Celfski ^ TEDNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE CELJA Leto I. — Stev. 41. Celje, dne 11. decembra 1948 Cena 2 din MLADINA pozdravlja skupni kongres SKOJ-a in LMJ z izpolnjenimi obveznostmi, s prevzemom novih še večjih nalog pri uresničevanju prve petletke Poštnina plačana v gotovini Mestna plinarna je izpolnila svojo proizvodno nalogo Podjetjem, ki delajo že za tretje le- to petletke, se je 5. t. m. priključil tudi najvažnejši obrat celjskih komunalnih podjetij — plinarna. Delovni kolektiv Mestne plinarne je s svojo zmago do- segel s požrtvovalnim de.om skozi vse leto, odločilno pa je vplivala na dvig proizvodnje vključitev nove, devetre- torlne peči, s katero se je povečala ka- lorična vrednost plina za 40 odst., pro- dukcija koksa za 25 odst. in katrana za 39 odst. Postavitev nove peči je prvi večji uspeh komunalnih podjetij mesta Celja in obenem prva doma izdelana obratna naprava te vrste. Celjska indu- strija, obrt in gospodinjstva so z na- vedeno pečjo ogromno pridobili v po- gledu preskrbe s plinom, komunalni obrati pa so se za veliki korak pribli- žali svojemu cilju — čim više dvigniti higienske in ostale življenjske pogoje prebivalstva. Z dnem izpolnitve celotnega plana podjetja je bila presežena proizvodnja katrana za 10 odst. in koksa za 34 odst. Delovni kolektiv plinarne je vzpored- no z delom v obratu opravil na gradnji zadružnega doma in olepševanju me- sta 978 prostovoljnih delovnih ur. V znak priznanja za požrtvovalno delo je uprava razdelila ob priliki proslave 29. novembra delavcem denarne nagrade v skupnem znesku 22.000 din. Zmaga deovnega kolektiva pri gradnji ceste Žalec - Št. Peter Med Šentpetrom in Žalcem so letos modernizirali cesto Ljubljana—Celje. Potrebno je bilo premostiti železniško progo Celje—Velenje. Novo križanje je izvršeno v zelo ostrem kotu 12 s*opinj, kar je redkost pri gradnji podobnih nadvozov. Zaradi tega je konstrukcijska dolžina celih 100 metrov. Preden so začeli z gradnjo objekta, je bilo treba preložiti normalno progo v dolžini 2000 m. V prvi fazi je bila izvršena preložitev za 1200 m, to je za toliko, da so lahko pričeli z izkopom temeljev. Izkopati je bilo treba 9000 kubnih metrov materiala. Z delom so morali pohiteti, da bi bila še v tem letu končana betonska dela. Opaž je bil precej kompliciran, obsegal je o- krog 277 kvadr. metrov. Za to ogrom- no deio je potrebno mnogo tesarjev, bilo jih je pa le 14. Toda ti tovariši so vložili mnogo truda, delali so noč in dan, da so betonerji mogli čimprej Eačeti z delom. Betoniranje se je pričelo dne 30. no- vembra, končalo pa se je 5. decembra. Delali so noč in dan v dveh izmenah, tako da so bili stroji stalno v pogonu^ Vsega skupaj je zabetonirano 1480' kub. metrov betona in 6120 kg beton- skega železa. Cementa so porabili 37 vagonov, gramoza pa 194 vagonov. Težave so bile pri polaganju arma- ture, ker za to delo v podjetju ni bilo dovolj kvalificiranih delavcev. Tovari- ši, ki tega dela še niso vajeni, so kljub temu vlagali vse svoje sile, delali so noč in dan. Pri betoniranju so vodo segrevali parni valjarji, kar je omogočilo boljšo vezavo betona. Ce ne bi bilo tega, bi bili primorani pri temperaturi okrog 0° C začasno ustaviti betoniranje. Zaradi pomanjkanja delovne sile so v gramoznici avtomatično sejali pesek. Stroji, ki so že zelo iztrošeni, so se včasih pokvarili, pa so jih strojniki ta- koj popravili, da ni bilo večjega zasto- ja. Precej zaslug nosi pri tem delu tudi tehnično vodstvo, ki je znalo delo pra- vilno organizirati, posebno se je odli- koval tov. inž. Gajšek, kakor tudi vsi delovodje. Med tesarji sta se izkazala kot najboljša tov. Zalokar in Zadnikar. Poleg betonerjev je treba pohvaliti še kamnolomce. ki so pokazali velik delovni elan, čeprav so prihajali na de- lo tudi po 15 km daleč. Tihi junaki V apneniku P. iovnik bijelo uporno borbo za preseg planskih nalog Skozi meglo in hlad se zadnje tedn# le redko prebijajo oslabljeni sončni žarki v Celjsko kotlino. Vlažen ulični; tlak in zastrto nebo dajeta mestu videz sive, poznojesenske dremavosti. Toda Celje se ne pripravlja na zim- sko spanje. Razgibano je in živo bol| kot kdaj koli. Življenjski utripi delov- ne skupnosti so glasni in zmagoslavni. Tekmovanje za čimvečji proizvodni učinek, ki je zajelo v drugem letu pet- letke vse tovarne, podjetja in ustano- ve, se z vsakim dnem stopnjuje. V mnogih celjskih podjetjih rdeče kri- vulje na diagramih že kažejo tekočo proizvodnjo za 1949 leto. Skupine in posamezniki se kosajo za čimvečji od- stotek prekoračenja letnega plana. Ni- hče noče biti zadnji pri izpolnjevanju proizvodnih nalog. Od časa do časa se pomeša z gla- som tovarniških siren zamolkel od- mev eksplozij onstran Miklavževega hriba. To je glas minerjev iz kamno- loma apnenika Pečovnika, ki se z ži- lavo vztrajnostjo borijo s skalami za apnenčeve naslage. Od 25. novembra dalje delajo že za tretje leto petlet- ke. Uporno, brez oddiha dan za dnem drobijo kamenite sklade, da pripravijo za gradbeno industrijo čim več materiala. V soncu, dežju in snegu Minerja Lešek Jože in Bratuš Srečko sta na čelu kamnolomcev v Suhem po- toku, ki so se v dveh letih dela za- rili že v samo pobočje Grmade, za- suli z odpadnim kamenjem globel pod kamnolomom, za seboj pustili zravna- na tla, katera prečkajo polni vozički rude, ki se nenehno prevaža od loma do zavorne naprave in dalje po po- ševni progi in žični železnici do nižje ležečih jaškovih peči. Ko smo prišli do kamnoloma, sta bi- la oba minerja na delu. Visoko v steni sta izgledala kot neznatna črva za- grizena v sivo skalo. Le ropot vrtalnih kladiv v njunih rokah ju je pomagal izslediti. Morala sem se zadovoljiti s tem, da sem oba videla le oddaleč. Upravnik podjetja tov. Cucek, ki vsa- kega člana svojega kolektiva dodobra Pazna. mi je povedal, da sta oba stara delavca, ki sta že dokaj spremenila lice apnenišice okolice. Lešek Jože, doma iz celjske okolice, se je prvič seznanil s Pečovniškim kamnom 1924 leta. Od tedaj je trgal iz skale apnenec vsa leta do okupacije. Med vojno je pu- stil delo, potem pa se je ponovno lo- * til dela s vojim vrtalnim kladivom. Z njim dan za dnem, v soncu, dežju, pa , tudi v snegu, prodira v pobočje Grma--< de. Skupaj z njim vrta miner Bratuš Srečko, katerega je borba za obstanek pred mnogimi leti privedla sem iz sončne Goriške. Bratuši in Lešeku se včasih pridruži še mladi Lončarič, bo- doči miner, ki se uči od starejših to- varišev, udarnikov. Pod načeto skalo se neutrudno gib- ljejo žilave postave nakladalcev. Po dva polnita en voziček. Vsi hitijo in j« težko presoditi, kdo je bolj uren. Ni zastonj med njimi 15 takih, ki so si že večkrat osvojili naslov udarnika. Med drugimi brata Jurkošek, od ka- : terih je bil Alojz že tretjič proglašen ' za udarnika. Dnevno normo presežeta večkrat do 50 odst. Tudi Kozovinc in Zupane ne zaostajata. Norme dosegajo vsi, čeprav so visoko postavljene.« »Včasih moram presneto hiteti, da ne ostanem pod normo,« pravi udarni^. Franc, eden izmed mlajših delavcev. »Delo je najlepše, ko načneta minerja gornjo plast, ker se kamenje na poti do tal dobro razdrobi. Drugače vzame precej časa prebiranje in drobljenje večjih kosov. Kadar moram prebirati in si pomagati s težkim kladivom se za normo res borim.« Njegove žilave roke in trde, od kamenja obrušene dlani pričajo o tem brez besed. Med novinci se bori za naslov udar- nika tudi istrski rojak Ivan Radojko- vič, ki je spomladi odslužil vojaški rok in ostal v Celju. , Vzljubili so svoje trdo delo Delo v kamnolomu se lahko opravlja le z velikimi fizičnimi napori. Zato gre toliko večje priznanje starejšim delav- cem, ki so svoje najboljše moči že pu- stili v skalah, pa kljub temu ne za- ostajajo za mlajšimi. Med temi je u- darnik Kuzman Ignac s Frankolove- ga. Za seboj ima že 26 let dela v kam- nolomu. Droben in žilav pa vztraja še naprej, ker je vzljubil svoje trdo delo. Njegova vrstnika Hubert Fuka in Ja- kob Mežnarič se tudi še čutita mlada in potrebna na svojih delovnih me- stih. Iz oddaljene Svetine se vsako ju- tro po trdi temi odpravita na delo. Prav tako zvest svojemu delu je Pri- morec Kaučič Felicijan. Mlajši delav- ci imajo v teh delovnih tovariših vzo- re požrtvovalnosti in delovne zvestor be. MoSke so zamenjali z žen- sko dfeiovno Silo j Sledila sem poljski progi do barake, ^ kjer mi je prijazno stisnil roko stroj- nik Viljem Božič, ki že 27 let uprav- lja poševno progo in spušča napolnje- ne vagone v 120metrsko globino. Bo- žič je eden izmed tistih, ki ne poznajo neupravičenih izostankov. V dolgih le- tih je svojo vzpenjačp tako vzljubil, da pravijo drugi: »Prav gotovo bi umrl, če bi jo moral zapustiti.« Prav gotovo pa bi tudi vzpenjača brez Božiča ne delala kot doslej. Vagončke, katere Božič pošilja v nižino sprejemata Am- brož Štefan in Ivanka Ojsteršek. Prvi je prišel iz Vojvodine pred trinajstimi leti, Ivanka pa je doma poldrugo uro od Apnenika. Ko skreneta vozička s poševne proge na poljski tir, se obe- sita Štefan in Ivanka vsak na svoj va- gon in zdrčita po nagnjenem terenu do »bunkerja«. Z isto spretnostjo kot Štefan zavre Ivanka z debelo gorjačo svoj vagon pred žrelom »drče«, v ka- tero z oglušujočim bobnenjem izgine vsebina vagonov. Po »drči« steče ka- menje do nakladalne postaje žičnice. Pri nakladanju žičnice so delali vsa leti štirje moški. Letos pa so obratne naprave izboljšali in delo opravljajo tri tovarišice, ki so z Ivanko edine ženske v podjetju. Pri ustju »drče« smo našli osem- najstletno Tinko Sevšek, ki je kljub svoji nežni zunanjosti neustrašeno dre- gala z dolgo železno ročico v odprtino, iz katere kamenje naravnost bruha v vagončke. Pri odpremi vagončkov hi- tita Sonenvald Viktorija, mati treh otrok in Puser Angela, mati dveh otrok. Sevškova mi je zaupala, da se dobro razumejo in jim delo teče brez zastoja. Pa če se vam kaj pokvari?