ftoBtalna plaSsns v gotovini* Leto XX,, št. 57 Upravništvo Ljubljana, Knafljeva 5 — Telefon št 3122. 3123. 3124, 3125, 3126. Imseratni oddelek: Ljubljana, Šelen-burgova ul. — Tel. 3492 in 2492. Podružnica Maribor: Grajski trg 7. Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica 2. — Telefon št 190 Računi pri pošt. ček zavodih: Ljubljana Št. 11.842. Praga ftislo 78 180 Wien št 105 241 Ljubljana, sreda 8. marca 1939 Cena l Din Izhaja vsak razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno Din 25.—. Za inozemstvo Din 40 —__ Uredništvo: LJubljana, Knafljeva ulica 5 telefon 3122, 3123, 3124 3125 3126 Maribor, Grajski trg št 7. telefon št. 2455. Celje, Strossmayerjeva ulica štev L telefon št 65_ Rokopisi se ne vračajo Belgijske homatije je te dni eden vodilnih francoskih dnevnikov razmotrival o belgijskih križali, pred vsem o zadnjih težavah, ki so j&astale po demisiji Pierlotove vlade, je prišel do zaključka, da bi bila najslabša solucija razpis novih volitev. Nevarnost ' kega razpleta krize je videl v dejstvu, da bi se nove volitve vršile v znamenju najhujšega stopnjevanja političnega spora, ki deli čim dalje bolj Bel 4jo v dva nasprotna si tabora. Kakor so se stvari razvile v teku zadnjih tedno\, je izven vsakega dvoma, da se bodo volitve vršile res v znamenju borbe okrog vprašanja, kako naj se uredi bodoče razmerje med Flamci in Valonci. N-srečni slučaj z dr Maertensom. ki je bil postavljen pred meseci na dnevni red v namenu, da se z njegovo likvidacijo doseže sprava tn poravnajo stara nasprotstva, je dosegel ravno obratni učinek: razpalil je strasti, povečal nasprotja do skrajnosti in je sedaj na tem. da jih razplamti še bolj in da z gesli ki se nanj naslanjajo in iz njega izhajajo, da pečat vsemu bodočemu političnemu razvoju. Volilna kampanja se bo vstkakor vodila v njegovi senci. Ko ie ministrstvo Pierlot po dolgotrajnih prizadevanjih prevzelo posle, je smatralo, da se ga afera dr. Maertensa ne tiče, marveč da zadeva samo poprejšnjo vlado. Toda pokazalo se je, da je to stališče mnogo preveč komodno. Vlada je že v nekaj dneh morala odstopiti navidezno radi finančnih in gospodarskih težav, v resnici pa je tudi njo strmoglavila dr. Maertensova afera. Zakaj samo ta je vzrok, da so liberalci odklonili sodelovanje v Pierlotovi vladi in nasitopili proti njej tudi v parlamentu, kjer vlada že itak ni bila kaj prida čvrsta. Afera dr. Maertensa je bila osi-dnji problem, ki se je okrog njega razpletla in zapletla politična situacija v Belgiji ter dovedla končno do razpusta parlamenta in razpisa novih volitev. In danes piše belgijsko časopisje povsem določno, da se bodo volitve vršile v znamenju borbe proti dr. Maer-tensu in za njega. A kakor so se ta čas razvile stvari, ne manjka dosti, pa bi mogli pristaviti, da se bodo vršile v znamenju gesel za rešitev osnovnega belgijskega vprašanja, t. j. bodoče ureditve razmerja med Flami in ValonL Belgijske homatije so tem težavnejše, ker v tem velikem narodnostnem boju do:.-daj še niso do dobra postavljene fronte. Belgijske stranke same na znotraj trpe nad tem problemom. Še nedavno flamskega vprašanja v Belgiji tako rekoč sploh ni bilo. Politično življenje je poznalo v glavnem le dve stranki, katoliško in liberalno. Potem se je k njima pridružila kot tretja še socialistična stranka, ki je naglo napredovala ter kmalu prešla v tekmo z obema za orvo mesto. Flamske narodne težnje so se začele uveljavljati v okviru teh strank, zlasti socialistične in katoliške. Toda v zadnjih volitvah, ki so bile 24. maja 1936, se je pokazal nov pojav: na škodo treh glavnih strank so se izredno močno ojačili ekstremisti, čeprav jako različnega značaja. V zbornico je bilo izvoljenih poleg 70 socialistov, 63 katolikov in 23 liberalcev 9 komunistov, 21 reksistov ter 16 flam-skih nacionalistov. V tem pojavu se zrcali nezadovoljstvo volilcev z obstoječimi starimi strankami ter razpoloženje za nove orientacije. Pravkar razpisane volitve bodo 2 aprila. Vodila jih bo Pierlotova vlada, ki ostane na krmilu po sili razmer. Normalno bi imele biti nove volitve šele prihodnje leto. Sedaj nastaja vprašanje, kaj je pričakovati od volitev v prejšnjem roku. Ali bodo pri-nersle razčiščenje v situacijo, ki se je radi Maertensove afere in liberalnega zadržanja tako zelo komplicirala? Napovedi se glasijo dosedaj domala vse v tem smislu, da bistvene spremembe ne bodo prinesle. Toda rezultati zadnjih volitev ne kažejo, da bi bila politična javnost povsem ustaljena, tako da bi bile reakcije izključene. Belgijski politični sistem že dolgo vrsto let pozna samo koalicijske vlade, ker že dolgo nobena stranka ni tako močna, da bi mogla sama vladati. Sistem koalicij sili stranke v kompromise, kar seveda nikakor ni simpatično prevnetim stran barjem in še manj demagogom, ki bi radi želi lovorike z razpihovanjem težko izpolni i vih zahtev. Interesantna je tradicija, da so vedno liberalci tisti, ki pomagajo izgladi-ti nasprotstva med katoliki in socialisti v praktični politiki, pa si jih zato oboji tako žele v vladi. Toda kakor že rečeno, so stranke na znotraj razcepljene na valonski in flamski del, kar jim jemlje kompaktnost, posebno še, če se pojavijo problemi, kakor je se-dai afera z dr. Maertensom. Vse to daje belgijski notranji politiki pečat velike nestabilnosti in prav zato se tako pogosto vrstijo vladne krize. V zadnjih letih se bolj in bolj kaže, obilnih noslov močno izčrpan. Med potovanjem v Francijo se je patriarh prehladi! ter je obolel na pljučnici, snoči ob 18. pa je dobil srčni napad ter je ob 21.15 izdi' v rokah svojega nečaka episkopa Emili -jana in ob prisotnosti rumunskega poslanika v Parizu Tataresca ter sorodnikov Truplo pokojnega pat-iarha so danes bal-zamirali, nato pa prenesli v pravoslavne cerkev v Cannesu. Calineseu novi predsednik rumunske vlade Bukarešta, 7 marca i Kralj Karol : po smrti min. predsedaika oatriarha Mi rona Cristea imenoval za novega predsed nika vlade Armana Calinesca, sedanjega podpredsednika vlade ter notranjega in vojnega ministra. Ob 11. dopoldne se je vlada sestala k seji, na kateri je novi min. predsednik Ca- lineseu počastil spomin pokojnega patriarha Mi rona, nakar je vlada sklenila ta predlog pravosodnega ministra, da bo pogreb zaslužnega cerkvenega dostojanstvenika in rumunskega državnika oa državne stroške. ~.žavni podtajnik v predsedništvu vlade Magureanu je že cb 9. dopoldne odpotoval z letalom v Cannes, da odredi vse potrebno za takojšen prevoz patriarhov* ga trupla v domovino. Kakor pričakujejo, bo vlak s patriarhovim truplom odšel iz Cannesa že nocoj, tako da bi prispel v Bukarešto v četi tek, dočim bi bil pogreb v nedeljo ali pa v ponedeljek. Verjetno je, da bodo izpolnili željo bivšega predsednika vlade in ga pokopali v patriarhijski kapeli v Bukarešti, ker je bil pokojnik prvi patriarh rumunske pravoslavne cerkve. Sožalje naše vlade Beograd, 7. marca AA Ob smrti patriarha Mirona Cristea je predsednik ministrskega sveta in notranji minister Dragi-ša Cvetkovič poslal predsedniku rumunske vlade brzojavko tele vsebine- V imenu ju-goslovenske vlade prosim vašo ekscelenco. naj izvoli sprejeti izraze naiiskrenejšega sožalje ob smrti Niegove Svetosti patriarha in predsednika rumunske vlade Mirona Cristea. Nemške gospodarske skrbi Minister Goebbels o nalogah nemške gospodarske politike Leipzig, 7. marca. d. Državni minister dr. Gobbels je imel ob priliki otvoritve spomladanskega velesejma velik govor, v katerem je po poročilu nemškega poročevalskega urada med drugim izjavil: - Nemčija je trenotno ekonomsko v položaju, ki je težavnejši, kakor gospodarski položaj vseh ostalih evropskih narodov. Mi moremo sedaj oskrbovati nemški narod z najpotrebnejšimi živili ter drugimi živ-ljenskimi potrebščinami in sredstvi za vsakdanjo uporabo le z največjo težavo in to ne morda zaradi tega, ker ne bi imeli dovolj pridnosti, inteligence ln sposobnosti, temveč le zato, ker je bil nemški narod pri razdelitvi zakladov in dobrin tega sveta močno prikrajšan in spada med tako zvane nemaniče. Nemška vlada je bila zato zaradi težkega gospodarskega položaja prisiljena izdati celo vrsto nepopularnih odredb, ki so bile potrebne tembolj, čim težavnejša je bila situacija, v kateri se je nahajalo gospodarstvo Nemčije. S stališča zapadnih demokracij je seveda izredno enostavno, da te naše odredbe s prezirom kritizirajo, ker razpolagajo z velikimi bogastvi, surovinami in obsežnimi kolonijami. Angleži imajo svetovnj Imperij nepreglednega obsega in bi bilo zato za nje mnogo bolje, ako se ne bi posmehovali ukrepom, ki jih je Nemčija izdala za izboljšanje svojega gospodarskega položaja, temveč naj bi raje podpirali take poizkuse, ki edini morejo zmanjšati in polagoma odstranita vedno naraščajočo napetost v Evropi. Postani in ostani član Vodnikove družbe! dalje doprinesla k povečavi razlik in nasprotij, dasi je vprašanje, če so gesla s to afero dobro postavljena in kdo bo imel koristi od kombinacije načelnih razlik s konkretno Maertensovo zadevo. Belgija predstavlja eno redkih predvojnih držav, ki je ohranila svoje narodne spore in probleme, pa sedaj jih je prav za prav šele temeljito razvila. Toda pojav gre po svoji pomembnosti preko internih belgijskih zadev, zakaj v svojih zadnjih posledicah se jako krepko tiče tudi belgijske zunanje politike. Belgija leži na izredno kočljivem mestu in ob njej se križajo interesi treh veliikih stk Zunanja politika Belgija se je sicer pred nekaj leti vrnila k nevtralnosti, toda veliko je vprašanje, kakšna bi bila realna vrednost te nevtralnosti v primeru resne preizkušnje. Od bodočega razmerja med Flami in Valom ter odnošajev obeh do države zavisi tudi odnošaj