205 Grom, blisek in strela
(Dalje in konec.)
Mnogo bolj čudno pa je to, da se električna moč iz ene stvari lehko v drago prenese. Pri vsakej reči, se ve da, to nij enako. Tako postavim električna nioč ne pride v steklo, smolo, svilo, zrak; a v vodo, železo in v druge kovine pa takdj skoči. Pri tej priložnosti si morate dobro zapomniti, da se take reči, katere električno moč k sebi privlačijo, imemijejo dobri električni prevod-niki, t. j. da električno moč lehko vodijo; take reči pa, katere tega ne storč, imenujejo se slabi prevodniki. Kar se tiče teh prevodnikov, morate vedeti, da gladka in okrogla stvar teže elektriko privlači, nego hrapava in ostra. Ko bi mi kakej električnej reči približali kos gladkega in zaokroženega, taktfj potpin pa kos ostrega železa, bi kmalu zapazili, da ostri kos železa ranogo več elektrike pokazuje nego bni pervi.
Ostre reči so tedaj tudi dobri prevodniki elektrike, ter jo privlačijo ne le iz bližine, ampak tudi iz daljave.
Iz tega tedaj, kar ste slišali lehko veste, da iz električnih reči iskre odle-tavajo, perskajo in treskajo, da se elektrika z iskrami vred t druge reči lehko prenese, in da te reči tudi smejo oddaljene biti.
Blisek tedaj nij prav aič druzeganego električna iskra; grom je prasek in tresek, kateri se sliši, kedar iskre odletavajo, a strele so velikanske iskre, katere iz strelonosnih oblakov, kedar se približajo zemlji, razne stvari na našej zemlji k sebi privlačijo.
Učeni Ijudje so se sto in stokrat prav natanko prepričali, da je zares tako. Oni znajo s pomočjo nekaterih strojev (mašin) tako velike električne iskre pri-vabiti, da vso sobo razsvetlijo; tresek, kateri iz takih isker postane, je tako gla-sen, kakor da puška poči; gorkota od omenjenih električnih isker je tako velika, da se od nje steklo in listki od zlata raztope; moč pa, s katero odletavajo je tako silna, da ubije manjše zveriae, a ljudje se jib. boje kakor strele.
Že od davnih časov ugaujevali so ljudje na razne načine o električnej moči. Nu o tacib. rečeh uganjevati je toliko, kolikor nič. Kedor druzega ne zna nego uganjevati, tak človek naj se gre solifc.
Učeni ljudje poskušali so o tej reči tako dolgo časa, dokler niso bili prav popolnoma na čistem o tej zadevi.
Najbolj si je s tem glavo razbijal neki mož, po imenu Benjamin Frank-lin. On je tako-le sodil: Ako je blisek res električna tekočina, moral bi ga dober električni prevodnik, kedar bi ga približali tej tekočini, k sebi privleči in ga na zeinljo pviaesti, kjer bi ga potlej prav natanko lehko pregledali in pre-sodili. In glejte, Franklin uij le tako mislil, ampak on je tudi sam to reč poskusil. Ta slavni mož nam je dokazal, da se nabira prosta elektrika v raznih Oblakih.  Dokazal nam je to s tem, da je 1752. 1. ined hudo uro spustil v zrak.

navadnega papirnatega zmaja (lintverna). Verv njegova je prevajala elektriko dosti, da so se mogle pokazati električne iskre. Morete si misliti njegovo veselje! Da pa ta poskušuja takoj iz začetka nij imela nikakoršnih nasledkov, temu se nij treba čuditi. Suha verv nij najboljši električni prevodnik, a ba§ iz tega vzroka nij mogel dosti elektrike nabrati ter je prinesti Da zemljo. Ko se je pa verv zmočila, se je po vodi, katera prav dobro privlači elektriko, toliko elektrike na-bralo, da je iskra odletela. Za to so bili odslej ljudje pametnejši, ter so v verv vpleli tenek drat, kateri je mnogo več elektrike nabral, ter jo prinesel na zemljo. Takov drat vpleten v vervco vzdignili so ljudje do električnih oblakov. In kaj se zgodi? Komaj so toreč vzdignili, se je že toliko elektrike zbralo, da so od spod-njega konca vervce strele pokale, — ne samo iskre, nego pravi ognjeni plamen, ki je bil za cel palec debel, a 10 čevljev visok. Prasek in tresek je pa tako silen bil, kakor bi iz pištole pokali. Zdaj nii pa povejte, ali še mislite, da je blisek in tresek kaj druzega nego elektrika?
Od kod pa pride elektrika v oblake? — Nekateri učenjaki pravijo, da elektrika postane, kedar se oblaki drug ob druzega udarijo. Gotovo so pa še tudi drugi vzroki, — vsaj ste slišali, da se elektrika na več načinov pokaže. Kjer koli bilje raste, ogenj gori in živali dihajo, povsod se elektrika razvija in v zrak vzdiguje. -   Izhlapovanje  vode je tudi poglavitni vzrok zračne elektrike.
Kedar električna iskra skoči iz oblaka v oblak, vidimo b 1 i s e k ; kedar ta iskra udari v hiže, drevesa in druge reči, ki so na zemlji, tedaj pravimo, da je udarila s t r e 1 a; prasek in tresek, katera se pri tem slišita, in se v višavah delj časa odjekujeta, nij pa nič druzega nego grom.
Še bi vam več pripovedoval o teh rečeh, pa se bojira, da bi si toliko ne mogli zapaziti. Take reči je treba počasi in prav premišljeno brati. Kedor hitro bere, si malo, ali pa celd nič v glavo ne vtisne.
Prihodnjič, v pervej številki ,,Verteca" prihodnjega leta, vam bodem dalje pripovedoval. Kedor pazljivo prebere vse, kar mu sem o teh rečeh napisal, go-tovo se ne bode nobenej natornej prikazni več čudil, — pa bo tudi vedel mnogo več, nego hruške peč.   Da ste mi zdravi, dokler se zopet vidimo.
Lj. T