« sem vprašala Sevškovo, katere samostoj- nost mi je zelo ugajala. »Tedaj pa je vedno pri roki mojster Sonenvald. Drugače je bilo včasih, ko so za taka popravila klicali strokov- njake z Dunaja. Sicer pa je malo mo- tenj in polni vagončki neprestano no- sijo rudo do peči. Po 300 vagončkov spravimo v dolino, če so v kamnolo- mu dovolj urni.« Oo konca leta bodo ra 15 odstotkov presegli plan Ko sem se poslovila od ženske po- sade, sem se zadržala nekaj časa Še pri kurjačih, ki strežejo nenasitnim ja- škovim pečem. Spet sem se seznanila s samimi starimi veterani. Alojz Bor- lak hodi že od 1924 leta z Vipote do Apnenika. Tudi Strašek Florijan in Cvetrežnik Miha kurita peč že sedem- najsto leto. Jaškova peč jim je že bolj znana kot domače ognjišče. Ob odhodu me je upravnik povedel še v kovačnico, kjer že 22 let izdeluje orodje in popravlja strojne naprave tov. Zgornik Franc. Samoiniciativno rešu- je pomanjkanje surovin s tem, da marsikaj novega napravi iz starega že- leza. Ker me je to zelo zanimalo, je za trenutek izginil iz delavnice in se vrnil z novo »grebelco«, svojim najnovejšim izdelkom. »Ce pa kdaj nimam poseb- nega dela, pa se lotim nakladanja va- gona,« mi je še povedal ob slovesu, »samo, da smo na tekočem.« Ko sem se vračala v mesto, sem do- hitela kurjača Strašeka in z njim na- daljevala pogovor, ki sem ga začela ob njegovi peči, ko mi je šegavo dejal, da bo prisiljen naročiti časopis, ker postaja pečovniški kolektiv popularen. Prijetno mi je bilo, ko sem poslušala njegovo pripovedovanje: »Kakor ura sem šel okoli peči,« je pravil o naporih v zadnjih mesecih, ko je tekla borba za plan in je delal še za bolnega sotovari- ša. »Pa ne le jaz, tudi drugi so hiteli. Z 10 odst. manj delovne sile smo izpolnili plan. Ce bo vreme lepo, ga bomo do konca leta še za 15 odst. presegli. Poslovila sva se z željo, da bi imel Strašek prav , Pred skupnim kongresom LMJ in SKOi-a Celjska mladina ie izvolila delegate za skupni kongres SKOJ-a in LmJ v petek se je zbralo čez 200 izvo- ljenih delegatov mladinskih organiza- cij iz Celja, da na predkongresni kon- ferenci izvolijo delegate za kongres in pregledajo uspehe v tekmovanju. Na kongresu bodo celjsko mladino zastopali Grabner Jože, sekretar OO LMS, Strika Milan, predsednik mla- dinskega aktiva Tovarne emajlirane posode in Kranjc Stane, načelnik fi- nančnega oddelka pri GO LMS. Dele- gati so bili po izvolitvi navdušeno po- zdravljeni od vseh navzočih. V tekmovanju pred skupnim kongre- som so mladinski aktivi v Celju dosegli prav lepe uspehe. Najboljši med njimi je še vedno aktiv Tovarne emajlirane posodo, ki si je priboril zastavico skup- nega kongresa in prehodno zastavico najboljšega tovarniškega aktiva. Sled- njo je osvojil že tretjič in mu ostane v trajno last. Zastavico najboljšega šol- skega aktiva je osvojila mladina vrt- narske šole v Medlogu, zastavico naj- boljšega aktiva med ustanovami pa mladinski aktiv bolnic* Na konferenci so dobili tudi najboljši mladinci po- hvalne diplome za svoje požrtvovalno delo. Konefrenca je sprejela več važnih sklepov, katerih izpolnitev bo še bolj dvignila uspehe naše mladine v borbi za izpolnjevanje planskih nalog in učvrstitev organizacije. Okrajna konferenca SKOJ-a in LMJ v Mozirju V nedeljo, dne 5. decembra 1948, je bi- la skupna okrajna konferenca SKOJ-a in LMS v Mozirju. Konference se je udeležilo 84 delegatov. Po referatu tov. org. sekretarja Atlška Ivana, kateri je podal analizo dosedanjega dela SKOJ-a j in LMS okraja Mozirje, se je razvila živahna diskusija. V referatu so bili podani vsi uspehi, ki jih je dosegla mladina. Predvsem so se odlikovali ak- tivi v Lokovici, Pesjem, Gornjem gra- du in rudniku Velenje, kjer so posta-, vili in utrdili mladinske številke v rud-, niku. V referatu so bile nakazane tudii napake, ki so bile v glavnem nepove- zava s KLO-ji in z množičnimi orga- nizacijami. Slabost mladinske organi- zacije je bila v tem, da se je premalo borila proti kapitalističnim elementom na vasi in protiljudski duhovščini. V diskusiji, ki se je razvila, so diskutan- ti obravnavali probleme o zadružništvu, o kmečkih tečajih, ki se organizirajo, o študiju, o kulturno prosvetnem delu, o ustanavljanju igralskih družin v zim- skem času, o vzgoji in kadru za vod- stvo pionirske organizacije. Diskusija je pokazala, da mladina ohraja Mozirje razume spajanje obeh organizacij. Mla- dina je pripravljena, da še z večjim elanom pomaga in sodeluje pri izgrad- nji domovine, prve Titove petletke na poti v socializem. Po diskusiji je konferenca izvolila za delegate na skupni kongres SKOJ-a in LMJ v Beogradu, predsednika Okr. O LMS Tominca Toneta in organizacij- skega sekretarja Atlšek Ivana. Konferenca je sprejela sklepe, po ka- terih se bo poživelo delo v mladinskih aktivih, pritegnilo še neorganizirano mladino, ustanovili se bodo kmečki te- čaji, poživelo se bo kulturno prosvet- no delo, predvsem z ustanovitvijo igral- skih družin, postavilo najboljše mladin- ce za pionirske voditelje, za vzgojo na- ših najmlajših. Ob zaključku konferen- ce sta bili poslani resoluciji CK KPJ in CS LMJ, v katerih mladina okraja Mozirje obljublja, da bo dosledno iz- vrševala vse sklepe skupnega kongre- sa SKOJ-a in LMJ. K. P. V Belih vodah so ustano* visi miadmsKi aktiv Dne 28. novembra t. 1. je bil v Belili vodah ustanovljen aktiv LMS, ki do danes zaradi težavnih terenskih pri- lik še ni obstojal. Ustanovitvi aktiva so nudilo vso pomoč vse množične organi- zacije v Belih vodah. Sestanku je pri- sostvoval tudi mladinski instruktor tov. Puncei-, ki je govoril o pomenu mladin- ske organizacije ter jim prikazal vse naloge, ki stoje danes pred mladino. Po izvolitvi odbora aktiva je bila iz- vedena volivna konferenca, kjer so iz- volili dva delegata, ki bosta zastopala aktiv na okrajni konferenci. Mladinci in mladinke v Belih vodah so se izrazili, da bodo kljub težkim te- renskim prilikam pokazali, da so vredni člani Ljudske mladine Jugoslavije. Ob- vezali so se, da bodo vključili 80 99 mladine v organizacijo, sestanke bodo imeli redno vsakih 14 dni ob nede- ljah, naročili bodo 12 številk »Mladi- ne«, imeli bodo študijske sestanke red- no vsakih 14 dni, na katerih bodo pre- študirali vso snov, ki je predv^idena po načrtu ter pomagali množičnim orga- nizacijam pri reševanju vseh gospodar- skih nalog. Aktivu LMS Bele vode želimo obilo uspeha v njegovem nadaljnjem raz- voju in vsestranskem delu pri izgrad- nji socializma v naši deželi. L. P. V Planini je otvorjen Zdravstveni .........doM _ . _ _ v nedeljo je bil slavnostno izročen svojemu namenu zdravstveni dom na" Planini, ki je obenem prvi zdravstveni dom, zgrajen v okraju Celje-okolica. Postavitev zdravstvene usianove v kraju, daleč od bolnice, je bila pereča potreba Planine, ki je bila rešena šele sedaj, po naši veliki družbeno-ekonom- ski preobrazbi, ko je nova ljudska ob- last pristopila k proučevanju proble- matike na polju ljudskega zdravstva. Zdravstveni dom v Planini je oprem- ljen z posvetovalnico ja matere in do-_ jenčke, z dečjim dispanzerjem in sploš- no ambulanto. V kratkem bo odprta or- dinacija za zobozdravstvo in dokončno opremljeno kopališče. Ko je zastopnica okrajnega izvršil«f nega odbora tov. Borovšak Helena pre- dala zdravstveni dom zaslužnim Pla- ninčanom v uporabo, je izrazila željo, da bi tej svečanosti kmalu sledila otvo- ritev zadružnega doma, ki bo dal Pla- nini tudi novo gospodarsko in kultiirno- prosvetno zredišče. V Zabukovci pa zobna ambulanta 1. decembra je pričela z delom zob- na ambulanta zdravstvene službe za- varovancev v Zabukovci, ki zaenkrat služi samo zavarovancem in njihovim svojcem. Svojo novo pridobitev so top- lo sprejeli vsi delovni ljudje v Zabu- kovci, ki so morali doslej za pot do zo- bozdravnika izgubljati dragoceni čas in celo izostajati iz produkcije. Ambulanta je bila izročena v uprav- ljanje zdravniku dr. Rasiewieczu in dentistu tov. Hermanu. Otvoritev zobne ambulante v Zabu- kovci je že drugi veliki prispevek na polju socialno-zdravstvenega skrbstva v okolici Celja v letu 1948. Drameljski delovni kmetje se hočejo iznebiti odvisnosti od večjih Priprave za gradnjo našega zadruž- nega doma in začetna dela, kakor lom- ljenje kamna, dovoz peska, gramoza, izkop temeljev in betoniranje, vsa ta dela so pritegnila lepo število prosto- voljcev, med katerimi seveda prednjači mladina. Ker poznamo naše Dramljča- ne, vemo, da se bodo prijavljali še novi ter pomagali s prostovoljnim delom graditi lepšo bodočnost našemu kraju. Ko gradimo zadružni dom, vemo prav dobro, da se pri današnjem hitrem go- spodarskem razvoju, pri rekonstruk- ciji našega kmetijstva in s splošnim preporodom naše vasi, ^ med množico zavednih in poštenih državljanov, nuj- no in neizogibno pojavljajo ljudje, ki j z dejanji kažejo, da v našo skupnost ne spadajo. Drami je so značilen kraj večine baj- tarjev in revnih kmetov ter nekoliko velikih in močnih kmetov. Med njimi najdemo tudi danes takšne, ki jim ni všeč, da odhaja cenena delovna sila drugam, da se vključuje vse bolj in bolj v industrijo, zato ker bi hoteli še naprej izkoriščati razmere naših baj- tarjev, kakor so delali to nekoč. Danes ko se vrši neizprosna in ostra borba proti izkoriščevalcem in proti vsem načinom in oblikam, ki do tega ' vodijo, ko ustvarjamo družbo, v kateri I bo vsako izkoriščanje človeka po člo- I veku izginilo, je prav in potrebno, da 1 pokažemo odkrito na ljudi, ki zasto- pajo nasprotno stališče in ki so zato seveda tudi sovražni naši ljudski oblasti j in naporom naših delovnih množic. I Jager Alojz iz Jarmovca hodi iskat po vasi delovno silo ter izkorišča svoj gospodarski položaj velikega kmeta s tem. da jih veže na razne protiusluge. 