države do zunanje politike, do mednarodnega položaja ter njegovih problemov. Zato se ni čuditi, da so postali zlasti sosedje Belgije pozorni na najnovejši zaokret njene notranje politike. Tem bolj, ker se je konflikt sprožil prav ob aferi dr. Maertensa, ta Je tesno povezana s problemom belgijskih mednarodnopolitičnih odnošajev in njih jako raznolikih možnosti. _ senečenje. List izvaja iz tega, da se mora fašistična Italija glede na bližajočo se ofenzivo zapadnih demokracij še naprej oboroževati in biti budno na straži. Poseben znak te vojne politike demokracij vidijo Italijani tudi v vedno močnejšem angleškem odporu proti vsem kolonialnim zahtevam ostalih držav. V zvezi s tem je zanimivo poročilo, da je Musso-lini o priliki sprejema državnega podtaj-n" a za letalstvo, generala Vallea. odredil, da se mora čim prej v južni Italiji ustvariti velik center za gradnjo vojnih letal Za nove letalske tovarne je bilo izbra no 300 ha veliko ozemlje v bližini Napo-lija. Italijanski tisk o (ran-cosko-italijansketn sporu Rim, 7. marca o Se zmerom ni mogoče niti približno napovedati razvoja dogodkov, od katerih bo odvisna likvidacija ita-lijansko-francoskega spora Rimski službeni krogi so zelo rezervirani, tisk pa objavlja zgolj informacije angleških in francoskih listov o raznih možnostih, s katerimi računajo diplomatski krogi, k! se ba-vijo z mislijo o konroromisni rešitvi problemov Italijanski listi Dosebno intenzivno beležijo vesti o francoskih vojaških pripravah v Tuniziji. Alžiru in Džibutiju S tem hočejo povsem naravno pripraviti italijansko iavnost na vsak moeoči nenadni preokret v razvoju položaja na Sredozemskem morju. Zanimivo je, da danes ves italijanski tisk odločno zavrača trditev angleških listov, da bo italijanska vlada postavila zmerne zahteve, ki jih bodo mogli na drugi strani brez večje škode sprejeti. To velja za vprašanje železnice Adis Abe-ba—Džibuti, za italijansko svobodno luko v Džibutiju in za novo ureditev prometa v Sueškem prekopu. »Tribuna« izključuje take kombinacije in opozarja, da postaja angleški tisk v teh vprašanjih že smešen in tendenčen, ter bi lahko povzročil samo nevarna razočaranja. »Gazetta del Popolo« se čudi, odkod so dobile »Times« vest iz Rima, da so italijanski krogi postali nezaupljivi in da jim je oboroževanje Velike Britanije povzročilo velike skrbi. Po zatrjevanju omenjenega londonskega dnevnika je Italija v sporu s Francijo prešla iz ofenzive v de-fenzivo, kar ni treba niti demantirati. Enako smešna bi bila sleherna reakcija na trditve »Manchester Guardiana«, da sta se Italija in Nemčija prestrašili naglega oboroževanja Velike Britanije. Goring j« odpotoval v Rim. da bi prepričal italijansko vlado o potrebi, da se morata Italija in' Nemčija še nadalje oboroževati. Goeringova misija v Italiji Rim, 7. marca. o. Tu mnogo razpravljajo o Goringovem obisku pri maršalu Balbu v Libiji. Nemški tisk nenehoma naglaša solidarnost Nemčije in Italije ter pripisuje Rooseveltu, Chamberla?nu in Daladieru krivdo, da so se na političnem obzorju pojavili tako temni oblaki »Deutsche Allgemeine Zeitung« pravi, da sta Goringov govor na dan nemškega letalstva m inšpekcijsko potovanje maršala Badoglia v Libiji nekoliko pokvarila razpoloženje na evropskem zapadu. obenem pa izraža svoje nezadovoljstvo, da je bil maršal Petain imenovan za francoskega poslanika v Burgosu. Po ptiču v Madridu Splošno se pričakuje, da bo španska državljanska vojna že v kratkem končana Madrid, 7. marca. o. Nedeljski vojaški prevrat in dogodki, ki so se odigrali do danes, zmerom jasnejše kažejo, da se je vse izvršilo v dogovoru in s pomočjo tujib velesil, ki jim je na tem, da se državljanska vojna v Španiji čimprej likvidira ln da se Španija izloči iz kroga evropskih sporov. To kažejo tudi izjave, ki so jih dali v pretekli noči člani narodno-obramb-nega sveta, predvsem njegov predsednik general Miaja. ki je po radiu med drugim izjavil: »Želimo čimprejšnjih pogajanj za mir in sicer zaradi tega, da bi se izločile od odločevanja o usodi naše domovine vse tuje države.« Nova madridska vlada zvrača vso krivdo na Negrina in njegove sodelavce. Pripisuje jim tudi neuspeli nedeljski upor v Cartageni. Madridska vlada zatrjuje, da podpira njeno akcijo vse prebivalstvo na republikanskem ozemlju. Poučeni politični krogi naglašajo, da je angleška vlada vedela za priprave prevrata v Madridu. Vprašanje je sedaj, kakšno stališče bo do novega režima v španski republiki zavzel general Franco. O namerah Negrina in del Vaya zatrjujejo, da sta nameravala pognati republikance v ekstrem. V Cartageni sta baje hotela proglasiti komunistično republiko. Komunisti naj bi prevzeli oblast tudi v Madridu. Žrtev teh sprememb bi postal polkovnik Casado. Negrin bi prevzel predsedstvo republike, del Vayo bi sestavil novo vlado, načrt pa je padel v vodo. Vlada narodne obrambe pod Miajevim vodstvom Madrid. 7. maroa AA. Snoči je bilo objavljeno po radiu, da je bila Sestavljena vlada narodne obrambe pod predsedstvom generala Miaje. Nova vlada je sestavljena takole: predsednik vlade general Miaja, minister za zunanje zadeve Berteiro. minisiter za narodno obrambo polkovnik Casado, minister za notranje zadeve Carilo, n inister za pravosodje San Andres. mrni6ter za Znance in gospodarstvo Marin, minisiter za prosveto Jose del Rio in ministeT za promet Val. Novi predsednik vlade Miaja je imel o priliki prevzema oblasti govor, v katerem je dejal, da ne more biti govora o državnem prevratu Ker prava vlada ne obstoja več, je cilj njegove vlade doseči časten mir. Ljudstvo želi mir čimprej. Upor komunistov strt Madrid, 7. marca. br. V pretekli noči je nastal v Madridu nov upor, Id je bil pa danes dopoldne strt. Proti vladi narodnega obrambnega sveta so se uprli madridski komunisti. V zgodnjih jutranjih urah so pogosti streli v mestu prebudili pretežni del prebivalstva. Upornikom se je priključilo tudi nekaj manjših vojaških oddelkov. Njihov namen je bil odstaviti obrambni svet in prevzeti oblast v mestu. Vlada je že ponoči izdala stroge ukrepe. Večje Število uporniških kolovodij je bilo aretiranih in takoj usmrčenih, uporniško vojaštvo pa so razorožili in Internirali. V dopoldanskih urah se je v Madridu obnovil red. Minister general Casado je danes po radiu pozval vse one, ki so jih komunisti zapeljali, naj se pokorijo narodnemu svetu, ki bo varoval interese vse Španije in sklenil časten mir. V Burgosu zaenkrat še skeptični Burgo*, 7. marca. AA. (Havas): Ustanovitev ndrodmo-obranvboega sveta v Madridu, ki mu je namen, kakor nekateri mislijo* inafeti naravna pogajanja, prav nič ud vpliva na velike priprave za ofenzivo, ki se vrše v nacionalistični Španiji. V krogih, ki so blizu vladi, menijo, da bi državni prevrat v Madridu sprejeli s splošnim zar dovoljstvom, če bi pomenil uvod v predajo »rdečega ozemlja«, vendar so skeptični, ker še ni zmamo. ali ima obrambn- svet namen začeti mirovna pogajanja, aili pa zbra* ti in strniti razbite republikanske vrste. Vsi listi nacionalistične Španije pišejo, da so madridska dogodki samo »demokratski manever, ka mu je namen, doseči čim ugodnejše pogoje za sklenitev miru«. Listi poudarjajo, da ostane za nacionalistično Španijo načelo o brezpogojni kapitulaciji nespremenjeno. Človeoanska čustva, ki so se tako iznenada pojavila po zmagi generalk Franca, imajo edini namen zmanjšati pomen njegove zmage. Casado že odpotoval v Burgos Pariz, 7. marca w. Baje je polkovnik Casado že odpotoval v Burgos, kjer bo začel pogajanja z generalom Francom za sklenitev premirja. Za ta sestanek je posredoval angleški konzul v Madridu. Bepublikanski voditelji prlbežali v Francijo Pariz, 7. marca br. Snoči je pribežalo v Toulouse 24 španskih republikanskih voditeljev, med njimi bivši ministrski predsednik dr. Negrin, bivši zunanji minister del Vayo, vrhovni poveljnik republikanskega letalstva, znani polkovnik in poveljnik pete mednarodne brigade Lister, republikanska voditeljica La Passionaria in drugi. Davi so nekateri izmed njih prispeli v Pariz. Dr. Negrin je takoj odpotoval dalje v Švico. Nekateri republikanski voditelji so pribežali v francosko severno Afriko. 11 republikanskih vojnih ladij v Bizerti 12 republikanskih vojnih ladij, ki so snoči priplule v Bizerto, se je danes dopoldne predalo francoskim oblastem. Mornarji so ladje zapustili. Ladje so bile zaplenjene. Petain odpotuje v Burgos v ponedeljek Pariz, 7. marca. AA. Maršal Petain, novi francoski poslanik v Španiji, se odpe. lje v Burgos šele prihodnji ponedeljek. naslednik bo Pellegrinetti? Vatikan, 7. marca. h. Papež Pij XII., je potrdil kardinala Tedeschinija v njegovi službi kot registratorja sv. stolice. To pomeni, da je izločen iz vrst kandidatov za mesto vatikanskega državnega tajnika, za katero so menili, da ima največ upanja. Sodijo, da bo imenovan za vatikanskega državnega tajnika bržkone kardinal pellegrinetti, bivši nuncij v Beogradu. Gandhl prenehal stavkati z gladom Bombay, 7. marca. AA. Maihatma Gan-dhi je dopoldne prenehal stavkati z g*k»r dom, ker se je spor med njim in radžkot-skim maharadzo uredil. Pogajanjem je pri. sostvoval tudi zastopnik podkrailja Gane tihi jeva gladovna stavka je tnajaila 4 dm^ 2 »d ki 55 minut Seja narodne skupščine Proračun za vojsko in mornarico je bil tudi v skupščinskem plenumu soglasno sprejet Beograd, 7. marca, p Proračunska razprava v narodni skupščini se je smoči zavlekla preko polno pisalo in govorilo, dokler smo t''i na linistrskih položajih; kadar pa so nas .igli med staro železo, smo bili izpostavljeni vsemu mogočemu. V takem primeru so zastonj vsi resni članki in še tako du-h ite šale, ker prihajajo do izraza šele po našem padcu. Danes pa