "Uganka............................................................15 "Mlatiči (Jos. Stritar)................................................17 Domače živali......................................................19 Konj (Iz Razinger - Zumrovega Prvega berila)..........................19 "Petelin (A. Funtek)................................................20 "Tatič iz navade (Borisov)..........................................22 Česa te uči kokoš (J. K.) ..........................................23 "Razbiti vrč (Eng. Oangl)..........................................23 "Pesem nagajivka (O. Zupančič) ....................................25 Zima (Po „Vrtcu")................................................26 Na ledu (Stanka Schreiner).....................................28 "Na saneh (Eng. Gangl)............................................28 Sneg (Po Josin - Ganglovem Drugem berilu)..........................31 "Kdo je to? (Lujiza Pesjakova)......................................31 Ptički po zimi (Iz Widrovega Mojega prvega berila)..................34 "Vran (V. Hey-A. Funtek)..........................................35 "Božič gre (Borisov)................................................35 "Vrtec (Prenaredil Ant. Funtek) . ..................................39 Pomlad (Iz Widr*vega Mojega prvega berila)........................39 "Vstajenje (Al. Merhar)..............................................40 Ivan (Iz Gabršek-Razingerjevega Abecednika)........................43 "Drevesce (Iz Miklosicheve Začetnice)................................44 Ptičje gnezdo (Iz Widrovega Mojega prvega berila)..................45 "Kako bo Janko ptice lovil? (Smiljan Smiljanič)......................46 Škorec (Iv. Tomšič)................................................47 "Uganka (krt) (Fran Gabršek).........................50 Na njivi (Iz „Vrtca")................................................50 "Pluga (M. Vilhar)..................................................51 "Kolo (A. Funtek)..................................................53 Stran. Matej (Iz Razinger - Žumrovega Abecednika)..........................54 'Poskočnica (Eng. Gangl) ..........................................55 Požar (Iv. Kruleč)..................................................57 *Na potoku (Lj. Poljanec).....,................................58 'V šolo! (Eng. Gangl)..............................................59 Pridna Rozika (A. M. Slomšek)......................................60 'Pametnice 60 'Večerni zvon (Iz Angelčka) ........................................62 Božje oko (Iz Gabršek - Razingerjevega Abecednika)..................62 'Izrek (Anton Medved)..............................................63 Deček in kozel (Iz Widrovega Mojega prvega berila)..................64 'Minka in račice (Eng. Gangl)......................................65 Dva brata (Iz „Vrtca")..............................................71 'Ženjica (Iz Razinger-Žumrovega Abecednika)........................72 Žitno klasje (Kr. Šmid)..............................................72 Rž.........................,..............74 'Mlin (A. Funtek) ..................................................75 •Veter..............................................................77 Nevihta (Po nemškem)..............................................78 *I^pa naša domovina (Anton Mihanovič - Silvin Sardenko)..............79 Slovensko - nemški slovarček..............................81 TISKARNA „SAVA" KRANJ