1 ne oziraje se na to, če jim čas dopu- šča ali ne. Govorimo o njem zato, ker vemo, da se ne boji v to svrho izkori- 1 ščati ničesar, niti vere in da je svoj ! sovražni odnos do skupnosti pokazal tudi tedaj, ko so prišli tovariši k nje- mu z namenom, da bi ga vključili v delo pri gradnji zadružnega doma, pa jim je odgovoril, da on zadružnega do- , ma ne potrebuje in da zato tudi ne bo i vozil in delal. Mi Dramljčani ga raz- i umemo, če ne čuti take potrebe in smo mu hvaležni, da je nam to še javno po- trdil, zagotavljamo pa njemu in slič- nim, da pa ^'ečina tako potrebo čuti, da bo zato zadružni dom gradila in izgra- dila, in sicer v nemali meri zato. da se dokončno osvobodi raznih »uslug in protiuslug« in izkoriščanja. Mi bomo še z večjim elanom delo na- daljevali te^ gledali, da si ustanovimo tudi ekonomijo in strojni odsek tako, da bomo končno tudi gospodarsko po- staU neodvisni in svobodni od takih »prijateljeve skupnosti. stran 2. »CELJSKI TEDNIK« Leto I. — Stev. 41 Pohujševalec mladine duhovnik Noč Matija iz Krškega je prejel zasluže- no kazen Dne 4. novembra se je vršila javna razprava pred okrajnim ljudskim so- diščem v Brežicah proti nemoralnemu duhovniku in pohujševalcu mladine, upokojenemu župniku Isioču Matiji iz Krškega. Razprava je razgalila vso moralno pokvarjenost človeka v duhovniški ob- leki, ki je izkoriščujoč svoj poklic, iz- rabljal na najbolj ogaben način za iz- življanje svoje pohote mladoletne de- čke od 9 do 14 let starosti. Za razpra- vo samo je vladalo veliko zanimanje. Razpravi je prisostvovalo okoli 200 lju- di, ki so se hoteli prepričati o resnici nemoralnega pohotnega izživljanja du- hovnika Noča. Zastopnik javnega tožilca je župnika Noča obtožil, da je kot duhovnik in veroučitelj zlorabljal svoj vpliv in ver- ska čustva na zvijačen način In pod pretvezo pripravljanja na prvo obha- jilo, spoved, birmo in pouka verouka, privabljal v svoje stanovanje nedolet- no deco moškega spola v starosti od 9 do 14 let. Kot tak je samo po osvobo- ditvi od leta 1945 dalje vse do izsledi- tve po organih'ljudske oblasti priva- bil neugotovljeno število, več kot 23 dečkov iz Krškega in okolice, jih zava- jal in zavedel k nenaravnim nečisto- stim in nenaravnemu spolnemu izživ- ljanju med osebami moškega spola, sa- mo, da zadosti svoji pohoti. Ko je jav- ni tožilec zaključil obtožnico z bese- dami »Predlagam, da se obtoženca naj- ostreje kaznuje,« je nastal v dvorani buren aplavz. Sodišče je prešlo za tem k zasliševa- nju obtoženca. Predsednik: Ali ste razumeli obtož- nico? Obtoženec: Da. Predsednik: Ali se čutite krivega? ; Obt. (po daljšem presledku): Da. Predsednik: Ali se zavedate krivde? Ob^^oženec: Da. Pripominjam, da sem živčno razkrojen. (V dvorani smeh.) Ko ga je predi? ^c.nk sodiso-i vpra- šal, če :i bil tudi pri početju teh stva- ri živčno razkrojen, je obtoženec mol- čal. Tekom nadaljnjega zasliševanja je obtoženec v celoti priznaval svoja de- janja. Predsednik: Kdaj ste začeli s svo- jim nemoralnim izživljanjem? Obtoženec: To je bilo, mislim, neka^^ ko leta 1908, ko sem služboval kof kaplan v Tržišču. Pozneje, to je bilo med prvo svetovno vojno, sem začel z načrtnim vabljenjem moških oseb k sebi, predvsem mladih pubertetnih de- čkov, pod pretvezo igranja na mojem domu. Po*em mu je predsednik sodišča ci- tiral njegove izjave iz zapisnika zasli- šanja, katere je podal v preiskavi. Na vsa nadaljnja vprašanja predsednika sodišča je svojo krivdo pritrjeval in priznaval. Sodišče je prešlo k dokazovanju in je bil med drugimi zaslišan kot priča dekan Kurent i/. Krškega. Predsednik: Gospod dekan, od kdaj poznale duhovnika Noča? Priča Kurent: Stanovskega kolego, gospoda Noča poznam, odkar se je pri- selil v Krško leta 1938. Predsednik: Ali vam je bilo znano za nemoralna početja obtoženega No- ča. Priča: Zato nisem vedel, le ob neki priliki mi je prišlo to na ušesa, od ko- ga, se ne spominjam. Takrat sem go- spoda Noča opozoril, od njega pa sem dobil nega'iven odgovor. Predsednik: l7. dokazilnega materiala jo razvidno, da ste bili vi o njem ob- veščeni ustmeno po neki osebi in pis- meno. Priča: Tega se ne spominjam. Predsednik (čita): »Ker mi je sin po- vedal, kaj se je zgodilo pri Noču, sem poslala tovariša S. naj gre h gospodu dekanu, mu to pove in proti temu pro- testira. On je šel in mu tudi povedal, Ker je bi'o potem vse tiho, sem poslala gospodu dekanu še eno pismo. Obču- tila pa sem, da me je gospod dekan od tega časa dalje grdo gledal, mojemu sinčku pa očital, da je prav, da smo nesrečni, ker ne hodimo v cerkev.« — Ali se sedaj spominjate? Priča: Da, sedaj se spominjam, da je bilo tako. Predsednik: Zakaj niste vi onemogo- čili dohod mladine h gospodu Noču? i Priča: Jaz sem od tega časa dalje odvajal mladino od gospoda Noča. Predsednik: To se pravi, da ste le vedeli. Priča: Ni mi bilo čisto, ker sem ob neki priliki le vprašal njegovo kuha/- rico, če je kaj res, kar se govori. Ona mi je dejala, da nič kaj takega ne za- pazi. Od tega časa dalje nisem nič re- agiral. Sram me je. ker moram stati pred visokim sodiščem zaradi takega početja mojega stanovskega kolege. Sodišče je za tem odredilo v zašči- to javne morale in zaščito prič — ne- doraslih otrok tajni del razprave. V tem delu razprave so priče — nedo- rasli dečki v spremstvu staršev potr- dili Nočeva nemoralna dejanja, V nadaljevanju javne razprave je priča mali 13-letni pionir opisal zvija- čen in premišljen način privabljanja njega in sošolcev k nenaravnim neči- stostim, čemur pa se je on sam uprl. Jokajoč je izjavil: »Pionirska organi- zacija. Partija in OF nas kaj takega nikdar niso učile. Od strani teh smo slišali vedno le dobre nauke. Protesti- ram pred visokim sodiščem proti po- četju Noča. v imenu prizadetih tovari- šev pa prosim starše in sodišče, da nas ne obsojajo, ker so se nekateri od nas pod vplivom Noča kot župnika, sra- movali zaupati se staršem.« Besede mladega pionirja so publiko močno ganile, tako, da so mnogim pri- šle solze v oči. Predsednik: Obtoženec, ali se upate pogledati temu dečku v oči? Obtoženec je na to trmoglavo mol- čal in gledal na tla. Predsednik: Ali poznate vse te de- čko, ki so pričali tukaj? Obtoženec: Poznam. Predsednik: Ali se spominjate, koli- ko jih je bilo? Ob'oženec (skomizgne z rameni in molči). Predsednik: Najbrž se ne spominja- te, ker jih je bilo preveč. Obtoženec: Da. Predsednik: Ali je škofija vedela za to vaše početje? t Ob*^oženec: Škofija ve, da sem ho-' moseksualec. Predsednik: Na kakšen način ve. Obtoženec: Ze škof Jeglič me je kli- cal zaradi tega k sebi. Prav tako me jo klical na zagovor škof Rozman. Ob tej priliki mi je dejal, naj se omejim,, da me ne dobi svetna oblast. Poslal me je v Ponikve, češ. da je tam veČ žensk za izživljanje. Predsednik: Ali so tudi drugi cer- kveni krogi vedeli za to? Obtoženec: Zato sem bil zaslišan le- ta 1929 od župnika Franca Dolinarja v Cerkljah na Gorenjskem. Predsednik: Kakšno cerkveno kazen ste dobili za to? Obtoženec: Nič drugega, razen par očetovskih oponriinov. 2e prej pa sem bil na lastno željo upokojen. Predsednik: Ali ste imeli še v nada- lje pravico do opravljanja cerkvenih obredov? Obtoženec: Sem. Po končanem posvetovanju je pred- sednik sodišča objavil ra'^sodbo. Žup- nik Noč Matija je bil obsojen na 10 let odvzema prostosti in 5 let izgube čast- nih in državljanskih pravic. S tem je bila razprava zaključena. Razprava proti Noču Matiji je poka- zala vso pokvarjenost in farizejstvo tega duhovnika, ki je četrt stoletja za- strupljal mladino. Pri vsem tem pa je še užival potuho škofa Rozmana, ka- teri ga je celo svaril, naj se pazi pred svetno oblastjo. Ce se je obsojenemu Noču posrečilo prikrivati svoja gnus- na početja vso dobo, tega ni mogel prikriti pred sedanjo ljudsko oblastjo, od katere je prejel zasluženo kazen, kakor jo je in jo bo vsak zločinec, pa naj bo to duhovnik ali kdor koli. Prednji primer pa naj bo temeljito opozorilo vsem staršem prizadetih otrok, katerih niso zaupali pionirskim organizacijam, temveč v pogubljajočo vzgojo podlega duhovnika Noča. Za boljšo preskrbo Celja z mlekom bo treba podirzeti ostre ukrepe v oktobru m novemoru je nasiaio v Celju nenadno pomanjkanje mleka, ki ima za posledico zmanjšanje obrokov dojenčkom, bolnikom in starčkom. O- ?orčenje prizadetih potrošnikov — de- lovnih celjskih ljudi, ki je zaradi tega nastalo, je popolnoma upravičeno, kajti ti ljudje dajejo nesebično vse svoje sile za čimprejšnjo