imajo lahke vaše kritične besede svoje dobre posledice, vsaj kar se moje osebe ln mojega dela tiče. Sedai nnve;tp odkrito, kar i-slite o mojem delu. Kadar pa me bodo lepega dne poslali me'1 zamah nite z roko in recite »naj počiva v miru« Zahteve naših Nemcev Nemški Usti poroCajo, da se Je oglasila pri predsedniku vlade Dragiši Cvetkoviču deputacija jugoslovenskih Nemcev pod vodstvom senatorja Grassla Deputacija je ostala, dve uri v razgovoru s predsednikom vlade. Izročila mu je med drugim spomenico z glavnimi željami nemške narodne manjšine V spomenici zahtevajo jugoslovenski Nemci med drugim _ ukinitev prepovedi nakupovanja zemljišč v pa su 50 km od meje. imenovanje nemških članov banovtnskih svetov ki bodo v ne-Dosrednem stiku s pokrajinskimi predstav niki oblastev ter iih sproti obveščali o željah in pritožbah nemške narodne manj šine v posameznih banovinah dalje usta novitev posebnih nemških srednjih šol ir ^popolnitev osnovnega pouka v nemških 'iudskih šolah Sodna ovadba dr. Mačka proti dr. Stojadinoviču »Obzor« poroča, da se nahaja pred ljub ijanskim sodiščem kazenska ovadba dr Mačka proti bivšemu predsedniku vlade dr Stojadinoviču zaradi njegovega znanega volilnega govora v Ljubljani dne 8. decem. bra 1938 ko Je dejal, da nd mesta v državni službi za tistega, ki bi volil listo dr. Mačka. Ovadba je bila vložena že pred volitvami Zaupanje ljudstva Iz Preval j nam pišejo: Pred kratkim je bil razrešen odborni-ške funkcije v okrajnem cestnem odboru g. inž. Viktor Fettich Iz Črne pri Preva-Ijah. Na njegovo mesto je bil imenovan župnik v črni g. Razboršek, ki pa je Imenovanje odklonil Enako so štorih tudi vsi drugi občinski odborniki, ker je splošna želja celega okoliša, naj bi ostal odbornik še nadalje Inž. Fettich, ki Je kot edini tehnik med odborniki okoli deset let vršil funkcijo v splošno zadovoljstvo vsega prebival 3tva. Občni zbor JNS v želimljah V nedeljo, dne 5. marca se Je vršil v želimljah dobro obiskani občni zbor občinske organizacije JNS. Izvoljen Je bil naslednji odbor: Ivan Poznar, predsednik; Ivan Gio-vani, tajnik; Alojzij šteblaj, blagajnik; odborniki: Nučič Franc, štembal Miha, škulj Rudolf, Bukovec Fr., Kikelj Andrej in Jaklič Anton ml — Vasi Golo in Skril je zaen. krat nista imenovali svojih zastopnikov, ker še ni odločeno, ali se priklopita obC. organizaciji JNS v želimljah, ali obdržita lastno organizacijo, politično poročilo je podal član banovinskega predsedstva g Albin Koman, ki je žel za svoja izvajanja vsestransko odobravanje. Zasebnim nameščencem Opijska pogajanja s Turčijo Beograd, 7. marca. AA. Danes ob U. se je začela v zavodu za pospeševanj« zunanje trgovine prva konferenca jugoslovansko-turške delegacije za revizijo opijskega dogovora. __________ Strokovne organizacije velike večine za--ebaiih nameščencev v Sloveniji so se spo-azumele. da postavijo enotno kandidatno isto za vofctve delegatov Pokojninskega avoda za nameščence v Ljubljani. Za složni nastop vseh nameščencev smo ■e odločili v prepričanju, da bomo tako ajlaije varovali interese zavarovancev torba za Pokojninski zavod med nameščenci je odveč, ker imajo vsi zavarovanci enake zahteve do pokojninskega zavarovanja. in je tudi škodljiva, ker bi razdvo-eni nastop nameščencev le slabil njihovo idarno moč Zato je bolj primerno da motne zahteve zastopajo vsi nameščene jIožtvo in enotno in tudi takrat ko volijo »amoupravo svoje najvažnejše socialne istanove. Dajatve pokojninskega zavarovanja so -urejene v starem zakonu, ki je izšel že pred 13 leti Od takrat so se socialne in gospo larske razmere nameščencev popolnoma premenile Zato se mora spremeniti tudi •akon o pokojninskem zavarovanju, da bo »dgovarjal novim življenjskim potrebam zasebnih nameščencev. Predvsem se mora »krajšati zavarovalna m starostna doba za iosego starostne rente, olajšati se morajo •>ogoji za dosego vdovske rente, pritegniti je treba v pokojninsko zavarovanje vse istale zasebne nameščence (frgovske so 'rudnike in druge), ki še niso zavezani zavarovanju. Uprava Pokojninskega zavoda se mora oditi po zdravih in preudarnih gospodar ikih načelih da bodo vse naložbe donosne n popolnoma varne Upravne izdatke je ■-reba kolikor mogoče zmanjša^ Samo i pravni' delokrog zavoda naj bo najširši samouprava ne sme biti v nobenem pogle du okrnjena posebno ne glede samostoj nega razpolagam ja z imovino zavoda, pr1 "emer naj odločujejo le interesi zavaro vancev m interesi nar*»dneca gospodarstva v območju, na katerem posluje Pokojnin siki zavod Te zahteve ki jfh postavljamo so velike. Le složen in enoten nastop vseh zava rova n cev jim bo lahko prinese I uspeha Kdorkoli bi torej kvaril tak enoten nastop t>ri volitvah v Pokojninski zavod bo le Škodljivec interesov vseh zavarovancev Volitve v Pokojninski zavod so iz stvarnih razlogov nepotrebne Vsem zavarovancem je omogočeno, da se uveljavijo na »Združeni listi zasebnih nameščencev«, ki jo postavljajo podpisane strokovne organizacije. Kdor bo šel druga pota, bo pov zrocM Pokojninskemu zavodu za 300000 din nepotrebnih stroškov za izvedbo volitev. kar bi sicer lahko dobile vdove in sirote zavarovancev Vse zavarovance Pokojninskega zavoda vabimo, da poverijo svoje zaupanje naši •»Združeni listi zasebnih nameščencev« in da jo podpišejo odklonijo pa naj vsak separatističen nastop posameznikov in podpi-* na vsaki drugi kandidatni listi. Združeni akcijski odbor za volitve v Po koimnski zavod: Joško Zemlfič predsednik Zveze društev privatnih nameščencev v Ljubljani Rudolf Smer»u predsednik Društva združenih zasebnih in trgovskih nameščencev v Ljubljani Bibet Joško in Briški Anton za Spora-/aimni odbor bančnih in zavarovalnih urad likov v Ljubljani Organizacije v sklopu Zveze društev privatnih nameščencev: Društvo zasebnih in avtonomnih nameščencev v Ljubljani. Organizacija praktičnih tehnikov y Ljubljani, Društvo nameščencev Nabavljailne zadruge drž. žei v Ljubljani, pododbor ▼ Mariboru, Društvo zasebnih zemljedelskih nameščencev dravske banovine v Ljubljani, Podružnica Saveza apotek arskih sotrud-nikov v Ljubljani, • Zveza delovodij in industrijskih uradnikov v Ljubljani in okrajna društva v Ljubljani Kamniku in na Jesenicah Društvo nameščencev Združenih papirnic Vevče. Gončane in Medvode Društvo rudniških nameščencev v Trbovljah. krajevne skupine: Trbovlje. Hrastnik, Zagorje, Krmelj, Senovo, Laško in Kočevje, Društvo nameščencev Svinčenega rudnika Mežica—Črna Društvo zasebnih in avtonomnih nameščencev v Kranju, Društvo nameščencev, KID na Jesenicah. Društvo zasebnih in avtonomnih nameščencev na Jesenicah Društvo slovenskih odvetniških in notarskih uradnikov v Celju. Društvo za-ebnifa in avtonomnih nameščencev v Celju, Društvo zasebnih in avtonomnih name ščencev v Mariboru, podružnica v Slov. Bistrici, Društvo zasebnih in avtonomnih nameščencev v Kočevju, Društvo privatnih nameščencev v Rušah, Organizacija trgovskih in privatnih nameščencev v Trbovljah, Društvo samoupravnih nameščencev ▼ Ljubi )anu Organizacije v sklopu Društva združenih zasebnih in trgovskih nameščencev Slovenije: Društvo združenih zasebnih in trg n*. meščencev podružnica v Ljubljani Društvo združenih zasebnih in trg nameščencev. podružnica v Mariboru, Društvo združenih zasebnih in trg nameščencev podružnica v Celju, Društvo združen-h zasebnih in trg. nameščencev. podružnica v Murski Soboti, Društvo združenih zasebnih in trg nameščencev. podružnica v Slovenjgradcu, Društvo združenih zasebnih in trg. nameščencev. podružnica v Trbovljah, Društvo združenih zasebnih in trg. nameščencev. podružnica v Litiji Društvo združenih zasebnih in trg. ns* meščencev podružnica v Krškem. Društvo združenih zasebnih in trg. nameščencev, podružnica v Novem mestu, Društvo združenih zasebnih in trg na^ meščencev podružnica v Kranju. Društvo združenih zasebnih in trg nameščencev. podružnica v Radovljici, Društvo združenih zasebnih in trg nameščencev. podružnica na Jesenicah. Društvo združenih zasebnih in trg nameščencev Slovenije, podružnica nameščencev socialnih zavodov v Ljubljani. Društvo združenih zasebnih in trg. nameščencev Slovenije, podružnica zavarovalnih nameščencev v Ljubljani, Društvo organistov za mariborsko okrožje v Mariboru, Društvo organistov za ljubljansko ofcrodt-ie v Ljubljana, Društvo zadružnih nameščencev v LjuS> i jami. Odklonjena visoka kavcija v beograjski tihotapski aferi Beograd, 7. marca p. Policija je danes razširila preiskavo v zvezi z veliko tihotapsko afero, ki je bila včeraj odkrita Zanimivo ie, da je danes z letalom priletel v Beograd francoski borzni agent Ino Ben-cet Prišel je iz Pariza Zglasil se je na Doliciji in ponudil visoko kavcijo za Emila Cipruta. ako bi ga izpustili iz zapora Policija je njegovo ponudbo odklonila Danes so policijski organi zasegli relo vrsto predmetov, ki so jih tihotapci uporabljali za svoje podvige Zaplenili so jim večje Število kovčegov z dvojnim dnom več parov čevljev z dvojnimi podplati, celo vrsto torb s tajnimi predali Zanimivo je. da je aretirani Daniel Masfel zatikal devize in valute med ovoje, ki jih je stalno nosil na svoji ranjeni nogi Masfel je bil že pred leti na Madžarskem obsojen na pet let ro-bije zaradi tihotapstva Po prestani kazni je bil od tam izgnan in se je potem največ zadržaval v Jugoslaviji Odmevi govora post Gabrovška Govor poslanca Gabrovška, ki se Je Izrekel proti novim volitvam in plediral za to, naj 9klene dr. Maček sporazum z JRZ in sedanjo vlado, ni vzbudil samo zanimanja v inozemstvu temveč tudi živahne komentarje v našem tisku. Oglasil se je takoj »Hrvatski dnevnik«, dr. Mačkov organ, ki pravi, da je imel poslanec Gabrov-šek v soboto »zelo slab dan«. Baje Je »tudi sam Izjavil po svojem govoru, da se Je zelo neprtkladno Izrazil. Pripovedoval je, da je hotel samo reči, da za Slovence in Hrvate niso potrebne volitve, ker se itak ve, kaj hočejo.