.^^^^BS3pm   58         JHHHL
S 1 i k a.
A,                                 (Iz francoSčine preložila Petrovna.)
? Ui& Ijijonu, drugem glavnem mestu na Francoskein, stoji slovee dekliški
|||||||zaArod.    Tujci ga prav pogosto  in  radi obiskujejo.    Vsakdo  se  čndi
HJ^piPsliki,  visečej  ob  zadnjej  steni jedilne dvoranc.    Slika kaže otroka v
liS? nas'ollJa^u sedečega  z veliko  maoko v  naroeji.    Po obleki  se  takoj
T    spozna,  (ia  otrok  ni rejenee  oraenjenega zavoda.   In  ker slika lie
pristuje k drugim slikam, ki krasijo stene prostorne dvorane,  zatorej
obrača pozornost vsakoga obiskovalca nase. Jeden izraed obiskovalcev posebnn
radoveden. povpraša gospo predstojnico, je li ta slika kakega rojenca?   ,.O ne,"
odgovori gospa. ,,to je slik.a ntemeljiteljice našega zavoda."
nKak6? ta otrok!"
,,Da, da, ta otrok. 0 to je doiga prigodba . . . Tn jo imate, kakor jo je otrok sam pripovedoval, ako jo želite eitati za kratek čas," odgovori čestita predstojniea, izročivši tujcu majheno, lično vezano knjižieo, v katero je biia ženska roka napisala sledečo prigodbo:
Eodila seni se v Lijonu. Moj oče je bil imeniten trgovec v tem mestu. V kupeiji se svilnato tkanino si je pridobil preeejšno iraoviuo, ko sem se jaz porodila. Kot jedino de.te so me ljubeznivi stariši negovali z vso mogoeo nežnostjo. Spolnivši komaj peto leto svoje d6be, želela je nioja dobra raati videti me naslikano. Ali kako naj se petletni otrok primora. uro za uro tiho in mirno sedeti, posebno pa Se tako mubasta in razvajena stvarca, ka-keršna sem bila jaz? Imela sem mačko, katero sera neizrečeno ljubila. Ž njo som se igrala. ž njo počenjala vse, kar mi je pri.šlo t mojo iir ravno pre-bistro glavico. Ako jo sem še toliko preraetavala in dražila, nikdar mi ni storila ničesar žalega. Ta mačka je največ pripomogla, da scm dve uri mirno' sedela. Slikati rae. v to sem privolik. ali samo s tem pogojem, da sme tndi mačka biti poleg mene. Ta uvod k raojemu dogodku je nekoliko obširen, ali mora tako biti, ker ravno mačka in slika sti igrali veliko ulogo v mojem življenji.
Slika je prav dobro izpala. Bila je vže pred nekoliko daevi izgotovljena. Mojej mački so ni več Ijubilo, da bi jo bila še dalje po sobi za rep vlačila. Opraskala me je pod očesom tako moeno, da se mi šc danes pozna. TJmeje se, da jo je mati prav jezna z metlo iz biše pognala.
Nekaj časa pozneje, ko se rni je vže rana zacelila. šla sem s svojo varuhinjo na izprehod. Prišedšima na bolj obljuden prostor, kjer se jo navaduo kak slepec z lajno ali glumač z opicami ustavljal. vidira — svojo ubogo mačko. Morala jo hoditi s paličico v šapicali, kakor vojak s puško. Ali kakšna je biJa, o Jjubi Bog! Poprej dobro rejena, lepa, snažna, a zdaj vsa medla in umazana; njena dlaka me je spominala na kak obnošen kožuh. Ko sem se med gledalce — katerib pri tako važuih predstavah nikoli ne rnanjka — s težavo pririnila. končal je glumač predstavo. Pokličem stojo mačko, dvignera jo v naročaj, ter jo božam kakor nekdaj. A tudi ona mi je vračala ljubezen po svoje.  V tem so se glodalci razšli in ko se ozrein, ni bilo moje vanihiuje
59
od nikoder.    Nisem se mnogo brigala za njo. raeneč. da vže ne bode daleč. Gliimač pristopi k meni in me vpraša: ,..Te-li ta mačka vaša, gospica moja?"
,,Da, gospod, raoja je."
,,Iz?estno jo imate prav radi?"