izgraditev socializ- ma, delajo, da bi čimprej oskrbeli kme- ta s potrebnimi stroji in orodjem in pričakujejo, da bo tudi kmet prispeval svoj delež k skupnim naporom. Pereče vprašanje preskrbe industrijskih cen- trov z mlekom pa je dobilo zadnji čas . tako obliko, da nikakor ni v skladu 3 načelom, za katerega se borita delov- ni kmet in delavec v mestu: »Kn:«rt delavcu — delavec kmetu«. Kdo je kriv, da je temu tako? V zbiralnici »Mlekoprometa« v Celju je padel dotok mleka v preteklem me- secu za blizu 2000 litrov. Ta padec se nanaša predvsem na okraj Celje oko- lico — zlasti na Savinjsko dolino in šentjurski sektor, na kraje, kjer je naj- bolj zasidran kulaško-špekulantski ele- ment. V zadnjem mesecu je popolnoma prenehal dotok mleka iz krajevnega odbora Gotovelj, v Vranskem so krili le še lastne potrebe za Mladinski dom in druge. Občutno se je zmanjšala do- bava mleka tudi s Frankolovega iii Vojnika. Ob stvarni primerjavi oddaje mleka se je ugotovilo, da oddaja Koz- janski predel, ki je v primeru z ostali- mi bogatimi kraii drobno kmečki, dnev- no 1500 1 m^eka več, kot pa cela Sa- vinjska dolina. Člani odseka za odkup pri OLO Celje- okolica, ki so na terenu raziskovali vzroke slabe oddaje mleka, so prišli do zanimivih ugotovitev, ki pa v stvari dajejo isto analizo kot v vseh primerih odkupov in drugih gospodarskih akcij, pri katerih pride na videlo pripravlje- nost posameznikov za izpolnjevanje dolžnosti do skupnosti: bogati kmetje, prenasičeni z denarjem in boni, nima- jo inleresa prodajati mleko, ker ga ra- je krmijo prašičem, da bi dobro vzre- jeno čimboljše prodali na prostem trgu. V zvezi s tem je pripomniti, da so pri mnogih kmetih našli neprijavljeno ži- vino, predvsem prašiče. Tipičen primer kulaka, ki misli le na sebe, je Bukovšek Franc iz Stranic, ki na svojih 48 hektarih zemlje goji sa- mo dve kravi, da mu ne bi mogel kdo očitati, ker ni doslej oddal niti litra mleka. Podobno je s kmetico Valčič Antonijo iz Križevcev, ki je od treh krav oddala le 31 litrov mleka v maju in 61 litrov v oktobru. Brez dvoma Bu- kovšek zavaja še ostale k neoddaji, kajti njegov sovaščan Koklič Anton je brez vzroka prenehal z oddajo in izjavil, da ne bo več oddajal. Iz Gotovelj celjski otroci ne dobiva- jo nič več mleka. Veliki kmet Jošt Mi- ha Pa si zaradi tega ne beli glave. Mleko svojih štirih krav raje privošči drugim živim bitjem — njegovi praši- či ga prav gotovo ne bodo pogrešali. Tako gleda na oddajo mleka tudi last- nik treh krav Antloga Jože in Gajšek Franc iz Petrovč, ki še sploh ni oddal nič mleka. Stanje z mlekom je v zadnjih tednih postalo posebno kritično. Dojenčki do- bivajo le pol litra mleka dnevno, ostali še manj. Delovno ljudstvo v Celju in industrijskih centrih upravičeno priča- kuje energičnih ukrepov s strani ljud- ske oblasti napram povzročiteljem tega stanja. Zdravstvena služba v Zdravstvenem domu na Pianini 1. Posvetovalnica za matere in do- jenčke: vsak ponedelje od 8. do 9. ure. 2. Dečji dispanzer (za malo in šolsko deco): vsako sredo, četrtek, petek in so- boto od 8. do 9. ure. 3. Splošna ambulanta: vsak dan ra- zen torka od 9. do 11. ure. Na te uradne ure opozarjamo prebi- valstvo. Posebej pa še pozivamo uči- teljstvo, da pošilja slabotno in bo- lehno šolsko deco k pregledu v dečji dispanzer. Okr. zdravnik: Dr. Bitenc Maka Mizarja Strahovnlka mo- rali postaviti pred sodiite Vedno večje potrebe mizarskih izdel- kov, tako stavbenih kot pohištvenih nam narekuje, da v obstoječih de- lavnicah in mizarskih obratih proiz- vajamo kolikor mogoče več, da bi krili veliko povpraševanje. Posebno stavbe- no mizarstvo mora izpolniti visoke planske naloge, ter s tem zagotoviti, da nove stanovanjske hiše, uradi, de- lavnice in tovarne čim prej lahko' slu- žijo ljudstvu. Takih misli, pa ni lastnik strojne mi- zarske delavnice v Žalcu Strahovnik Karel. Kljub temu, da bi v njegovi de- lavnici lahko delalo v dveh izmenah 40 pomočnikov in vajencev in kljub te- mu, da je za časa stare Jugoslavije za- posloval 20 delovnih moči, ima danes le 8 pomočnikov in 3 vajence. Dobro je vedel, da njegovo podjetje ni zado- sti izkoriščeno, a ni zaposlil delovnih moči. Ob neki priliki je dejal svoje- mu pomočniku, da ni vredno zaposlo- vati novih, ker se ne izplača. Iz tega zaključimo, da je Strahovnik sabotiral plan in če je tako, ga ljud- stvo, ki vlaga vse sile za njegovo iz- polnitev lahko le obsoja in ga smatra za nasprotnika. Njegovo sedanje stališče narekuje, da mu pogledamo tudi v pre- teklost. Izkoriščal je svoje pomočnike in vajence in si na račun njihovih žu- ljev pred vojno postavil tako veliko delavnico. Med vojno pa je bil veren pristaš okupatorja in mu kot verman vneto pomagal. Pred kratkim je z OLO napravil po- godbo za prodajo svoje delavnice. Ce so mu že na okraju spregledali sabo- tiranje plana, izkoriščanje delavcev in udeležbo v borbi proti ljudstvu v času NOB mu je ljudstvo ne bo. Zato bi bila zahteva — s takimi ljudmi pred sodišče — bolj umestna kot pa dati mu 400.000 din za delavnico. Izmed štirih večiih šoekulantov s krompirjem v mozirskem okraju sta dva žopnika i Odkup krompirja v mozirskem okra- ju prvotno ni uspeval. Mali kmetje so svojim obveznostim zadostili, ker so se docela zavedali važnosti odkupa krompirja, toda drugače je bilo z ve- likimi kmeti. Veliki kmetje so pričeli'' uredbo o obvezni oddaji krompirja sa- botirati s tem, da so krompir skrivali v skritih bunkerjih, na podstrešjih ga zametali pod repo in korenje, pod seno itd. Ker vsi pozivi odkupne uprave pri OLO na velike kmete niso nič zalegli, je bil Izvršni odbor primoran pristo- piti k energičnim ukrepom. Po KLO-jih je poslal okrajne komisije, ki so imele nalog, da najdejo skrit krompir. Uspeh ni izostal. Pri velikih kmetih so komi- sije ugotavljale, da so imeli v kleteh samo droben krompir, lep debel krom- pir pa skrit na raznih mestih svojega gospodarstva. Naj navedemo samo štiri tipične primere: Prinovšek Jakob, kmet v Lju- bi j i št. 27 poseduje 8 ha zemlje. Od KLO-ja je prejel nalog za 1. obve7no oddajo 58 kg krompirja, za 2. pa 100 kg. Od obeh obveznih oddaj je Prinovšek izpolnil samo prvo, za drugo se je pa izgovarjal, da nima krompirja. Sef tr- govinsko inšpekcije pri OLO, član NM in član KLO so v njegovi kleti našli še 140 kg debelega krompirja in okoli 440 kg drobnega. Pred nadaljnjim pre- gledom je omenjena komisija vprašala Prinovška, njegovo ženo in služkinjo, če je krompir še v kakšnem dru.sem prostoru. Vsi so odgovorili, da je v kle- ti ves njihov krompir, kar so potrdili tudi s pismeno izjavo. Pri natančnem pregledu pa je komisija našla na sked- nju v senu še tri zaboje skritega krom- pirja. Drev Ivan, kmet v Slatinah pri Šmartnem ob Paki ima 11.74 ha obdelo-'i valno zemlje. Od KLO-ja je prejel na- log za oddajo 604 kg krompirja, po- novno pa še 600 kg. Prvi obvezni odda- ji jo zadostil, za drugo pa se je izgo- varjal, da je še čas ter da ima krom- pirja premalo. Pri pregledu je komisija ugotovila, da ima v kleti in shrambi 1325 kg prebranega krompirja. Drev Ivan je komisiji izjavil, da je v kleti ves krompir in da nima nič skritega. Komisija pa je pri nadaljnjem pregle- du našla pod stopnicami v bunkerju po- kri'em s slamo in deskami še 4 zaboje lepega krompirja, v senu pa skritih 3000 kg raznih jabolk. V kleti je ugo- tovila 3830 litrov jabolčnika, v stelji pa je imel skrit še en sod 800 litrov jabolčnika, en sod 430 litrov pa zalo- žen z repo. Poleg omenjenih količin |e^" komisija naš^a v senu skrite še neugo- tovljene količine pšenice, fižola itd. — Svinj je komisija ugotovila 23, dočim je imel prijavljene samo tri. Kmet Drev je eden največjih kmetov v KLO Šmartno ob Paki in je tipičen primer špekulanta. Upravnikom menz, naku- povalcem OZKZ, nakupovalcem KZ in drugim, ki so prišli k njemu zaradi na- kupa jabolk, se je izgovarjal, da jih sploh nima. Pred vojno je preganjal in uničeval bajtarje, kupoval mala po- sestva itd. Žalostno je tudi to, da je njegov sin kurir pri KLO Šmartno ob Paki in da jo hodil po terenu zaradi oddaje krom- pirja. Jasno je, da KLO Šmartno ob Paki ni mogel zadostiti obvezni odda- ji, če je pošiljal sina največjega kmeta odkupovati krompir. Pri Hohnec Josipu, župniku v Smartnem pri Velenju je komisija ugotovila 3.350 kg krompirja. V župni- šču so tri osebe. Ce od ugotovljene ko- ličine krompirja odštejemo krompir za prehrano treh oseb, za hrano svinj in za seme skupaj 1000 kg ostane še' 2350 kg. Gospodinja tega župnišča Ma- vric Antonija pa je hodila na pobudo župnika Hohnjeca jokati na KLO Sa- lek, da ne morejo oddati niti 100 kg. krompirja. Prišel je tudi Hohnjec in-; trdil, da ne more oddati krompirja, ker istega nima. Prav tako je lagal tu- di članom Okrajne kontrolne komisije. Pri pregledu pa se je ugotovilo, da ima v kleti 3350 kg krompirja in poleg te- ga še pet neprijavljenih prašičev. Pred- sednik KLO Salek Pregelj Franc pa je kriv, da je dobil Hohnjec le 100 kg ob- vezno oddaje krompirja ter je tudi'pro- ti temu uvedena preiskava. N i k o 1 i č Jurij, župnik v Lučah zaradi malomarnosti predsednika KLO Firšt Stankota ni dobil odločbe o ob- vezni oddaji presežkov krompirja, če- prav je istega imel. Poleg tega je Ni- količ utajil oziroma ni prijavil 7 svinj, katere je prodajal po zelo pretiranih cenah tamkajšnjemu prebivalstvu. Iz navedenil primerov