« Z GabrovSkovlm govorom se bavi tudi zagrebški »Obzor«. ki pravi, da bi sprejem njegove teze o nepotrebnosti razpisa novih volitev onemogočilo sodelovanje zastopnikov Hrvatske seljačke stranke in Samostojne demokratske stranke pri reševanju perečih političnih vprašanj: »Na ta način bi se znašli zopet tam, kjer smo bili za Časa Stojadinovičevega režima. Po Izjavah iz samih krogov okoli vlade se neprestano naglaša, da Je njeno poslanstvo utreti pot za rešitev hrvatskega vprašanja, ne pa njegovo reševanje samo. Zaradi tega mora vlada po mišljenju opozicijskih krogov sprejeti novi proračun ln nove politične zakone. Nato je treba razpisati volitve In omogočiti svobodno izvolitev predstavnikov večine Slovencev. Hrvatov in Srbov, ki bodo edini pooblaščeni skleniti končni sporazum.« »Razumljivo je,« nadaljuje »Obzor«, »da gospod Gabrovšek ne želi novih volitev. Saj je dobila pri volitvah 11. decembra njegova skupina vse poslanske mandate v Sloveniji. Z novimi volitvami ne bi mogla dobiti novih mandatov, nego M jih morda celo nekaj i»gubila. Toda ta povsem lokalna slovenska zadeva ne more biti ovira za svobodno konzultacijo volilcev, brez katere si »ploh ni moroC« misliti normaliziranja političnih prilik. Končno je treba tudi ugotoviti, da sedanje razmerje poslanskih mandatov nikgkor no odgovarja številčnemu razmerju med Hrvati in SrbL Zato se opozicijski krogi tem bolj upravičeno vprašujejo, kako je mogel postavljati Gabrovšek tezo, da so volitve nepotrebne.« Novi gen. direktor monopolske uprave Be°grOd, 7. marca. p. Za generalnega direktorja državne monotpolske uprave je bil imenovan dosedanji pomočnik direktorja dr. Josip Markovič, za zastopnika generalnega direktorja pa MIlan Osto-jič, upokojeni načelnik finančnega mini. strstva. Dr« Stampar profesor zagrebške univerze Beograd, 7. marca. AA. Imenovan Je za rednega profesorja na medicinski fakulteti zagrebškega vseučilišča dr. Andrej Š tam par, doslej glavni inšpektor za higieno v ministrstvu za socialno politi, ko v p. Napredovanja Beograd, 7 .marca. p. Za zdravstvene, ga višjega pristava v 6- poL skupini je napredoval dr. Karel Petric v Domu nsu-rodnega zdravja v Kranju. — Za pristave v 8. pol. skupini so napredovali policijski pripravniki Ivan Folak v Ljubljani, Josip Šinkovec v Laškem, Milorad Lazarevič v Mariboru in Fran jo žebanec v Murski Soboti. Vremenska napoved ZemunsUA: Oblačno, od časa do Časa dež, v gorah neg, hujši mra® v severo-z&padnih krajih. Dunajska: Naglo pooblačenje, od Caaa do fiaaa deževno, močno vetrovno^ ponosi temperatura okoli nlčle^ V pomorskem muzeju Jadranske Straže Ribiški oddelek je najprivlačnejši — Lastno poslopje nujno potrebno O Jotjmi prati se pravi: perilo zaupati izdatnemu Schicfitovemu terpentinovem milu. Schichtovo terpen-tinovo milo se obilno peni tudi če le prav malo namilite perilo in ga tudi tedaj temeljito očisti. SCHICHT0V0 TERPENTIN0V0 MILO pere bleščeče beio! ^Schichtji Split, 7. marca V Splitu so letos 5. februarja odprli nov oddelek pomorskega muzeja Jadranske Straže. Ribiški oddelek je zdaj eden izmed najbolj privlačnih v muzeju, saj nudi vsakomur na ogled pravcat film iz življenja jadranskih ribičev. Velik dioram nudi vtis, kakor da je iz Jadrana izrezan kos sinjega morja, po katerem križarijo ribiči na ladjah različnih tipov. Na Jadranu poznajo kakih 50 tipov ladij in jih je posebno zanimivo opazovati, ker po njih spoznamo veliko inventivno moč našega jadranskega prebivalstva, ki od trnka do mreže in ladje najprikladneje prilagaja vsako sredstvo pogojem mučnega, toda privlačnega dela v borbi za obstanek. Splitski pomorski muzej je nov živ dokument požrtvovalnega delovanja Jadranske Straže, ki želi ohraniti vse lepe pomorske tradicije, katere se po svojem obsegu in veličini lahko vzporedijo s tradicij ami velikih pomorskih držav Muzej ima doslej zgodovinski, ladijski, obalni in ribiški oddelek. Po vrednotah, ureditvi in obil-nosti gradiva je drug lepši od drugega. Številni obiskovalci muzeja pa se vendarle najbolj zanimajo za ribiški odsek, kjer lahko v celoti spoznajo, kako se vrši lov na posamezne vrste rib. Vidimo, kako se prične lov na sardele, od trenutka ko so ribiči vlovili jato ribic, katere izkrcavajo na obali in jih odpremijo v tovarno, vidimo predelavo v tovarni, sortiranje in razpošiljanje. Srečna zamisel, ki nam lahko da kolikor mogoče zaokroženo sliko ribar-ske industrije. Spoznamo vsa sredstva za ribolov: trnke, osti, mreže, sake in druge pripomočke. Plastično je prikazan lov z lučjo. Kdor še ni imel prilike spoznati ribiško življenje in sodelovati pri lovu na Ljubljana, 7. marca Po zakonu o obvezni telesni vzgoji je mestno poglavarstvo pričelo 1. marca izvajati pouk obvezne telesne vzgoje za vajence, torej za učence strokovnih nadaljevalnih šol, ki prebivajo v območju Ljubljane. Pouk je enkrat na teden. Obvezniki so razdeljeni na 20 oddelkov, posameznim oddelkom je pa dodeljenih povprečno po 40 vajencev. Tečajnih učiteljev je 14. Za ta pouk so izbrani izkušeni delavci na športno telovadnem polju in hkrati z večino rezervni oficirji Teorijo bodo po potrebi poučevali strokovni predavatelji Učna snov bo podajna v okvira programa, ki je predpisan po zakonu o obvezni telesni vzgoji. Ob 20. do 28 februarja je mestni fizikat zdravniško pregledal in antropo-metrijsko izmeril obveznike, ki so bili s pretežno večino potrjeni za sposobne. Pouk ima namen pripraviti moško mladino od 14 do dopolnjenega 20. leta za vojaško službo v telesnovzgojnem kakor tudi v nravnem pogledu. Po zakonu so občine dolžne, da izvedejo pouk v svojem delokrogu, trajati pa mora pouk vsaj poldrugo uro na teden. Mestna občina ljubljanska je uredila pouk v zvezi s strokovnimi nadaljevalnimi šolami, ker bodo na ta način obvezniki najmanj odtegnjeni svo- Straža, 7. marca Pretekli teden je »Jutro« poročalo o zelo zanimivem obisku mladine iz Sodražice pri medvedkih v ondotnem gozdu. Poročilo je gotovo v vseh krogih lovcev in ljubiteljev prirode zbudilo nemalo pozornost, saj je pričalo o tem, kako tesno je ponekod naš človek zvezan s prirodo in kako se mladina ne ustraši niti toliko razupitega medvedjega strašila in gre celo pestovat ljubke medvedke. Ni pa to edin primer, da so mogli ljudje od blizu opazovati igro mladih medvedkov, ki jih skrbno straži mati, stara medvedka. Ne poznamo sicer točnega števila medvedov, ki žive danes na Slovenskem, toda v naših krajih splošno sodimo, da se je medvedji rod zadnja leta po dolenjskih in zlasti v kočevskih hribih znatno zaredil. Medvedke z mladiči se sleherno leto pojavijo zdaj tu, zdaj tam, in ni mogoče trditi, da bi bila to samo ena medvedja družina, ki je stalno na morju, se ne bo mogel načuditi posameznim prizorom v novem oddelku, kjer bo lahko vse to najnatančnejše spoznal. Zlasti je slovenskim izletnikom priporočljivo, da si muzej ogledajo. Vsakdo mora priznati r da so funkcionarji Jadranske Straže v Splitu vložili mnogo truda, preden so organizirali, uredili in izpopolnili pomorski muzej s tako pomembnim in dragocenim gradivom. Občudovati je treba voljo in prizadevnost ljudi v tem muzeju, ki se venomer trudijo, da bi krasno zasnovo še čimbolj razširili. Da je muzej že zdaj takšen, kakršnega lahko občudujemo, pritiče pač največ zaslug neutrudnemu organizatorju, znanstveniku prof. dr. Ivu Rubiču, ki ima tudi med Slovenci mnogo dobrih prijateljev, saj je po vojni študiral geografijo na ljubljanski univerzi. En sam velik nedostatek pa kvari mogočne vtise. Dvorane so premajhne iri nikakor ne morejo pospeševati nadaljnjega razvoja te edinstvene ustanove. 2e spričo vsega gradiva, ki je zdaj zbrano, potrebuje pomoski muzej nujno svoje lastno poslopje. Mnogo gre denarja za kulturne ustanove v naši državi, vendar je zlasti potrebno, da se pomorskemu muzeju v Splitu posveti čim večja pozornost, ker mora ta muzej ostati živ dokument naše pomorske tradicije, kulturne veličine, vztrajnosti in žilavosti naših ljudi na Jadranu, Trdna volja ljudi, ki se trudijo za muzej, pa nam jamči, da se bo muzej lahko razvil do one višine, s kakršno se ponašajo podobne ustanove velikih pomorskih narodov. Trud sposobnih in prizadevnih ljudi se mora sproti nagrajati s pozornostjo od strani onih, ki lahko pripomorejo pomorskemu muzeju do potrebnega razvoja, predvsem pa do njegovega lastnega poslopja. jemu poklicnemu delu. Učenci posameznih razredov bodo določenega dne v tednu takoj po strokovni nadaljevalni šoli odšli v spremstvu tečajnega učitelja v telovadnico ali na telovadišče, kjer bo poldrugo uro praktični pouk. O obisku obveznikov bo točna evidenca, prav tako pa tudi o njih vedenja Obvezniki, ki se bodo redno in z uspehom udeleževali pouka obvezne telesne vzgoje, dobe po končanem 20. letu izpričevalo, ki bo omogočilo olajšave pri službi v kadru. Pouk obvezne telesne vzgoje je poverjen v smislu zakona odseku za telesno vzgojo, ki je bil osnovan že lani. Njegov delokrog je določen v »Pravilniku o telesni vzgoji na področju mestne občine ljubljanske«, navodila za delo pa mu daje poseben odbor za telesno vzgojo, ki je v njem 7 članov mestnega sveta Odbor za telesno vzgojo si je dal nalogo, da v okviru finančnih možnosti omogoči pouk obvezne telesne vzgoje na način, ki bo v korist vsem prizadetim Vsak obveznik dobi na razpolago telovadne hlačke in pred poukom tudi malico, namreč hlebček pol-belega kruha. Mestno poglavarstvo v Ljubljani pričakuje, da njegovo delo na polju obvezne telesne vzgoje dobi v javnosti kljub začetnim težavam razumevanje in moralno