,,Da, gospod, zelo rada jo imam."
,,Bi li jo radi zopet imeli?"
,,Da, gospod."
,,Dobro, ako idete z menoj, dam vam jo in si jo lehko nosete domov."
Zna se, da nisem zdaj na druzega mislila, nogo na svojo mačko, ter som se brez pomisleka podala za tujim možem. Vodee me po saniotnih ulicah, prišla sva do njegovega vozička.
,,Dete Ijubo!" reče mi moj vodnik, ,,do mojega stanovanja je nekoliko daleč; sedi v ta-le vozieek, da se prevee ne utrudiš."
Vozila sem se veduo rada, a Se posebno zdaj, ko sem imela zopet svojo mačko v naročji.
Ko srao se vže dlje časa tako vozili, postajala sem nemirna. Bili smo vže daleč zunaj mesta. Vselej, kadar sem vprašala. če pridemo kmalu domor, odgovoril rai je tuji mož: ,,Kmalu, kmalu!" Žena glumačeva, bivša tudi na vozu, skušala me je tolažiti. Ali kmalu je bilo vse zaman. Velik strah me obide in jokaje sera klicala marao. Moj strah je postajal večji, ker so ti Ijudje med seboj govorili jezik, katerega nisem niti besediee razumela.
,,Mama! mama!" kričala sem ,,grem k mami!" Moj vodnik, vznemirivši se, zavihti debelo palico ter zarolini nad menoj s takim glasom. da se mi vže pri sainem spominu na ta glas lasje ježijo od strahii: ,,Hudobna stvar, ako ne molčiš. pretepem tc!" Jaz začncm še glasneje kričati. pa — strašen udaree s palico rae omami, da se kar zvrnem na vozu. Prvič v svojera- življenji sem bila tepena. Gr6za in strah sta mi glas zadušila. Zaspala sem. Prebudivši se, bila sem še vedno na onem neraarnem vozu. Vozili smo se le po stranskih potih. Zdaj še le zapazim, da nimam vež svoje Jepe obleke na sebi, imeLi sem drugo raztrgauo in umazano. Zopet začnera klicati svojo mamo. tcr milo jokati. Vodnik dvigue roko nad menoj. ali besed, s katerimi je sprem-Ijal svoje surovo kretanje, nisem razumela. Zopet sem morala molčati, a /jokati sem vender le smela. Prišedši do neke mnazane krčme, ustavimo se. Gltimaž in njegova žena si uaročita jedi, a jaz sem se ceprestano jokala. Navzoči gostje me obstopijo, ali jaz nisem znala, kaj pravijo, slišala sem le, dajimmoj vodnik odgovarja. Da povem ob kratkem, bila sein med cigani. 0 kako mi je bilo pri srci, ko sem se zavedla, med kakirai Ijudmi da prebivam. Ako nisem hotela biti tepena, morala sem se udati volji svojih zatiralcev. Kar so moje šibkc raoči pripuščale, raorala sem storiti. Kadar je rnoj gospodar na očitnem trgn postavil raizico. da so na njej plesale uboge opice, pobirala sem jaz denar z lescnim pladnikora v roci od radovednih gledalcev. Nisem več jokala, vsaj očitno ne, ker sem se priradila žalost prikrivati. Xeka zamolkla žalost se me je bila polastila. V lesenej koči sem iniela svoje borno ležišče. Večkrat •sem bila zvečer sama in mislila na svoje Ijube stariše, katerih morda ne bodem nikoli več videla na tem svetu in britko sem plakala po njih.
Koliko easa je trajalo to moje mnceništvo,  tega ne rem  povedati.    V svojem obupu sem sklenila pobegaiti.   Nekoč smo potovali po no5i,  kakor
4*
60
hajvečkrat. Žena je spala na vozu; moj vodnik, ali bolje rečeno ,,mu6enik," prepustivši konja svojemu nagonu, zaspal je tudi. Ta trenotek porabivši, zmuznem se z voza, da-si je bila velika opasnost za.moje življenje. Slišala sem, kako se je glas dalje drdrajočega voza vedno bolj izgubljal.