sledi, da se po nekaterih KLO-jih še vedno naha- jajo ljudje, ki ščitijo interese velikih kmetov — kulakov, interese protiljud- skih duhovnikov-špekulantov na škodo delovnega ljudstva, na škodo skupnosti. Navedeni primeri pa tudi dokazujejo," kako duhovščina sabotira razne ured- be o odkupih, da prikriva z lažmi svoje pridelke kakor največji špekulanti. — Župnika Hohnjec in Nikolič raz priž- nice govorita, da je laž greh, govorita tudi o ljubezni do bližnjega, sama^ pa se seveda tega niti najmanj ne držita. Gornje, pa tudi njim podobne, pa bi morali kaznovati, ne tako, da bi malo občutili, pač pa, da bi jim odvzeli zemljo, ker izgleda, da bi jih le na ta način lahko odvrnili od nadaljnjih sa- botaž v škodo delovnih ljudi. L. F. Predn dnevom JA Savinjska četa Kadar govorimo o naši armadi, mislimo na ljudstvo, ki je v tež- kih dneh svoje zgodovine zgra- bilo za orožje ter z njim tolklo sovražnika vse dotlej, da mu je zasijala že stoletja pričakovana svoboda. Govoriti o naši arma- di, se pravi govoriti o smelih ljudeh, ki so kljub nepopisnemu terorju in preganjanju pregnali temo fašizma, razbili zarjavele okove kapitalizma ter dali vsem narodom Jugoslavije tisto, kar so najbolj želeli — ljudsko ob- last.Govoriti o naši armadi, se pravi govoriti o veliki izkušeno- sti, neprecenljivi požrtvovalno- sti članov in voditeljev komu- nistične partije, iz katerih so vznikle prve korenine naše zma- goslavne vojske. Iz ljudstva je nastajala, služila lju- dstvu in mu služi danes. V temnih ro- vih, dušečih fabrikah, mračnih bajtah se je snovala kalila v pomanjkanju, mrazu, trpljenju ter končno zrastla v silo ki skrbno bdi nad velikimi pri- dobitvami, ki jih je izvojevala. Iz posameznikov se je strnjevala ▼ četice, zrastla v batoljene, brigade, korpuse ter divizije ter se slednjič združila v veliko Jugoslovansko arma- do. Zato danes naš sleherni vojak čuti, da je naslednik borca, ki je leta 1941 položil temelje za zgraditev armade in danes ob priliki obletnice se z njim spominja sleherni naš človek na akcije in pohode prvih čet. Ena izmed teh je bila po Celju in okolici najbolj znana Savinjska četa. * * * Mračni so hodili takrat ljudje, ko so po mestih ter vaseh zaropotali nem- ški motorji in maloštevilni so bili tisti, ki so Nemce sprejeli s cvetjem. Zakaj, čutili so. da je napočilo nekaj straš- nega Za vse, kar je njihovega. Možje in fantje so se črnih vojakov izogibali, ženske so se pred njimi zaklepale, de- kleta so se jim skrivala in pred njimi bežala. »Kaj bo zdaj?« so se ljudje tiho, ko- maj slišno spraševali. »Kaj bo zdaj?« je leglo na Savinjsko dolino. Takrat, ko je to vprašanje obtičalo v mnogih grlih, pa so se sestali komuni- sti v St. Pavlu in Zabukovci ter pre- tresali direktive Partije. Tu so dobili 'comunisti odgovor. Odgovor so dobili ostali: Priprava na oborožen odpor! Treba jo bilo zbrati orožje, poskrbeti za hrano, obrazložiti ljudem, za kaj gre. Take in podobne naloge so stale pred našimi komunisti in izvajali so jih dosledno. Od časa do časa so pri- hajali domov, vprašali kaj je novega, nato zopet odšli, kajti direktiva nji- hovega vodstva, ki se je balo za svoje člane, je bila: »Ne spite doma!« Reberšak in Klemen sta odšla čez Mrzlico v Trbovlje po suho hrano, Vi- potnikovi so pripravljali vse potrebno v Zabukovci, dočim so Letonja, Sprajc Cilenškovi ter ostali dajali navodila ljudem po Grižah, Migojnicah in oko- lici ter prepričevali tiste, ki so v oku- pirani Štajerski videli staro Avstrijo. Mladinec Lado je dvignil iz dna stru- ge puškomitraljez, ga skrbno osnažil in predal Reberšaku, ki je takrat imel nalogo skrbeti za shranjevanje orož- ja. Bil je to prvi puškomitraljez po- znejše savinjske čete. Peter je skrbno zbiral puškine naboje. Komad za ko- madom je prinašal od ljudi, jih doma zakopaval in nato oddajal pravemu v roke. Nemci so vohali, pripravljali areta- cije. Vedeli so, da se nekaj godi, toda kaj in kje, tega niso mogli izluščiti. Pričele so se prve proti Nemcem na- perjene akcije. Tam so izginili nemški kažipoti, drugod napisi — na delu so bili SKOJ-evci. Nemci so se razburjali, ljudje pa so se tiho smejali. Vedeli so, da se pri- pravlja nekaj, kar bo dalo duška nji- hovemu notranjemu gnevu. Kakor če se odtrga plaz ter s tru- Sčem in hruščem zdrči v dolino, je za- grmelo po naši zemlji. »Nemci so napadli Sovjetsko zvezolc Zopet so se zbrali komunisti; to pot ^e z vse resnejšimi obrazi. Vedeli so, da dobiva zdaj borba drug značaj in da je treba nastopiti proti Nemcem s puškami v rokah. Izvršila se je gru- pacija ljudi. V Megojnicah sta ostala na pol v ilegali samo Cilenškova Julka ter Jeromeljeva. Imeli so nalogo orga- nizirati prehrano. Vsi ostali, ki so do- šle^ pod pretvezo bolovanja izostajali od dela, kjer bi jih lahko zalotila nem- ška policija, so odšli v gozd. Izkopali so orožjo in v Savinjski dolini so bile osnovane prve štiri oborožene skupi- ne. Prva si je poiskala zatočišče v Go- zdovih Smohorja, druga se je nasta- nila v Grabnih pod Bukovce, dočim sta se ostali dve držali v bližini Sv. Pa- vla pri Preboldu. Z dvema puškama je bila oborožena prva skupina, druga je posedovala eno lovsko puško, dva revolverja in 4 mi- ne, ostali niso bili nič bolje oborože- ni, vendar bile so po svoji volii do odpora, ki jim ga je narekovalo neiz- merno sovraštvo do fašizma, nepre- kosljive. Kljub temu. da še takrat z Nemci ni bilo večjih prask, so imele vse skupine ogromno dela. Saj se je bilo treba bolje oborožiti, razžiriti ra- diovesti, zasigurati prehrano, poiskati razne vezi, spreobrniti zaslepi j ence. Vroči poletni meseci so postajali tu- di za Nemce vedno bolj vroči. Sprajc in Cilenšek sta poslušala ra- diovesti in jih dnevno širila tipkane med ljudi. Iz nemškega vojaškega ma- gazina je bilo ukradeno orožje. Leto I. — Stev. 41. »CELJSKI TEDNIK« Stran 3.* Žene okolice Celja so si izv^olile nov^ okrajni odbor in si postav^ile nove nalogre AFZ organizacije za Celje-okolico so se SOodst. udeležile okrajne volivne kon- ference dne 26. novembra, da so izvo- lile svoj nov okrajni in izvršni odbor s predsednico Pirnat Anico in sekretar- ko Krivec Nado na čelu in da so, ob- enem s pregledom dosedanjega delo- vanja začrtale pot v novo delovno ob- dobje. V času med II. in III. kongresom AF2 Slovenije so žene okraja Celje- okolica pokazale razveseljiv dvig zain- teresiranosti na sodelovanju v sociali- stični graditvi domovine, tako v samem vključenju v produkcijo, na zadružnem sektorju, kjer je v odborih 70 kmetij- skih zadrug 151 žena, pri gradnji za- družnih domov, kjer so dale 15.815 de- lovnih ur in 58.616 din, pri upravah socialnega fonda in zbirnih akcijah sploh. Tako so zbrale 23.856 din za go- riško deco, 26.589 din za trpečo Grčijo, preko 250.000 din v materialu in de- narju za počitniške kolonije, mladinske akcije in domove, preko 1,000.000 din pomoči pa je dala AF2 organizacija v letih obnove. Ob sodelovanju in vzpodbudi AF2 odborov posluje redno 11 materinskih posvetovalnic, dva doma igre in dela, šivalnica v Grižah in otroška igrišča v Vojniku, Žalcu in Laškem. Pač pa se je ta splošna delovna pri- pravljenost premalo zajela v politično aktivnost organizacije. Okrajni AF2 odbor je nudil podeželju premalo po- moči in opore pri ideološki prevzgoji žena. To se je pokazalo tako pri sami OF organizaciji, kjer še vedno 20 odst. žena ni vključenih, kot pri volitvah v ljudske odbore, kjer se je število od- bornic celo zmanjšalo in pri volitvah v AF2 odbore, ki jih je 37 izvedlo z dokaj slabo udeležbo. 2ena si želi izobrazbe in spoznavanja novih uredb in oblik, kar nam kaže že zanimanje za Sdnevni upT-avno politični tečaj, ki ga je pri- redil okrajni odbor AF2 in se ga je udeležilo 81 tovarišic. Potrebno je to- rej le njih pravilno usmerjanje, iznaj- dljivost in praktičnost v prijemih. Zato si je konferenca zadala sledeče sklepe, ki so obvezni za vsako zavedno članico organizacij ze: 1. Zainteresiran je in vključitev za- ostalejših žena. zlasti na vasi v mno- žično kontrolo in ljudsko inspekcijo. 2. Aktivno sodelovanje v razvoju za- družništva in ustanavljanju zadružnih ekonomij kot utrjevanju socialistične- ga sektorja v kmetijstvu. 3. 3000 prostovoljnih delovnih ur v letu 1949 pri gradnji zadružnih domov. 4. Organiziranje gospodinjskih in go- spodarskih tečajev v zimskem času ter vključevanje v izobraževalne tečaje pri ljudsko-prosvetnih svetih. 5. Pomoč zaposleni ženi in materi z ustanovitvijo domov igre in dela pred- vsem v industrijskih krajih St. Pavel, Liboje, Škof j a vas. Griže. Zabukovca, da se bodo brez skrbi za otroka posve- tile svojemu delu. 6. Ideološki dvig funkcionark — 70 tovarišic bo poslano v politični tečaj. 7. Dvig števila naročnic za revijo »Kmečka žena« za 400 in splošna skrb za aktivizacijo na kulturno prosvetnem področju. 8. Prireditev »Novoletne jelke« za naše najmlajše v povezavi s pionirsko organizacijo. 9. Najtesnejše sodelovanje "ž^semi množičnimi organizacijami, zlasti z Ljudsko mladino. 