podporo. poti, marveč je v resnici več srečnih medvedjih zakonov. Tudi v hribovju Brezovi rebri so se naselili medvedi. V neki dolini tega hribovja ima letos medvedka dva lepa mladiča, ki se prav rada igrata v svobodni naravi, pri tem pa ju skrbna mati budno varuje in nadzoruje Včasi ju pokara, če sta preveč razposajena, obenem pa seveda vedno pazi, da se ne bi odkod približal sovražnik, če se človek tiho in oprezno približa na rob doline, lahko razločno opazuje kretanje obeh medvedkov. Toda pri najmanjši neprevidnosti je medvedka že opozorjena in začne renčati ter se pripravljati za obrambo svojih mladičev Nekaj nas je že bilo na preži, da smo opazovali igro obeh mladičev. Toda ni se še našel junak, ki bi se drznil mladičema približati, ali ju celo pestovati. Seveda pa tudi ni potrebno, da bi tvegali takšna junaštva, saj se rod naših kosmatincev kar najbolje počuti, če ne sluti človeka v bližini. kjer bodo predavali tudi domači strokov- I njaki (inž. Petkovšek, bivši ravnatelj kmetijske šole v St. Juriju, prof. Liška, jurist Kovač in drugi). Okrožje ima tudi v načrtih predavanja po Prekmurju o vsem, kar mora vedeti izobražen kmet. Svojo kmečko in nacionalno zavest bo pa prekmurska mladina manifestirala s prireditvijo na »Prekmurskem tednu«. Težko more presoditi izredno vlogo, ki jo igrajo te organizacije v splošno kulturnem in narodnoobrambnem smislu, kdor ne pozna zunanjih vplivov v obmejni prekmurski vasi. Vsi pa, ki se čutijo odgovorni pred narodom in državo, bodo to delo podprli. Velik učiteljski zbor v Ljubljani Ljubljana, 7. marca Slovensko učiteljstvo praznuje letos 70-letnico, odkar se je začelo organizirati. V znamenju važnega zgodovinskega dogodka bo v soboto velik učiteljski zbor, ki ga organizira sresko učiteljsko društvo Litija. Zbora se bodo udeležili še učiteljice in učitelji iz šolskih srezov: Radovljice, Kranja, Škofje Loke, Kamnika, Logatca, Laškega, Kočevja in seveda tudi iz šolskih okrajev Ljubljane mesta, vzhodnega ln zahodnega dela. Mogočni tabor bo v dvorani Filharmonije na Kongresnem trgu in se bo začel ob 9. dopoldne. Dnevni red obsega med drugim predavanje učitelja g. Jela Janežiča o početkih stanovskega gibanja med slovenskimi učitelji. Pedagoški vodja brežigrajske poiz-kusne šole g. Rudolf Kobilica bo razpravljal o učnih načrtih. Sedanji ne odgovarja potrebam in zahtevam naše šole O stanovskih zadevah bo govoril predsednik izvršnega odbora JUU g Ivan Dimnik iz Beograda 2 njim bo dopotoval tudi I. podpredsednik JUU g. Stjepan Kranjčevič iz Zagreba. Zbor pa bo razpravljal še o drugih važnih prosvetnih in stanovskih vprašanjih. Za prireditev vlada v učiteljskih vrstah izredno zanimanje, saj zbora, ki se ga udeleži toliko sreskih društev, še ni bilo Slovensko učiteljstvo pa namerava ob priliki sobotnega zbora tudi počastiti spomin svojega zagovornika Ivana Cankarja. Za 20-letnico njegove smrti bo v Narodnem gledališču predstava »Hlapcev«. Prireditveni odbor je dosegel, da bodo »Hlapce« izvajali popoldne — začetek bo ob 15. uri — in se bodo zborovalci lahko z večernimi vlaki vrnili na svoje domove. Rezerviranje vstopnic je prevzela sekcija JUU (Ljubljana, Frančiškanska uL), cene pa so od 20 din navzdoL Več skrbi za naš največji okraj! Šmarje pri Jelšah, 7. marca Ime že kaže, da je ta okraj po abecedi zadnji v dravski banovini, po obliki in postanku sestavljen iz treh okrajev in brez pravega središča, ko sega daleč proti Ceju, Ptuju in Brežicam. Pa najhuje je to, da je menda tudi sicer zadnji, saj ga komaj poznajo po svetu, in še to najbolj pod imenom »Urwald« (pragozd) ali v novejšem času celo pod »džunglo«. Pa že mora tako biti, saj ves veliki okraj ne premore niti ene same srednje ali strokovne šole, niti ene same socialne naprave, hiralnice ali bolnišnice ali česa podobnega Edino Rogaška Slatina se blesti iz vsega okoliša in vabi tujce. Vendar okraj nima mnogo od te gospode, čeprav je ponosen na razvoj zdravilišča. Da bi vsaj malo vzbudilo zanimanje za skrite lepote tega okraja, za njegove posebnosti in zanimivosti ter privabljalo tujce, da si pogledajo tudi ta prelepi kos slovenske zemlje, ki je morda še izmed vseh naših predelov najbolj naraven in še nepoumetničen, se snuje tujsko-prometno društvo v Šmarju, ki bo imelo svoj delokrog v vsem srezu. Banska uprava je pravila že odobrila in v prihodnjih tednih bo ustanovni občni zbor. Kdor želi, da bi se za ta okraj kaj storilo, ne bo mogel ostati ob strani, marveč bo pristopil in se lotil dela v korist posameznih krajev in celotnega okraja. Z Jadransko Stražo po Sredozemlju Split, 7. marca Malotka/fcero našo organizacijo poznajo v vnanjem svetu tako, kakor Jadransko Stražo. K in jena popularnosti jie pripomogla velika propaganda, ki jo vrši ta organizacija na različne načine. Eno izmed najbolj učinkovitih propagandnih sredstev pa so gotovo potovanja, ki jih prireja Jadranska Straža z našim največjim in najudobnej-šian pomikom »Kraljico Marijo«. Kakor prejšnja leta — zadmu© dobo so to preprečile napete razmere v Sredozemlju — namerava Jadranska Straža tudH letos prirediti veliko propagandno potovanje. Izletnikom ae po kolikor mogoče znosnih cenah omogoča zelo udobno razvedrilo na I ladji «ni to neposredno eposnalo lepote i najbolj privlačnih predelov Sredozemlja, nauiijejo se nepozabnih vtisov ob občudovanju velrikriih zgodovinskih dokumentov in spoznajo tuje dokaze človeške civilizacije. Letošnje potovanje se bo pričelo 26. junija v Splitu. Izletniki bodo s »Kraljico Marijo« obiskali najbolj znane in najpri-vlačnejše kraje: Malto, Tripolis z oazo Tagruro. Bizerto z izleti v Tunis in staro Kartagimo, nekaj dalje nato še čisto arabsko vasico Sid;i-Bou-Said. Pot bo šla dalje v Cannes, kjer bodo izletniki Lahko obiskali najlepša, največja, najbolj sloveča kopališča na »vetu (Juan les Pins), dalje Morate Carlo, kjer bo vtnakdo lah/ko poiz- SoštanJ, 7. marca V ponedeljek okrog 17. ure se je igral ob strugi zadaj za Kozlevčarjevo hišo Viki Kovačev, 51etni sinček delavke. Zraven je bil še nek deček. Struga se odcepi od Pake pri jezu na Prodeh in teče nato v loku na Zapuškov mlin. Za Kozlevčarjevo hišo preide struga v podzemeljski rov, ki se konča šele pri žagi. Igrajoča se otroka sta stala prav v bližini prehoda v podzemlje. V otroški razigranosti pač nista pomislila, da lahko ob najmanjši nepazljivosti zdrkneta v strugo, ki je tam nad 1 meter globoka Ljudje, ki so hodili mimo, so čuli, kako sta dečka z veseljem metala kamenje v vodo. Nekaj minut zatem pa je Kovačevemu spodrsnilo, izgubil je ravnovesje in pljusknil v vodo. Nesrečo je videla Ko-zlevčarjeva služkinja z okna prvega nad- kusil nekoliko »sreče«, potem pa bodo občudovali še večno vabljivo Nico in Mak-ton. Nadaljevali bodo pot v Napulj. spoznali bodo Mesino ter se vrnili mimo Boke Kotorske in Dubrovnika v Split. Že te kratke navedbe zadostujejo, da V vsakem ljubitelju resničnih porodnih lepot zbudijo željo, da bi vsaj enkrat v življenju videl kraje, ki jih vse življenje ni mogoče pozabiti. Cene potovanja in prehrane so od 3.870 do 7.480 din po položaju kabine. Izvršni odbor Jadranske Straže v Splitu kakor tudi vsi odbori Jadranske Straže v državi lahko interesentom izročijo zadevne prospekte. stropja. Odhitela je na dvorišče in o dogodku obvestila ljudi, ki so najprej odprli zapornice na jezu, da se je voda hitreje odtekala, delavec Slatinšek pa se je podal v rov. Prebrodil je strugo v dolžini 60 metrov. Vikija je medtem voda zanesla že do grabelj na mlinu. Tam ga je Slatinšek našel. Slabot«i znaki življenja so pričali, da najbrž zanj ni več rešitve. Poklicani zdravnik dr. Medic je mogel ugotoviti le smrt Kraj, kjer se je nesreča zgodila, je terjal enako nesrečo že leta 1932, ko je na istem mestu padel v strugo Kozlevčarjev sinček. Pa tudi mnogo perutnine je moralo od tam skozi rov na mlinsko kolesje. Da bi se podobne nesreče več ne dogajale, je na vsak način potrebno, da se prehod struge v podzemlju premreži s posebnimi grabljami. Pobudo za to naj da občina! V Prekmurju vstaja nov rod Mladinske organizacije z Izrazito kmetsko miselnostjo Murska Sobota, 7. marca Pred nedavnim se je pisalo samo o šo-lancih in njihovih organizacijah kot mladi, v Jugoslaviji vzrasli prekmurski generaciji. Duh napredne, narodne in demokratične misli ni mogel najti odziva med mladino na vasi, dokler niso stopili v ospredje pokreta domačini. Pred dobrim letom se je kmečka mladina prvič pokazala pred javnostjo s svojim nastopom (»Jutro« je takrat priobčilo reportažo Katarine Spurove o prvi tekmi koscev v Prekmurju). Ljudje so strmeli: Pred tisoč glavo množico so govorili mladi kmečki fantje, ljudje »od pluga in motike«. Tega v Prekmurju niso bili vajeni. Neki akademik je bil takrat med kosci — zmagovalci. Vsakomur je postajalo jasno, da se pripravlja gibanje, ki hoče pomesti zadnje ostanke madžarske fevdalne mentalitete na slovenskih tleh. Po prekmurskih vaseh so se začela ustanavljati društva kmetskih fantov in deklet. Pokazalo se je, da je mladina voljna dela in kmalu se je osnoval pripravljalni odbor Prekmurskega okrožja v katerem sodeluje sedem društev in štirje pripravljalni odbori. Preteklo nedeljo so se zbrali delegati teh organizacij v Meščanskem domu v Muski Soboti, da premotrijo dosedanje in sklepajo o bodočem dela Sestanka se je udeležil delegat Zveze iz Ljubljane ln povabilu so se odzvali tudi sodelavci naprednega časopisja. Na sestanku so delegati izčrpno naročali o položaju v domačih in bližnjih vaseh. Poudarjali so slabo socialno stanje prekmurskega kmeta in jasno pokazali na dejstva, ki povzročajo težave naprednemu prosvetnemu delu. Iz njihovih poročil se da razbrati, da uvidevajo