Koraaj se oddabnem; ali kaj zdaj ? Noč jo bila jako temna. Udala sern se osodi. Sedera ob robu nekega jarka poleg ceste, kjer rae spanec pvemaga ter zadremljem. Solnce je bilo vže davno pred menoj vstalo, ko me zbudi nek kmet, idoč na polje. Le s težavo in jokaje nin sem povedala. da sera se zgubila.   Možu sem se smilila: prime me za roko in odvede v svojo hišo.
Dobri hišni Ijudje so si mnogo prizadejali, da bi me tolažili. Gospodinja me je čedno preoblekla in odvedla v bližnjo grašiMno. Povsod se je videlo blagostanje, katero me je spominalo moje rojstne lii.se." Ko vstopi grofinja, srce mi je utripalo in mislila sem v trenotku, da vidim svojo rodno raater. Moja voditeljica je mnogo govorila z grofinjo, česar pa jaz nisem razumela. Na to me povprasa grofinja: ,,(iovoriš li franeosko. do.te moje?" Menila sem, da se rai je nebo odprlo in razložila sem jej svojo nesrečo. Potera rae vpraša po priimku in rojstnem kraji, eesar pa nisem znala povedati, ker po teh rečeh nisem nikoli vprasala. Vedla sem samo to, da so me doma na ime Mirai klicali in to mi je bilo dosti. Grofinja si obriše solzne oči ter rae vpraša: ,,Hoeeš li pvi moni ostati? Jaz niraara otvok in ti bocem biti mati, dokler se tvoja prava raati ne najde." Jaz Vočom: da, in od tega trenotka sera imela zopet srečne dni svoje mladosti.
Graščina, v katerej sem bila tako ljubeznivo vzprejeta, bila je ob bregu Eene. Tu je bilo posebno prijetno bivališče in moji dnevi so se stekali v sladkili občutkih. Ncgovali so me kakor da bi rai bili rodni stari.ši. Skrbeli so posebno za mojo odgojo. ImeJa sem vedno najbolj.se ueitelje. Moja krušna mati je rekla, da jej je moj dobri napredek in moja Jjnbezen do nje popolno povračilo za vse rai izkazane. dobrote. Z jedno besedo, bila bi skoraj popolnem srečna, ako bi ini nc bil spomin ua moje preljnbe starise grenil mojili veselih trenotkov.
Tako je pretekel čas moje odgoje, ker sem iinela vže sederanajst, let. Krušna mati mi mmjfi, zapustivši mi precejšno premoženje. Ko sera prvo zalost nekoliko prebila. misliJa sem na svojo mater, ua drago domovino. katere nisem nikoli pozabila. Upala sem vedno še, da jo z božjo pomočjo najdem. Sla sem v Pariz, ker spomin otroških let, mi je predstavljal vedno veliko raesto. Tii sem spoznala nekaj osob, ki so bile mojej pokojnej dobrotnici jako prijazne. Ker sein znala dobro na klavir igrati. povabili so me po več-krat v kako zasebno društvo. Tako se je krog mojega poznanja vedno bolj širil. Neeega dne sem bila povabljena k družini Kenardovej. Ne vem, zakaj rni je arce tako močno bilo, ko sem zaslišala to iine. Sedem h-klavirju in ko so nekoliko ozrem po sobi, zapazim na steni malo sliko, pred-stavljajočo otroka z raačko v naroeji. Ne vein, kako mi je biJo, omedlela sem.
Ko seni se zopet zavedla, stala je hišua gospodinja poleg rnene. Na moje vprašanje: ..Čestita gospa, koga predstavlja ta slika?" odgovoriJa rai je: ,,Jediuo ličerko, katero sem vže pred leti izgubila."
nMati!" vzkliknem vsa iz sebe od radosti in v sJadkem objeinu jej reeem: MAli poznate še obrunek pod raojiin očesom?"
61
0 to srečno svidenje po toliko letih! Veselja ni mogoee popisati. Moji starisi niso imeli ve6 obstanka v Lijouu. Po dolgem, brezvspešnein iskanji so se naselili v Parizu, kder sem jih našla.
Dobrorau Bogu v zahvalo sem ustanovila z jednim delom svojega pre-moženja to sirotišče. Omenjeno sliko sem izroeila temu zavodu v vedni spomin na vzrok ustanovitve, ter na sveti nauk, ki uas uči, da ne smemo nikoli obnpati nad previdnostjo Božjo.