10. Vse sile v borbo za mir. razkrin- kavanje zločinskih nakan zapadnih im- perialistov — hujskačev nove vojne, po- biranje in odpošiljanje protestnih pod- pisov in resolucij proti njim. Okrajni sekretar tov. Ocvirk je že- nam v dojemljivi, dostopni obliki pri- kazal razvoj našega gospodarskega in političnega življenja, naše odnose do starih kapitalističnih in izkoriščeval- skih ostankov in njih zastrašujoči vpliv zlasti med ženami, na naše borbene ukrepe proti njim; podčrtal je naloge, ki jih v interesu splošnega blagostanja postavlja naše vodstvo, naša Partija in katerih ostvaritev pomeni tudi ženam položaj in življenje, ki jim po naši dr- žavni ureditvi pripada. Vsa izvajanja tov sekretarja so izzve- nela v jasno napotilo in kažipot k izr vrševanju vseh sprejetih sklepov. V diskusiji so žene poudarile svoje lokalne uspehe in svojo pripravljenost nadaljnih doprinosov. Tako so v Gri- žah priredile uspelo akademijo in so' dobiček 35 000 din razdelile Rdečemu križu in zadružnemu domu, kjer so na gradilišču opravile 2187 delovnih ur. Zimski čas bodo porabile za študij in kulturno prosvetne akcije. Tudi Libojčanke so že prejele 2 sre- brni in več bronastih značk za prosto- voljno delo, pomagale bodo starčkom pri nabavi drv in obdarile za novo leto 23 otrok in 8 onemoglih. Delegatka iz Zabukovce je poudarila borbene tradicije zabukovških žena. ki so se še v dobi predvojnega izžemanja borile na strani delavcev, delegatka kmetijske obdelovalne zadruge iz Arje vasi pa je nazorno orisala procvit za- druge, življenjske ugodnosti njenih čla- nov in njihovo aktivno pomoč pri vseh akcijah socialistične graditve. Prav ak- tivne so članice AF2 v gostinskem te- čaju v Dobrni, tako na kulturnem ka- kor na delovnem področju. Zastopnica iz Zadobrove je opozorila žene na ve- liko izboljšanje, ki so ga že danes do- segle v primeri s svojim predvojnim, podrejenim položajem in na potrebo pobijanja njihovega malodušja in ne- vere v same sebe in svojo vrednost. Delegatke so še izvolile 45 svojih za- stopnic za III. kongres AF2 Slovenije v Ljubljani in s spontanim navduše- njem odposlale resolucije II. kongresu MDF2 v Budimpešto, CK KPJ in CK KPS ter eCntralnemu odboru AF2 v Ljubljano in Beograd. Ob zaključku jim je bilo prirejeno skupno kosilo, ki je poteklo v prisrč- ni domačnosti in v splošnem navduše- nju Za bodoče delo. G. N. Žene v mozirskem okraju so izvolile nov odbor in delegatke za kongres v dopoldanskih urah, na dan 28. no- vembra 1948, so veliko dvorano v pro- svetnem domu v Mozirju v polnem številu obiskale delegatke za okrajno konferenco AF2. 2e tehnična pripra- va konference je pokazala ,da so žene vzelo stvar resno v roke. V zelo okus- no pripravljeni in okrašeni dvorani je vladalo prijetno razpoloženje, delegat- ke so se prav dobro zavedale pomena konference. V imenu okrajnega komiteta je kon- ferenco po7dravil tov. Zupan Anton, v imenu OOOF tov. Primožič Branko, v imenu mladine tov. Rifel Jelka, pio- nirska organizacija pa je delovnemu, predsedstvu konference izročila lep šo- pek. Po vsem tem je sekretarka okrajne- ga odbora AF2 tov. Lempl Pepca de- legatkam in gostom podala vsebinsko polno organizacijsko poročilo. Obdelala je življenje in delo žen v dobi okupa- cije in po osvoboditvi, ugotovila uspe- he in napake. Vsi navzoči so se prepri- čali, da ženske organizacije v mozir- skem okraju, ki so sestavljene pred- vsem iz vrst delavskih in kmečkih žen, v marsičem prednjačijo pred drugimi organizacijami v okraju. V diskusiji, ki se je razvila po po- danih poročilih, so se diskutantke do- taknilo problema organizacije v onih predelih okraja, ki so najbolj odda- ljeni in zato preveč zapuščeni, čepravj so se v dobi okupacije najboljše izka- zali. Ugotovile so. dr. so bile volitve v od- bore AF2 najbolje izvedene v delav- skih središčih Šoštanj, Pesje in Vele- nje. V diskusijo je posegla štirikratna udarnica iz tovarne usnja v Šo^tanju^ tov. Me'anšek Cecilija iz Lokovice, ki je delegatkam pojasnila, da si je častni naslov pridobila z zavestnim in vztraj- nim delom, ker je vedela, da dela za Titovo Jugoslavijo, da sodeluje pri graditvi lepšega življenja delovnega ljudstva in je poznala razliko v odnosu, ki ga ima do dela socialistična in kapi- talistična družba. Udarnici Melanško- vi so pionirji v priznanje poklonili šo- pek. Delegatke so izvolile okrajni odbor AF2 in delegatke za III. kongres AF2 Slovenije. Po volitvah so navdušeno sprejele re- solucije naslovljene na sekretarja CK KPS tov. Miha Marinka, na GO AF2 in MDF2. Soglasno so sprejele sklepe, ki bodo delo AF2 še izboljšali. Celjske žene bodo imele svcjo iitalnico Resnično si želi žena, po težkem delu v tovarni, uradu ali doma, urico časa, ki bi ga prebila v čitanju in tako razši- rila svoje politično in kulturno obzorje. Tega so se celjske žene dobro zave- dale. Vsaka je v sebi že dolgo nosila isto misel: Napredna, delovna žena mo- ra čitati in se seznanjati z vsemi pro- blemi časa. 2ena ne sme zaostajati za razvojem, ampak se mora aktivno vključiti v razvoj dogajanja. Zato so sklenile, da v čast III. kon- gresa AFZ Slovenije urede čitalnico na Ljubljanski'cesti poleg lokala III. če- trti. Marljivo so znašale skupaj. Uredi- le so prijetno čitalnico, kjer bodo vsa- ko popoldne lahko segle po najnovejših revijah in časopisih. Čitalnica bo imela tudi pravno posve- tovalnico, kjer bodo žene dobile odgovo- re na vsa svoja vprašanja. Otvoritev bo v nedeljo 12. t. m. ob 10. dopoldne, h kateri so vabljene žene. KULTURA IN PROSVETA Prvi slovenski film JVa svoji zemlji bomo gledali vj::elju od 14. do 23. decembra Premiera prvega slovenskega umet- niškega filma »Na svoji zemlji« je pomem.ben kulturni praznik sloven- skega naroda. Prvim kulturnim mani- festacijam našega naroda, prvi sloven- ski knjigi, pričetkom slovenskega gle- dališča, prvim slovenskim slikarskim in kiparskim delom, slovenski umetni pesmi se je pridružila še nova panoga umetniškega ustvarjanja — prvi slo- venski umetniški film. Slovensko ljudstvo si je doslej še vsak kulturni uspeh priborilo v dolgo- trajni borbi proti vsakokratnim oblast- nikom. Prvega slovenskega umetniške- gaga filma pa še ne bi imeli brez ve- like pomoči ljudske oblasti. Predvaja- nje slovenskega umetniškega filma do- kazuje torej, da ni ničesar več, kar bi se lahko uspešno zoperstavilo razgi- banosti slovenskega življenja na vseh področjih kulturnega ustvarjanja. Z umetniškim filmom smo še na enem področju ujeli korak z ostalimi narodi. Mnoge od njih, ki so bili po de- lu na filmskem sektorju pred nami, smo prehiteli. Ne morda še po tehnični dovršenosti, vsekakor pa po pravilno zastavljeni poti, po poti resnične umet- nosti, ki jo odlikuje visoka idejnost. Pri tem se zavedamo, da je to zmago omogočil samo revolucionarni polet vsega delovnega ljudstva Jugoslavije, ki se je osvobodilo tujih in domačih zatiralcev. Volja slovenskega ljudstva, da se po veličastni zmagi v ljudski so- cialistični revoluciji uveljavi na vseh področjih dela in ustvarjanja, je bila za naš uspeh odločilna. Zgodba filma »Na svoji zemlji« se dogaja v Slovenskem Primorju. Od- ločno borbo vsega primorskega ljud- stva, da si po 25Ietnem fašističnem suženjstvu pribori svobodo in združitev z ostalimi Slovenci v Jugoslaviji, je avtor scenarija prikazal z borbo ljudi iz Baške grape na Primorskem. Poletje 1943 v Baski grapi na Tol- minskem. Partizanski upor je razgibal vas, ki postane trdno zaledje oborožene borbe. Komisar Stane, bivši španski borec, in Sova se s skupino partizanov spustita prav do svoje vasi, da bi mi- nirali progo. Stari bajtar Obrekar — s partizanskim imenom očka Orel — je duša upora v vasi. Z njim je hčerka Nančika. katere fant Dragic je parti- zansk kurir. Angela, mati Tildice, Dra- gica in komisarja Staneta in večina poštenih vaščanov. Na drugi strani pa kmetica Dragarica, ki zagrizeno sovraži partizane, in njen neodločni sin Drejc. Med njimi se plete;o osebne vezi. ki pa jih kroje in tudi pretrgajo veliki dogodki. Ognjevitega kurirja Dragica pokosijo fašisti z rafali. Policijski ko- misar Bichi da segnati vaščane na trg, da bi se znesel nad njimi zaradi mi- niranja proge. V to udari vest. da je Mussolini odstopil, in fašisti se priprav- ljajo na beg. Toda prehiti jih SS- Sturmfuhrer Adolf Kutschera, ki pre- vzame poveljstvo. Vas se še bolj poglobi v ilegalno de- lo. Ob razpadu Italije pride Stana 9 partizani in razglasi mobilizacijo. Til- dica, Drejčevo dekle. Nančika in mno- gi drugi odidejo v partizane, omah- Ijivcu Drejcu pa mati v zadnjem tre- nutku zastavi pot. Po odhodu partiza- nov prihrume v vas Nemci, ropajo in streljajo talce. Z veliko vero v zma- go in z veliko ljubeznijo do svoje zem- lje gredo primorski ljudje v smrt. Po težkih bojih v veliki nemški ofen- zivi na Primorskem pride brigada v požgano vas. kjer izve. da je Zbor od- poslancev slovenskega naroda v Kočev- ju sprejel odlok o priključitvi Primor- ske. Očka Orel vztrajno dela v okrož- nem odboru OF, Drejc pa še vedno okleva. V tem Nemci in belogardisti, ujamejo Tildico ter jo odpeljejo na po- stojanko v Drago, kjer se sreča z Drej- cem. Zdaj šele se breje odloči, potol- če Nemce in belogardiste in odide s Tildico v partizane. Borba postaja vse ostrejša. Na naj- občutljivejši poti. ki vodi skozi Baško grapo, zadajajo partizani nacistom zno- va in znova težke udarce. Na Primor- skem so se spomladi 1945 zbrali vsi ostanki reakcije: Nemci, italijanski fa- šisti, domobranci in četniki. Drcjc, ki je med tem postal komandir minerske čete, gre posvarit očka Orla, da je v nevarnosti. Toda nemška patrulja vdre ponoči v hišo. pobije Orla in nje- govo ženo ter zažge hišo. Reši se sa- mo vnuk Boris. Fašiste