vsestransko škodo, ki jo povzroča sezonsko izseljevanje kmetijam in s tem narodnemu gospodarstvu. Nihče ne želi bolj ko prav kmečka mladina, da se da tem delavcem ustrezajoča zaposlitev doma. Ce upoštevamo te razmere, zasluži delo prekmurske napredne kmečke mladine in njej naklonjene inteligence priznanje. Trenutno je organiziranih že nad 300 fantov in deklet. Društva razpolagajo s približno 600 knjigami. Nekaj knjig imajo izposojenih od kluba prekmurskih akademikov (»Potujoča ljudska knjižnica«), nekaj od Zveze kulturnih društev v Mariboru. Nekatera društva imajo lastne odre, na katerih so že v letošnjem letu nastopili z raznimi predstavami, Gubčevimi proslavami in predavanji. Zastopniki vseh društev so pokazali voljo za nadaljevanje započetega dela, zato so sklenili, da takoj najamejo v Murski Soboti lokal, kjer bodo poslovali funkcionarji okrožja, vzdrževali stike z vsemi naprednimi organizacijami in skrbeli za čim lepši razmah svojih društev. Izvolili so tudi novi odbor okrožja pod predsedstvom uglednega posestnika Rudija Titana iz čr-nelavcev. Da se usposObijo organizatorji in prosvetni delavci na vasi, bo prirejen marca tridoavoi prosvatao-gospodarski tečaj, Zeta je odsekal nos ln zažgal hišo Brezumno početje starega ljubosumnega tasta Ljutomer, 7. marca V viničarski hiši ljutomerskega trgovca Matije 2itka v Ilovcu biva že nekaj let 60-letni viničar Zemljič. V njegovo družino se je priženil viničar Rudolf Lipovec. Zemljič je nedavno tega začel sumničiti svojega zeta, da ima nedovoljeno razmerje s svojo 601etno taščo. Sum je bil brez dvoma neutemeljen že zaradi razlike v starosti, saj je Lipovcu šele kakih 25 let, iz njegovega zakona z Zemljičevo hčerjo pa so se narodili že trije otroci. Vendar miru ni bilo več v hiši Pred nekaj dnevi je nastal med Zem-ljičem in njegovo ženo iz navedenega vzroka nov prepir. Seveda je Zemljiča podžgala tudi pijača, saj imajo ljudje zdaj precej tropinščice doma Zemljič je navalil na svojo ženo, očitajoč ji nezvestobo ter zmerjajoč njo in zeta. Slednji je priskočil tašči na pomoč. Zemljič pa, ki se je bil oborožil z majhno sekiro, ja zamahnil po njem. Lipovec se je na srečo izognil udarcu, ki je bil namenjen na njegovo glavo, toda dobil Jo je po nosu. Zemljič mu ga je kar odsekal. Drugi domači so nato navalili na nasilnega Zemljiča in ga pošteno premlatilL Ranjeni Lipovec je hudo krvavel — priče trdč, da je bilo v hiši vse krvavo, kakor da bi bili kolinili —« nato pa je odšel k zdravniku in v bolnišnica Ko Je okreval, Je Zemljič doma nadalje kuhal jezo. Preteklo nedeljo se je spet spri z domačimi, ki so ga zaradi sitnosti izrinili iz hiše in jo za njim zaklenili. Zemljič je nekaj časa razsajal okoli hiše grozeč, da bo napravil še nekaj drugega. In res — ob kakih devetih zvečer je začelo poslopje goreti. Domači so še o pravem času opazili požar ter se rešili na piano. Hiša pa je kljub temu, da so prihiteli od Sv. Miklavža gasilci z motorno brizgalno, pogorela do tal. Zgrajena je bila šele leta 1937. iz debelih kostanjevih brun ter krita z opeko. Sosedi so le s težavo rešili dve kravi in svinje. Vse drugo (oprema, orodje, krma) je zgorelo. Zemljič Je potem, ko je zanetil požar, izginil. Domnevajo, da si je iz strahu pred kaznijo kje sam sodil. Škode je za lastnika vinograda kakih 40.000 din, viničar pa je ostal skoraj brez vsega. Hiša je bila sicer zavarovana, ali gospodar mora zdaj namesto ene viničarske hiše, za katero je že navozil material, zgraditi kar dve novi. Prekmurski teden pripravljajo Glavno delo ima Murska Sobota, 4. marca Organizacija razstave gospodarskega in kulturnega razvoja Slovenske krajine v 20 letih pripadnosti k Jugoslaviji, ki bo od 17. do 26. junija v Murski Soboti pod okriljem »Prekmurskega tedna«, lepo napreduje. Ožji odbor, ki ga tvorijo predsednik župan g. Ferdinand Hartner, podpredsednik ravnatelj gimnazije g. inž. Ivo Zobec, tajnik g. D. Veble in blagajnik poštni upravnik g. Vutkovič, je sklical ža več sestankov raznih odsekov, ki imajo v rokah podrobno organizacijo posameznih panog razstave. Prav tako oo bili že sestanki v Dolnji Lendavi in Gornji Radgoni, kjer so tamoteji gospodarski in kulturni krogi po- odsek s paviljoni teden«. V obeh krajih se je osnoval odbor, ki bo vodil organizacijo razstave in podrobne priprave, v kolikor se tičejo Dolnje Lendave in Gornje Radgone. V Murski Soboti so nekateri odseki že razvili živahno delo s pripravamL Formirali so se gradbeni, kmetijsko-gospodaraJd, obrtni, industrijski, trgovski, kulturni, propagandni, socialno-zdravstveni gostinski, stanovanjski, prometni, požarno-policijski in športni odsek. Vsak odsek se v svojem delokrogu trudi, da bo čim prej končal a pripravamL Posebno delikatno nalogo ima gradbeni odsek z delom načrtov za razstavne paviljone, ki bodo razvrščeni ob to* drevoreda med Delavskim domom isrss Obvezna telesna vzgoja v Ljubljani Obvezniki so po 1. marcu razdeljeni v 20 oddelkov še ena medvedja družina Opazujejo jo v dolinici pod Brezovo rebrijo Nov atentat Milana Bajagiča Ustrelil je tovariša in nevarno ranil trgovko Maribor, 7. marca V Oplotnici pri Slovenskih Konjicah je bivši orožniški narednik Milan Bajagič, kakor smo poročali, nedavne dni. streljal na trgovko Anico 2učkovo iz Tepanja pri Konjicah. Potem je neznanokam pobegnil. Te dni pa je poslal svojemu rojaku orož-niškemu naredniku Jovu Jokoviču pismo, v katerem ga prosi, da bi se sestal z njim 6. marca ob 19 pred Lipuševo gostilno v Oplotnici Jokovič je ustregel želji svojega črnogorskega rojaka in je šel na sestanek. Oba sta se nekaj časa mirno razgovarjala. nakar je Jokovič pozval Bajagiča, naj mu sledi na orožniško postajo, češ da ravna v imenu zakona. Toda Bajagič se je Jokoviču uprL Nenadno je potegnil iz žepa sa- mokres in ustrelil v Jokoviča, ki se ja zgrudil in obležal v mlaki krvi. Zadel ga je v vrat in glavo in je bil nesrečni mladenič takoj mrtev. Po krvavem dejanju je Bajagič hitel proti Tepanju in začel divje streljati v stanovanje gostilničarke Marije ftočkove. Oddal je 12 strelov, od katerih je &den zadel fifučkovo v gornji del telesa in Jo hudo ranil. V sobi je bila tudi trgovka Anica Zučkova, na katero je streljal že prejšnji teden, pa je ni zadel. Tudi to pot je po srečnem naključju ostala živa. Bajagič je po groznem dejanju neznanokam pobegnil. Za njim je bila izdana tiralica. Hudo ra>-njeno Marijo Jfcjčkovo so prepeljali v celjsko bolnišnico, kjer se zdravniki trudijo, da ji rešijo življenje. Nesrečna smrt otroka v strugi Preden so ga mogli rešiti, je izdihnil Domače vesli * V. jugosloven8ki kongres proti tuber- * Advokat Satler Fran je otvoril odvet-kulozi bo v kopališču Lipik dne 28., 29. j niško iii^roo v Sv. Lenartu v Slovenskih ln 30 maja t. L. na kar vse gg. zdravnike goricah. (—) ta krajevne edinice protitube-kulozne zve. *e v Ljubljani že danes opozarjamo. Z vsemi podrobnimi m od ali tetami tega kongresa, zlasti glede voznih olajšav, stanovanj, prehrane itd. bomo javnost pravočasno seznanili • Razpisane službe. Na državni tehniški sred-'i šoli v Ljubljani je razpisano mesto ob. tnega učitelja modelnega mizarstva, uradniškega pripravnika 10. skupine. Za namestitev prihajajo prvenstveno v poštev p jsilci z večletno prakso v zasebnih ali državnih tovarnah ali delavnicah I ošnie je treba vložiti pvi kr. banski upravi do ----o — Razpisana je služba zc avr>i- ka združenih barjanskih občin s sedežem nu Igu pri Ljubljani kakor tudi služba zdravnika združene zdravstvene občine Loče v slovenje konjiškem okraju. Prošnje g»aj se vlože pr kr. banski upravi do 24. marca. • V zdraviliščih Brestovec in Klenovnik je razpisano po eno prazno zdravniško mesto. Opozarjamo zlasti mlajše slovenske zdravnike, ki se žele Specializirati kot fti-zeologi. da se za izpraznjeni mesti zavze-jno. Mesti sta razpisani v »Službenem listu« z dne 25 februarja t. 1. Rok za vlaganje prošenj do 15. t. m. • Obup priljubljenega zemunskega pro. fesorja. V fizikalnem kabinetu zemunske gimnazije se je obesil profesor Alfred Re-mer, doma iz Karlovca, ki je že kakih 12 let služboval v Zemunu ter bil zelo priljubljen kot dober vzgojitelj in duhovit človek. Zapustil ni nobenega pisma o vzrokih svojega obupa in tudi nikomur ni pripovedoval, da se pripravlja na smrt. Star je bdi 45 let. • Dar nemške nacionalno socialistične stranke mestu Varaždinu. Leta 1934 je pribežalo v Varaždin in druge naše kraje iz Avstrije mnogo nemških nacionalnih socialistov. V Varaždinu. Bjelovaru in Slavonski Požegi so bila velika taborišča teh beguncev. V samem Varaždinu je bilo nad 2000 beguncev ki so se pozneje vrnili v Nemčijo. Varaždinska občina je od nemške nacionalno socialistične stranke dobila lepo zahvalno pismo in obvestilo, da bo vodstvo stranke poklonilo varaždinski občina velik avtomobil za prevoz bolnikov. Ker pa je varaždinska občina tak avtomobil že imela so sporočili v Berlin, naj pošljejo rajši navaden avtobus za prevažanje potnikov. Zdaj so vse formalnosti prevoza avtobusa iz Nemčije urejene in tudi carina je odpisana. Od Nemcev poklonjenj avtobus bo varaždinska občina izročila upravi svojega kopališča ob Dravi. Pri ljudeh visoke starosti, ki trpe na nerednem iztrebljanju, nudi često naravna »Franz-Josefova« grenčica užita redno 3 4 žlice dnevno skozi 8 dni, za-željeno čiščenje in s tem trajno olajšanje Zahtevajte novsod Franz-Josefovo vodo! Jhi rr* a oi io »o:* i. • Skrivnostni požari in požigi v Rola-šinu. Lepo črnogorsko mestece Kolašin je pretrpelo v zadnjih letih več požarnih katastrof in pretila je velika nevarnost uničenja do temelja Pred štirimi leti je zgorelo največje poslopje v Kolašinu — poslopje okrožnega sodišča s starim arhivom, ki