prestreže Drejc, ubije Bichija, a tudi sam pade v boju. Sova pridrvi s partizani, požene v beg domobrance in Nemce, pokoplje Orla in Drejca na griču nad vasjo ter vza- me Borisa s seboj — mladega partiza- na Orlica. Zadnja nemška ofenziva na Primor- skem. Deveti korpus se prebija iz dveh obročev in hiti proti morju. Na Opči- nah se borci IX. korpusa srečajo s IV. armado in gredo zmagoslavno na Trst. Zakaj v Nazariu in Velenju zaposlujeio na od* rcvcrna mesta že kaznovane špekulante Uprava industrijskga magazina v Na- zarju jo zaposlila v svojem magazinu na Ljubnem Kralj Jožeta, v magazinu v Nazarju pa Vratanar Jožeta. Znano je, da je Kralj Jože zet znanega špe- kulanta-trgovca Sem Jakoba, s katerim sta skupaj delala v Semovi trgovini in izkoriščala delovno ljudstvo, dokler ji- ma njihovega spekulativnoga dela ni preprečila naša ljudska oblast. Oba sta že bila kaznovana. Vratanar Jože je pri ljudstvu po- znan kot špekulant in sebičnež. Pri prodaji raznega blaga je potrošnikom navijal cene. Ljudstvo ga pozna kot starega trgovca iz Nizke, kjer je odi- ral delovne ljudi. Pozneje se je vrinil kot poslovodja v zadrugo Nizka, kjer je svoje umazane posle vršil naprej. Od tod je prišel za magazinerja pri OZKZ. Ko je bil pri OZKZ odpuščen, je dobil službo v industrijskem maga- zinu v Nazarju. KLO Velenje je kot nakupovalca krajevnih gospodarskih podjetij zapo- slil bivšega trgovca-špekulanta Silov- šek Jožeta iz Skal. Ta je bil v letih 1946, 1947 in 1948 kaznovan zaradi svoje spekulativne dejavnosti. V le- tošnjem letu je izvršila trgovinska in- špekcija pri Silovšku hišno preiskavo ter na podstrešju in drugod našla razne skrite artikle, za katerimi je danes ve- liko povpraševanje. Trgovina mu je bi- la zapečatena. Vprašamo prizadete uprave v Na- zarju in Velenju kakšna kadrovska po- litika jih je vodila ob sprejemu ome- njenih špekulantov. Zavedali bi se lah- ko, da z namestitvami starih trgovcev- špekulantov škodujejo naši mladi tr- govski mreži, škodujejo ugledu našega mladega trgovskega kadra, škodujejo pa predvsem skupnosti. Na odgovornih mestih v naši trgovski mreži lahko od takih ljudi pričakujemo le podvojeno špekulantsko in sabotersko dejavnost. L. F. Ob obletnici smrti ^ IVANA CANKARJA Dne 11. decembra bo preteklo 30 let odkar je umrl pesnik, pripovednik in dramatik. Ob Prešernu najpomemb- nejša osebnost slovenske kulture, se je rodil 10. maja 1876 na Vrhniki. Njegovo življenje in ustvarjanje je bilo večna služba resnici, neuklonljivo oznanjeva- nje tega, kar je kot človek in umetnik »videl z očmi, srcem in razumom«. Vsa- ka niegova knjiga, vsak njegov stavek je odraz tega, kar je spoznal in doživel. Vse, kar je napisal, je oškropljeno z njegovo srčno krvjo. Ker ni bil dvolič- než, se ni zavzemal za načela, ki so mu bila tuja. Nikoli ni zatajil samega, sebe, tudi v najbolj brezupnih dneh, ko ga je zla usoda pritirala prav na' rob obupa. Njegova zapoved je bila boj, njegov zakon upor krivici in laži. Ne samo v leposlovni obliki, tudi v no- velnih člankih kakor: »Slovensko ljud- stvo in slovenska kultura«, »Kako sem postal socialist«, »Slovenci in Jugoslo- vani«, »Očiščenje in pomlajevanje«, »Slovenska kultura, vojna in delavstvo« se je lotil reševanja perečih kulturno- političnih in socialnih vprašanj. Sploh ni bilo pri nas pisatelja, ki bi bolj živo občutil idejne utripe svoje dobe in se jih upal bolj odkritosrčno izraziti kakor on. SvetoVno slavo je doživel s »Hlap- cem Jernejem«, s to mojstrsko simbol- no upodobitvijo idej delavskega raz- reda, borečega se za svoje osnovne živ- ljenjske pravice. Cankarjeva umetnost je velika samoizpoved. a hkrati nepo- sreden izraz hrepenenja po novem člo- veku. To se kaže prav tako v kome- diji in satiri, ko biča filistrstvo in etič- no izprijenost slovenskega malomeščan- stva. kakor v novelah in črticah, ko opisuje z močnimi čuvstvenimi poudar- ki svoje osebne bolečine in bolečine svojih junakov ali pa trpljenje svoje matere-mučenice. Cankar nam ima tudi danes največ ! povedati, saj vse njegovo življenje je napoved današnjih dni. V njegovih de- lih se sliši dleto, ki je klesalo granitni steber novi zgradbi socializma. Resnica, ki jo je spoznal in ki jo je oznanjal, je pripravljala v našem narodu sociali- stično revolucijo. Ne knjige, življenje ga je gnalo k tej resnici in mu to resni- co tudi potrdilo. Zato Cankar ni samo naša nacionalna vrednota, marveč ob- čečloveška. Smohorska. Grabenska. Reška in Šentpavelska skupina so se združile in prvič govorimo o vojaškem taboren ju, ki je bilo pod Brdnico v Kasezah. Tu so se pričela dajati vojaška povelia. Vsem je bil jasen bližnji, dolgotrajni in težki boj z Nemci. Skoraj ncoborože- ni borci v grupah so dobili sedaj orož- je, čeprav je bilo zelo pisano, imeli so ga vendarle in bilo je smrtonosno za sovražnika. Četica jo štela okoli 20 bor- cev, po številu šibka, toda bila je se- stavljena iz — komunistov. Imela je za seboj ljudi, ki so jo ljubili in ji pomagali. Kmet Korent ji je skrbno nosil mleko ter ostalo potrebno, saj je vedel, da daje svojim. Za borce so skrbele tudi terenke. V mesecu juliju je komandir Leto- n-ia peljal svoje borce na novo tabor- no mesto Dobrovlje. Prvotne težkoče, nepoznanje terena, organizacija hrane, katero so morali v začetku dobivati iz Spodnje Sav. dol. so bile prema^^ane. Kazen, izvršena nad prvim izdajalcem, jo bila resen opomin vsem. ki bi še že- leli nemških mark za slovensko kri. Dobrovlje so postale partizanske s>d najmlajšega do najstarejšega njihove- ga prebivalca. Vedno več avtomobilov je švigalo po Savinjski dolini, vedno več nemških psov je vohalo okoli mirnih sloven- skih domačij. Bilo je brez uspeha. Če- to so skrivali Dobroveljčani. vedoč, da je njihova, borci pa so neumorno ru- šili telefonske drogove, razdirali že- lezniške tračnice, nastavljali mine. Po- litični aktivisti so delali med liudmi,. pripravljali nove gospodarske mreže in skrbeli za prehrano vojske. Kakor blisk se je raznesla v avgu- stu 1941 vest, da je partizanska vojska napadla rudnik Žabukovco. »Naši,« so pravili ljudje. »Naši so na- padli!« Ljudje so začutili, da vedno bolj rasto njihova vojska, vojska, ki jih bo rešila vse nesreče. Nemci, določeni za varstvo rudnika so se ob priliki na- pada razbežali, nekateri skrili pod po- steljo, drugi se zakopali v leš, skratka, prvo srečanje s partizani jih je naučilo pravilno ceniti njihove sile. Napad je izvršila savinjska četa. ki je prišla iz Dobrovelj. pomagala pa ji je trbovelj- ska revirska četa. Ubit je bil prvi verk- šuc Pobec. Nemci pričenjajo z množičnimi are- tacijami, širijo lepake o ustreljenih talcih, ljudem se kažejo v vedno bolj resnični podobi. Partizanskega giba- nja to ne ustavi. Po vsej Jugoslaviji postaja odpor proti Nemcem z dneva v dan občutnejši. Vodi ga — Tito. Zaman kriči London o čakanju, o žrtvah, o znaku »V«. Partija kaže pot. Partija vodi pravilno. Savinjska četa se združi z revirsko in Pohorsko. Skupaj štejejo 61 borcev. Borci pričakujejo novega komandan- ta — Staneta. Mnogi so že čuli o njem in sleherni od njih si ga slika po svoje. Velikega, glasnega, vojaškega so pričakovali. Pri- šel pa je med nje majhen, miren, red- kobeseden, vendar prišel je med nje kot komandant. Vsaka njegova beseda je pomenila za borce povelje in brez izjeme so mu borci popolnoma zaupali. Se danes se borci s solzami v očeh spominjajo tega trenutka; saj se je se- daj pričela za formacijo prava vojaška disciplina in taktika. Združene čete so postale prava vojaška enota. Ob koncu septembra se je izvršil na- pad na Šoštanj. 61 partizanov, dobro oboroženih z 9 mitraljezi, zadostno ko- ličino pušk in bomb. je obvladalo vso nemško posadko v Šoštanju, pravcato fašistično gnezdišče. Akcijo je vodil poseben štab, kateremu je stal na če- lu Letonja. Brez da bi dali Nemci kakršen koli odpor, so sedeli v svojih bunkerjih in luknjah. Po strokovnja- ško izdelanem načrtu so borci tiho za- sedli vse izhode, porezali telefonske žice, zaplenili večjo količino živil in obleke, obračunali z izdajalci ter se proti jutru polagoma umaknili. Znak za napad je bilo miniranje mostu v Pengu. Kakor strela se je razširila vest o napadu na Šoštanj po Sloveniji. Bolj so Nemci besneli, bolj so si ljudje ki- mali med seboj in bili zadovoljni. S po- nosom so govorili o svoji vojski. Be- sedica »naši« je povedala vse, razodel« je njihova čustva. Bližala se je zima. V mesecu okto- bru je zapadel prvi sneg. Čete se znaj- dejo obkoljene na Creli. Nemci, ki so se zavedli nevarnosti partizanskega gi- banja, so združili vse svoje sile, obko- lili Creto ter pripravili partizanom smrtonosen objem. Namera se ni po- srečila. Ob pravem času dano povelje za umik, priprava umika, prava takti- ka, to je nesrečo preprečilo. Padlo je precej Nemcev in vermanov, partizan- ske čete pa so se umaknile brez izgu- bo. Graški radio, ki je poročal o ob- koljeni partizanski vojski, je moral priznati, da so Nemci ulovili samega sebe, partizani pa so jim baje ušli po podzemeljskih hodnikih — po pravilno zasnovanem načrtu. Kakor je čutilo z borci ljudstvo, ta- ko so z ljudstvom čutili borci. Izse- ljevanje naših ljudi v Krškem je sle- hernega partizana bolelo in dano je bi- lo povelje, da se izseljevanje prepreči. Okoli 12. oktobra so se pripravile čete v spodnjih Grižah za pohod v Kr- ško. Preko