predstavlja veliko vrednost. Pred tremi leti je zgorela cela trgovska in glavna ulica Kolašina, manjši požari pa so bila potem po večkrat na leto v središču in na periferiji kraja. Lani v novembru so zalotili Pavo Rakočevičevo, mater sedmih otrok, ki je hotela podtakniti ogenj v nekem večjem poslopju središča. Pred orožniki m tudi pred sodiščem je priznala, da je hotela zažgati hišo iz maščevanja, ker so ji odpovedali stanovanje, za požare in požige prejšnjih let pa je odklanjala vsako odgovornost, Ko je bila pred okrožnim sodiščem te dni razprava, je obtoženka svoje priznanje ponovila, napravila pa je vtis nerazsodne in duševno bolne žene. Razpravo so od, lili obtoženko pa so poslali na opazovanje v državno bolnišnico. ♦ Potrebna in koristna Knjiga. Pravkar je izšla priročna že dolgo pri nas pogrešana knjiga »Prehrana v zdravju in v bolezni«. Delo, ki je v slovenskem jeziku edinstveno, je po dolgoletni praksi pregledno napisal primarij drž. bolnice v Ljubljani g. dr. Ljudevit Merčun. Knjiga je razdeljena na tri peglavja. Prva govori splošno o hrani in hranilih, v drugem obravnava avtor hrano zdravega človeka, v tretjem, najpomembnejšem, pa dieteti-čno prehrano pri različnih boleznih (želodčne, jetrne, ledvične, sladkorna). Po. sebna odlika knjige so praktični vzorci in tabele hranil. Knjiga bo dobrodošla vsaki rodbini, saj je praktičen pripomoček za pravilno prehrano zdravega človeka in bolnika. Velja samo 20 din, dobi pa se v knjigarnah ali pa pri piscu, ki jo je sam založil. ♦ Dežurna služba zdravnikov OUZD v Celju, Mariboru in Kranju. Od 1. 3. 1939. dalje opravljajo zdravniki OUZD za splošno prakso v Celju Mariboru in Kranju dežurno službo ob nedeljah in praznikih od polnoči do polnoči. Dežurni zdravnik je na razpolago vsem članom in svojcem Okrožnega urada za zavarovanje delavcev na področju uradovih ambulatorijev v C ''u, Mariboru in Kranju. Ordinira pa tudi za ostale bolnike. Dežurni zdravnik ordinira v svoji privatni ordinaciji oziroma na svojem domu. V nujnih primerih je dolžan « intervenirati tudi na domovih zavarovancev odnosno izven ordinacije, ako ga člani ali svojci kličejo. Naslov dežurnega zdravnika je objavljen na vidnem mestu pred vhodom v ambulatorijske prostore. Dežurni zdravnik mora označiti na svojih stanovanjskih ali ordinacijskih vratih, da opravlja dežurno službo zaf zavarovance OUZD. Dežurna služba se izvaja ob nedeljah ter verskih In državnih praznikih, ko uradov ambulatorij ne posluje. • Dober start ni potreben samo v športu. temveč tudi v življenjski borbi. Borba za obstoj zahteva od človeka, da mora biti zdrav, odporen in dobrih živcev. Kdor ima večjo odpornost v borbi z življenjskimi tegobami, ta zmaga. S primerno prehrano se zviša odporna moč organizma ter poveča tudi volja za delo. Zaradi tega zavži-vajte za zajtrk in malico 1 do 2 skodelici preizkušene krepčilne hrane Ovomalti-ne, ki krepi organizem ter zajamči telesu zdrav razvoj ln odpornost. (—X * Izlet v Gorico in Trst od 24. do 26. t. m priredi izletna pisarna M Okorn, Ljubljana, Frančiškanska ulica, tel. 22-50. Prijavite se do 18. t. m. (—) * Za izlete v Trst ali Gorico ali Idrijo, ki se vrše 18 in 19 t. m., sprejen.ajo vse biljetarne »Putnika« prijave le do vključ no dne 11. t. m. (—) ZA DAMO IN GOSPODA KROJI IZKLJUČNO PO MERI SALON MODE S O (J V A N — CO MODERN TAILORING MESTNI TRG ST. 24-SPECIALNI KROJI — NAJELEGANTNEJŠA IZDELAVA - KREIRAMO E K S K L U-Z IV N E MODELE * Koča pri Triglavskih jezerih je že oskrbovana od sobote dne 4. t. m. dalje. Planinci smučarji naj izrabijo sedanjo ugodno priliko, v nedeljo je zapadlo nad 20 cm suhega snega. Najprikiadnejši vzpon je iz »Zlatoroga« preko Komne. Sta-n.čeva koča na Triglavu bo stalno oskrbovana od 15 marca do 15. maja Vzpon iz Mojstrane skozj dolino Krme; Triglavski dom na Kredarici pa bo oskrbovan od 1. do 15 aprila, torej preko Velikonočnih praznikov. Erjavčeva koča na Vršiču je sedaj oskrbovana V Kamniških planinah imajo še ugodno smuko v svoji okolici Dom na Krvavcu m koča na Veliki planini Podrobne informacije o planinskih zimskih izletih dobite v pisarni SPD, Ljubljana, Aleksandrova cesta 4.1. (—). Modne in trajne barve ter dobra kakovost blaga — to so zahteve sedanjega časa. Tem zahtevam odgovarjajoče blago za dame in gospode dobite po n zkl ceni pri MAN UF AKTU RNI TRGOVINI JANKO ČESNIK, LJUBLJANA, Lingarjeva. • Subskripcljska doba za drugo ln tretjo knjigo prof Janka Mlakarja izbranih planinskih spisov traja le do 15 marca; v tem času znašajo cene v prednaročbi za broširan izvod 45 din. za v polplatno vezan izvod 50 din. za platno vezan izvod 55 din m za v polusnje vezan izvod 65 din Naročniki prve knjige naj pohite s pravočasnimi prijavami ker bodo po 15. marcu knjige v knjigotrštvu dražje Prijave sprejema le pisarna SPD v Ljubljani. Aleksandrova cesta 4-1. m vse podružnice SPD. (—). * Smrt uglednega Savinjčana Na Rečici ob Savinji je umrl včeraj v 69 letu starosti lesni industrijec, veleposestnik in gostilničar Franc g Franc Kolenc Pokojni je bil med prebivalstvom splošno priljubljen in spoštovan Zapušča ženo go Uršulo ter pet sinov in dve hčerki. Pogreb bo jutri, v četrtek ob 10 30 dopoldne po miši za-dušnici na domače župno pokopališče. — V ljubljanski bolnišnici je umrl g Blaž Kristan. Pogreb bo jutri ob 14 — Pokojnima blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! • Opozarjamo na včeraj objavljeni natečaj za idejne osnutke nove bolnišnice bratovske skladiace na Jesenicah ter dostavljamo k objavi, da je med člani razsodišča tudi mestni gradbeni višji svetnik v Ljubljani g. inž. arh. Vladimir Mušič. Iz L^hlfene u— Gozdni požari se pomladi in poleti večkrat pojavljajo in zato mestno poglavarstvo spet opozarja na § 40 gozdnega zakona, da se brez najstrožjega nadzorstva po gozdovih in blizu njih ne sme kuriti. Prepovedano je tudi nepotrebno požiganje pašnikov zaradi nevarnosti požarov v sosednjih gozdovih Prav tako je pa prepovedano po mestnih nasadih, v gozdovih in na pašnikih odmetavanje neugašenih vži galic, ostankov cigaret in smotk. Kdor bi na katerikoli način bodisi iz nemarnosti ali neprevidnosti povzročil gozdni požar ali se ne bi ravnal po predpisih te objave, bo moral povrniti vso nastalo škodo ter bo proti njemu uvedeno kazensko postopanje. Starša so odgovorni za škodo, ki bi jo zaradi nezadostnega nadzorstva napravili njihovi otroci Vsakdo, ki zapazi ogenj v gozdu ali blizu njega ga mora, če je le mogoče, pogasiti, sicer pa takoj naznaniti bližnjim prebivalcem, da obveste gasilce, po tujih občinah pa župana in lastnika gozda. Občina mora nemudoma pozvati občane, da gredo takoj pomagat gasit. Kdor bi se brez tehtnega vzroka ne odzval pozivni, ga zadene postavna kazen. V ljubljanski občini morajo sprehajalci posebno paziti na vžigalice in cigarete, prav tako pa tudi na otroke, da ne zažgo nasadov. u— Lastniki prevoznih sredstev (konj. voz, avtomobilov itd.) ter vojaški obvezni, ki (rojeni v letih 1889, do 1918.) se opozarjajo na priobčevanje vojaškega razporeda, ki bo v nedeljo 12. t. m. točno ob 8. uri na Ambroževem trgu. Podrobnosti so razvidne z razglasa, ki je nalepljen po mestu. u— Pogreb gospr Tilke šarabonove, soproge g. prof. dr. šarabona, bo danes popoldne ob pol 5 in ne ob 4. uri, kot je bilo sporočeno v osmrtnici. u—Ljubljanska univerza, Kongresni trg, mala dvorana Filharmonije. Drevi ob 20. bo predaval dr Svetozar Ilešič. Tema: »O geopolitiki«. Vstop prost. i Premi Jera duhovite družabne komedije Po gledališkem komadu »TOVARIŠ«. f TT m IT 7 f? KI V glavni vlogi ljubljenec vseh žena CHARLES BOYER ln lepa L« UD£I» smo že javili predvajan 14., 15. in 16 t m. v kinu Unionu v Celju. Predstave se bodo vrstile tako, da bodo dopoldanske ln prve popoldanske predvsem za mladino, večerne pa za odrasle. Film prikazuje vzorno taborjenje novosadske sokolske župe na Bledu in je prepleten z neštetimi ljubkimi prizori s širokega področja sokolskega udejstvovanja. Divni posnetki bodo nudili bogat užitek. e— Huda nesreča na šolskem vrtu. V ponedeljek je neki fant na šolskem vrtu na Ljubečni po nesreči udaril 131etnega sina posestn'"" Franca Arzenška iz škofje vasi pri Celju s sekiro po glavi in mu prebil lobanjo. Težko poškodovanega dečka so prepeljali v celjsko bolnišnico. e— V celjski bolnišnici so umrli: v nedeljo 631etna preužitkarica Elizabeta Ko-kova iz Smartnega ob Pakl in 231etna frizerka Marija Pirnatova iz Laškega v ponedeljek pa 251etni krojaški pomočnik Josip Krašovec s Ponikve. PO REVMATIZMU OTEKLE ROKE IN NOGE Ako trpite na revmatizmu z oteklinami v sklepih, poskusite vzeti Krušen sol. Jemlje se po navodilu v čaši tople vode. To sredstvo priporočajo zdravniki. Dobiva se v lekarnah. (Jgl .Cg 5 0> t<} O! J/15 Beg iz Ječe Celje, 7. marca V sobota zjutraj je pobegnil iz zaporov okrožnega sodišča v Celju 26-letni šofer Anton Bianchi ki je bil lani 22 apriHa zaradi številnih tatvin, izvršenih leta 1937 v Rakuschevem skladišču železnine, obsojen pred sodiščem v Celju na dve leti in pol robije. Bianchi je skupaj s preiskovanim zaporom ki so mu ga vstali v kazen, presedel že polovico kazni V soboto zjutraj pa je v jetnišnici vlomil v pazniško sobo, kjer je s ponarejen iim ključem odprl zamreženo okno in sdcočffl & I. nadstropja Preplezal je zid in zbežal mimo cerkve Sv. Duha. Včeraj zjutraj se ie preoblekeil — kako je prišel do obleke, je zaenkrat za.gonetka in je verjetno, da je mimogrede spet vlomil — in pustil jttnušiko naše--vino v Caterjevem mlinu. Vse kaže, da mu je pri drznem begu nekdo pomagal, ali pa mu vsaj nasvetoval, kako se da najlažje uteči. a— Cs°dnl padci. 