kaseškega mostu. Medlega, Sv. Jurija pri Celju je prispela oboro- žena skupina na Kozjansko. Tu se je pričelo za borce hudo trpljenje. Skozi visok sneg, med neprestanimi nemški- mi zasedami so se pomikali borci proti Sevnici, vendar cilja niso mogli dose- či. Izdan načrt jim je to preprečil. Iz- mučeni ter sestradani so se vrnili v Spodnjo Savinjsko dolino. Niso obu- pali. Niti sneg niti izdaja niti izguba štirih tovarišev, skratka, ničesar jih nI moglo odvrniti od nadaljnje borbe, kaj- ti zavest, da polaga ljudstvo nanjo na- de, jih je stalno bodrila. Dva sta na pohodu dezertirala, ostali so polni no- vega poguma nadaljevali borbo. V hudi zimi 1941-42 se je četa raz- delila v štiri skupine, da tako prezimi. Skupine so se razšle. Logrovale so na Paških vrhih, na Britnih Selih, na Mrz- lici in na Mozirskih hribih. Ponovno so se koncentrirale spomla- di nad Zagorjem v prvi savinjski ba- taljon, ki se je razvijal naprej. Iz čet so nastajali novi bataljoni. Tako je nastal iz tretje čete savinjskega bata- ljona kozjanski bataljon, ki je znan po svojem junaštvu. Sledile so vedno drznejše akcije. Vsa Jugoslavija je bila vojno torišče. Z vsa- ko akcijo se je večalo število borcev, večala se je partizanska vojska. Pora- jali so se odredi, trgali orožje Nemcem ter jih tolkli na vseh koncih in krajih. Iz odredov so se formirale brigade, di- vizijo — Jugoslovanska armija. Vsem na čelu pa je stal legendarni vrhovni komandant — Tito, ki je pope- ljal svojo vojsko do zmage. Tako je nastajala, se kovala 5n kre- pila naša armada. Danes se ne bori več s pomanjkanjem obleke, hrane in orožja. Danes je regularna vojska, ki uživa po vsem svetu ugled in je resen opomin vsem tistim, ki hujskajo na novo vojno. Mi. stran 4. »CELJSKI TEDNIK« Leto I. — Stev. 41 Lep napredek Celjskih planincev v torek so se celjski planinci in alpi- aisti zbrali na svojem IV. občnem zboru po osvoboditvi, da pregledajo storjeno delo v tekočem letu. izvolijo nov odbor in najdejo oblike bodočega dela za prospeh planinstva. Zborova- nja se je udeležil tudi zastopnik za fizkulturo pri vladi LRS tov. Smole itt sekretar OF mesta Celja tov. Sotler. Predsednik celjskega PAD-a prof; Tine Orel je uvodoma podal pregled zgodovine planinstva v svetu in pri nas, nakar so člani upravnega odbora poročali s svojih področij. Planinstvo je po osvoboditvi zavzelo v Celju širok razmah. Število članov PAD je od 430 v letu 1947 naraslo na 879 v letošnjem letu. Delovna obveza z lanskega obč- nega zbora je bila s tem znatno preko- račena. Posebno razveseljiv je dotok mladine, dijaške, pa tudi iz nekaterih sindikatov. Porast članstva je naraven, neprisiljen. Saj je propaganda za pla- ninstvo letos celo manjša kot lani. Tako s strani PDA-a kot Okrajnega sindikalnega sveta. Zato bi brez dvo- ma z malenkostno akcijo utegnilo PAD v Celju dvigniti število svojih članov na 2000 v prihodnjem letu. Na lanskem občnem zboru ustanov- ljeni alpinistični odsek ima 4 člane in 25 pripravnikov. Zmeraj več je v Ce- lju mladih ljudi, ki bi hoteli postati alpinisti. Odsek se mora pri svojem delu boriti z vrsto težav, med drugim s pomanjkanjem opreme, inštruktorja in starejšega voditelja. Kljub vsem ovi- ram je zrasel iz vrst celjskih alpini- stov tehnično že precej izkušen tov. Debeljak, ki bo prihodnje leto lahko pričel z vzgajanjem nekaj desetin pri- pravnikov za ture 2. in 3. težavnostne stopnje. Ce bo novi odbor Alpinistič- nega odseka in PAD-a znal potegniti za pravi člen v odseku, bo kljub vsemu celjski alpinizem viden vsej republi- ki kot celota in v posameznikih. Celjski PAD se je v letošnjem letu okrepilo tudi v gospodarstvu. Člani so pod vodstvom tov. Dobrotinška izde- lali iz odpadnih delov in starega žele- za lasten avtobus, s pomočjo katerega bodo lahko delali skupinske izlete do 30 oseb in oskrbovali svoje planinske postojanke. Obe planinski koči. ki sta last celjskega PAD. Korošica in Koča na Golteh, sta bili letos dobro obiska- ni. Posebno Koča na Golteh, ki je ime- la 2534 gostov. I Po diskusiji je bil izvoljen nov uprav-; ni odbor PADa s tov. Tinetom Orlom* na čelu, ki bo vložil vse sile za nadalj-^ no demokratizacijo Planinsko-alpini- stičnega društva, idejno-politično vzgo-' jo članstva in učvrstitev alpinističnega odseka. Člani alpinističnega odseka pa so se posebej obvezali pritegniti v svoje vrste mladino iz tovarn, kateri bo prav alpinizem prinesel primerno razvedri- lo in svežost, vzbudil v njej še večjo ljubezen do naše lepe domovine. Zapiislila nas je idealna peoka Marija Omerzel Ohranimo jo o trajnem ' spominu! Celje,9.Xll.l948. ' SKUD France Prešeren DRUŠTVO ESPERANTISTOV V Celju bo imelo v sredo, 15. decembrSj t. 1., ob 20. uri predavanje v Obrtnem' domu v spomin izumitelju Esperanta. FIZKULTURA V telovadnpm dvobuju ie TO Celje I. premagalo TO TrbovUe V nedeljo je bila v Ceiju uspešna te- lovadna prireditev med telovadci OTO Trbovlje in TD Celje I. Med posamezniki so se posebno iz- kazali Janežič Geta, Trbovlje, ki je od vseh 50 dosegli j ivih točk dosegla 49,50* med člani Kokot Stanko, Celje, ki je od 60 dosegljivih dosegel 59.20 točk in med mladinci Teršek Slavko, 95.25 t Posamezni in ekipni rezultati so na* slednji: Posamezniki: Člani II. razred; Kokot Slavko (C) 59.20 točk; Podrenik Drago (T) 59 točk; Pograjc Ciril (C) 56.80 točk. Člani III. razred: Janežič Adolf (T) 58 točk; Ilovar Ciril (C) 57.60 točk; Dobrajc Jože (C) 55.20 točk. Članice II. razred: Janežič Greta (T) 49.50 točk; Teršek Mimi (C) 49 točk; Keršič Milena (C) 48.40 točk. Mladinci III. razred: Teršek Slavko (C) 59.25 točk; Lus Branko (C) 59.20 točk; Drobež Anton (T) 57.70 točk. Mladinke III. razred: Jazbec Anita (C) 48.20 točk; Esih Božena (C) 48.10 točk; Hojnik Greta (C) 45.40 točk. Ekipe: Člani II. razred: Celje 232 točk; Tr- bovlje 226.50 točk. Člani III. razred: Celje 222.70 točk; Trbovlje 221.10 točk. Članice II. razred: Celje 188.10 točk; Trbovlje (nekompletne vrste). Mladinci III. razred: Celje 230.65 t.; Trbovlje 227.40 točk. Mladinke III. razred: Celje, 186.20 t; Trbovlje. Tekmovanje je dobro organiziralo TD Celje I., kakor tudi sodniški zbor. Potrebno je le še okrepiti disciplino v vrstah, oživeti proste vaje in doseči več sigurnosti pri doskokih iz orodja. Revanžno tekmovanje bo 19. decem- bra v Zagorju. U. J. OBVESTILO Vabimo vse one. ki so se ob priliki delitve zemlje za Plinarno prijavili kot prijatelji društva in plačali prostovolj- ni prispevek, da dvignejo čim prej le- gitimacije v pisarni (bivši Sokolski dom). Gaber je. SSD »Kladivar« Us[>2la teovadna akademija v Mozi ju V soboto, dne 4. t. m., zvečer je bila v Mozirju telovadna akademija. Z red- nimi in požrtvovalnimi vajami je uspe- lo pod vodstvom tov. Kranj čičeve iii' Trogerjeve, telovadno društvo Mozirje v tako kratkem času izvesti uspešno telovadno akademijo. Nastopali so čla- ni, članice in pionirji. Akademija je imela deset pestrih telovadnih točk. Posebno so ugajale najmlajše pionirke, ki so izvajale vaje na gredi. Članice so z vajami na bradlji žele toplo odo- bravanje. Tudi pionirji niso zaostajali in so pokazali, da imamo dosti talen- tov, da se razvijajo v dobre fizkultur- nike. Gledalcem so posebno ugajale' ritmične vaje, ki so jih zelo lepo iz- vajale članice. Fizkulturniki v Mozirju so z akade- mijo dokazali, da izvajajo Sklepe telo- vadne zveze Slovenije. Vendar naj akademija da novega poleta, da se bo PRVENSTVENI TURNIR SD VELENJE Tukajšnje šahovsko društvo je za- ključilo svoj turnir za prvenstvo v 1. 1948-49. Turnir je bil razdeljen v tri skupine: V A turnirju (prvenstvenem) je zma- gal E. Kmecl z 8 in pol točk. 2. Ing. Praček 8 točk. 3. Antlej 7 točk. 4. Ing. Raspolič 6 točk. 5. V. Sušin 5 točk. Dr. Munda in Zibolt 3 in pol točk. 6. J. Slave 2 in pol točke. 7. Stagoj 1 t. in V. Bizjak O točk. V B turnirju je zmagal Skomšek z 13 točkami pred Skazo z 12 točkami. V C turnirju (mladinskem) delita pr- vo mesto Cesar in Kmecl M. z 14 in pol točk. Sledijo Mmecl M. 13 t. in Stroj- nik 12 t. itd. ROGAŠKA SLATINA * ' Tukajšnja šahovska sekcija Edinstva je priredila v čast Dneva republike prijateljsko tekmo s tečajniki na 17 deskah. Zmagalo je domače moštvo z 9:8. Prav tako so nameščenci steklarne pozvali prosvetni sindikat. Tekma se je končala ne odločeno 4:4. Na brzoturnirju, ki se ga je udeležilo 9 igralcev je zmagal prof. Grašer z 8 točkami. mladina še številnejše vključila aktiv-' no v telovadno društvo Mozirje. Akademije se je ponovila tudi v ne- deljo popoldne. R. J. Prijateljska tekma RUDAR : KLADIVAR 3:0 (1:0) V povratni tekmi je gostoval celjski Kladivar v nedeljo v Trbovljah in za- služeno izgubil. Celjani so nastopili z drugim moštvom in igrali brez Klajn- šeka, Uršiča, Cebularja, Vedlina, Coha in Belcerja in pri stanju 0:0 od 35 min. naprej tudi brez Dobrajca. Ta zadnji rezultat sigurno ne gre v hvalo nogo- metni enajstorici Kladivarja, kajti rav- no v zadnji tekmi letošnje sezone bi morali častno zastopati barve svojega društva. V predtekmi je mladina Kladivarja podlegla boljšim mladincem Rudarja 4:0 (1:0). Božo Videnšek , SSD Kladivar — poverjeništvo za dr- sanje in hokej naproša vse one, ki po- sedujejo drsalke in jih ne potrebujejo, da jih oddajo proti plačilu poverjeniku za d^-sanje in hokej tov. Presingerju v Mohorjevi tiskarni. Preizkusi svojo sre- čo. Kupi srečl