41-letni posestnik Anton Po^križnik iz Račja je padiel z motornega kolesa m si z omil levioo. — 9-letni Erik Obermajer, stanujoč na Slomškovem trgu, si je pri padcu zlomil ključnico. — Hrbtenico si je nalomil pri padcu 31-letni kovaški pomočnik Josip Hu-su stanujoč v Tezenski ulici na Pobrež-Ju. — 39-letni delavec Srečko Šalamun iz Pobrežja si je pri padcu v tovarni polomil več reber. a— Rezervni oficirji so se zbrali v ponedeljek zvečer pri »Novem svetu« k občnemu zboru. Izčrpna poročila so podali predsednik Perhavec, tajnik Korbar in blagajnik Ciril Grešak. Mariborski pododbor šteje 206 članov Izvoljen je bil pretežno dosedanji odbor z dolgeletnim pred-sedn kom Perhavcem Zboru sta prisostvovala tudi polkovnik Maras kot zastopnik mestnega poveljnika in kapetan Aposto-lovič kot zastopnik 45 pešpolka. a— Obrtno gibanje. V preteklem mesecu je mestna obrtna oblast izdala 14 novih obrtnih pravic, črta1 a pa 19. a_ Predavanje o ant,Kd°ti. Predsnoč- njim je bilo v precej dobro zasedeni dvorani Ljudske univerze zanimivo predavanje o bistvu anekdote Predaval je pisa-telj dr. Ivo Sorli ki je po uvodnih mislih prebral serije izbranih anekdot iz našega življenja, predvsem iz literanvh krogov, ki jih je bil nabral v teku let Vedre anekdote so zbudile med občinstvom precej dobre volje in živahnosti Predo /nte-Ija je pozdravil v imenu Ljudske univer. ze prof. Bunc. a— Strahovalc' Slovenskih goric. V Veliki Zimici in v Z karcih so se vtihotapili še neizsledeni zlikovci v domačije posestnikov Josipa Potočnika. Antona Drozga in Franca Kokalja Odnesli so iim slanino, klobase, prekajeno meso in drugo. V zvezi s temi vlomi so nekega osumljenca že aretirali. a— Tehtal Jabolka In goluifal km^te. Mali kazenski senat je obsodil 301etnega Mirka A iz Ključarevcev na 4 mesece strogeea zapora. 200 din globe, pogojno za dobo 3 let, ker je lani v jeseni pri tehtanju jabolk manipuliral tako. da 1e tehtnica manj kazala, kakor so jabolka v resnici tehtala, ter na ta način ogoljufal 10 kmetov. o— S kamenjem In noži. V bolnišnico se je zatekel 28-letni tesar Franc Krivec iz Hotinje vasi. Ko se je Krivec jračal domov, se je znašel v krogu 7 napadalcev, ki so navalili nanj s kamenji in noži ter ga poškodovali po glavi in ob?!1 rokah. Iz M^rSbara a— Nova pridobitev Maribora. Kakor doznamo, bo znani gostinski strokovnjak g. Adam Crešnair zgradil na nezazidani parceli ob Kralja Petra trgu ter Dvofa_ kovi ulici tn Ruški cesti večnadstropno, moderno urejeno poslopje, v katerem bodo hotel, restavracija, razen tega tudi kino. Pobudo za kino bodo nedvomno toplo pozdravili prebivalci, ki stanujejo na desnem dravskem bregu. a— Mariborski muzej bo dostopen javnosti od 12. t. m. naprej vsako nedeljo dopoldne, ob četrtkih pa od 14. do 18. a— Ljudska univerza v Mariboru obvešča svrje člane in prijatelje, da bo pričel te dni pobirati njen sluga majhno članarino, ki pa Ji Je zelo potrebna za njen obstoj In razvoj. Zaradi tega prosi odbor L ju d. ske univerze, da se temu kulturnemu klicu odzove čim večje število slmpatizerjev in pripadnikov. a— Brez sledu Je lagtnil 14-letnl Henrik Lukek iz Lin*-rtov« u!'re 14. M'ti se boji. da se ni fa~tu kaj pripetilo ln je radi tega o zadevi obvestila policijo. Iz Ttbovelj t— Trboveljske kolašice razvijajo zadnji čas živahno društveno delavnost ter so poleg socialnega in gospodinjskega delovnega programa posvetile posebno pozornost vzgojnemu problemu mladine ki je zlasti važen na trboveljskih industrijskih tleh. Zadnja dva meseca smo Imeli že nekaj zelo uspelih predavanj, ki so jih obiskale v pretežnem številu rudarske žene. Nedavni občni Zbor Kola je med drugim razvil zelo obsežen izobraževalni program, ki obse. ga Izključno praktična življenjska vprašanja s posebnim ozirom na naš rudarski okoliš. Na predavanjih, ki bodo letos prav Izčrpno obravnavala položaj žene in dekleta v današnji družbi, se bo med drugim govorilo o smernicah dekletu na pot v službo, o vplivu mesta na delavsko dekle, o starostnem zavarovanju, pravilno urejenem gospodinjstvu z ozirom na današnje ekonomske prilike, o ženi v poklicu in podobnem. Letošnji prosvetni program naših Kolašic ima namen odpreti ženi pogled v vsa važnejša vprašanja in ji pripomoči do pogumne zavednosti, da bo v javnosti vedno zastopal svoje pravice ter bo njena borba uspešna, če se ne bo borila le zase, temveč ramo ob rami z možem, s katerim živi v enakih razmerah. Praktično izobraževalno delo Kolašic predvideva kuharske tečaje predvsem za delavske žene, pri katerih naj se upoštevajo ekonomske možno, sti delavskih slojev, zaradi česar mora ves praktični pouk biti tako usmerjen, da bo iz njega lahko črpala znanje in nasvete dekle in žena, ki si ne more privoščiti tako zvane meščanske kuhinje. Kljub temu pa rudarska žena lahko upošteva pravilno sestavo jedilnika in ekonomsko izkorišča^ nje živil, predvsem onih. ki so potrebna za zdrav razvoj otrok: zelenjave in sadja. Delavska dekleta in žene čestokrat ne vedo, kako se na različne načine dado pripraviti povsem preprosta jedila. V sredo 8. t. m. priredijo Kolašice v društvenem prostoru glažute ob štirih popoldne predava-nje ge. pavle Hočevarjeve o temi: »So-i dobna žena v družini in zakonu« s posebnim ozirom na znano knjigo Angele Vodo-tove, lel razpravlja o istem vprašanju ter Je v gotovem časopisju vzbudil posebno pozornost Trboveljske žene naj se preda-i vanja udeleže čim številnejša. Gospodarstvo Država In njeni denarni zavodi V začetku leta 1935 je tedanji finančni minister dr. Stojadtnovič spravil vse državne denarne zavode (Narodno banko, Državno hipotekarno banko, Poštno hranilnico in Privilegirano agrarno banko) pod enotno nadzorstvo in pristojnost finančnega ministrstva ter je obenem uvedel nov rešim v kreditni politiki teh zavodov nasproti državi pod direktivami samega ministrstva. Od tedaj so počeli državni denarni zavodi v večji meri dajati kredit državi ln državnim ustanovam, predvsem pa so pričeli nalagati znaten del razpoložljivih sredstev v državne papirje, kratkoročne. srednjeročne in dolgoročne. Neposredno in posredno kreditiranje države od strani državnih denarnih zavodov je zlasti zadnja leta zavzelo velik obseg. Kako so se od konca leta 1934 spremenile ustrezajoče postavke v bilancah Narodne banke, Državne hipotekarne banke In Poštne hranilnice. nam kažejo naslednje številke (v milijonih din): 1934 1936 1937 1938 Narodna banka: vredn. papirji 135 286 398 516 Drž. hip. banka: vredn. papirji 209 480 824 1322 pos. drž. ustanovam 531 579 669 757 Poštna hranilnica: wedn. papirji 292 519 756 948 pos. drž. ustanovam 806 1176 1073 1053 clolg. pošt 120 122 169 229 Skupaj 2093 3162 3889 4826 Narodna banka je v zadnjih štirih letih početvorila svoje naložbe v državnih papirjih. Te naložbe so znašale ob koncu lanskega leta 516 milijonov din. Po zakonu sme Narodna banka kupovati državne obveznice ln druge vrednostne papirje do višine glavnice in rezervnega zaklada. Prav tako sme ostale fonde nalagati v državnih papirjih. še v večji meri so narasle naložbe v vrednostnih papirjih pri Državni hipotekami banki, namreč od 209 na 1322 milijonov. Od te vsote odpade na vrednostne papirje rezervnega fonda 246 milijonov. Posojila državnim ustanovam pa so v zadnjih letih le v manjšem obsegu narasla. Pri Poštni hranilnici so se naložbe v vrednostnih papirjih v štirih letih več nego potroiile, saj so narasle od 292 na 948 milijonov. Poleg tega je Imela Poštna hranilnica ob koncu lanskega leta za 1053 milijonov terjatev na podlagi posojil državnim ustanovam. Ta postavka pa od leta 1936 ni več naraščala. Pač pa se je v zadnjih letih povečal prehodni dolg poštne uprave nasproti Poštni hranilnici. Skupno stanj« vrednostnih papirjev ter posojil državi in državnim ustanovam se je lani povečalo za 937 milijonov; ob koncu leta 1984 pa za 27SS milijonov. Državni denarni zavodi so torej v zadnjih štirih letih v obliki nakupa državnih papirjev in v obliki posojil državnim ustanovam dali državi na razpolago skoro 2 ln % milijarde dinarjev. Prodiranje ameriških filmov na naš trg Državna filmska centrala je te dni razposlala svoje poročilo o prometu filmov in o stanju kinematografov v letu 1938 Podatki iz tega poročila so prav zanimivi, posebno če jih primerjamo s podatki za prejšnja leta. ki so redno objavljeni v statističnem letopisu splošne državne statistike. V lanskem letu Je državna filmska centrala pri trgovinskem ministrstvu registrirala in predložila cenzuri 987 filmov v skupni dolžini 950.670 m: od tega je bilo 16.088 m ali 1.6% filmov domače produkcije, in sicer 29 zvočnih kulturnih filmov (12.978 m), dva nema kulturna filma (655 m), dva magazina (510 m) in 30 reklamnih filmov (1945 m). Od Inozemske produkcije pa je bilo predložimo 924 filmov v skupni dolžini 934.582 m, od tega pretežni del zabavnih programskih filmov, namreč 329 v skupni dolžini 773.633 m, 125 kratkih zabavnih (36.885 m) 65 kulturnih (40.656 m), 188 žurnalov (63.773 m), 208 predobjav in 9 reklamnih filmov. Cenzura je prepovedala predvajanje devetih filmov v skupni dolžini 18.037 m, in sicer 3 nemške programske filme, 2 ameriška programska z eno predobjavo, 2 francoska filma in en ruski film. Od lani cenzuriranih Inozemskih filmov Je odpadle po dolžini 91% na ameriške, nemške ta francoske filme, ki si najbolj konkurirajo na našem trgu. V zadnjih treh letih je bilo razmerje med ameriškimi, nemškimi in francoskimi filmi naslednje (številke označujejo dolžino v tisočih metrov) : ves promet lnoz. filmov 1936 1937 1938 767 822 935 od tega: ameriški 344 (45%) 371 (45%) 512 (55%) nemški, avstr. 274 (36%) 232 (28%) 213 (23%) francoski 96 (12%) 140 (17%) 122 (13%) Celotni promet filmov se je lani precej povečal ter je narasel od 767.000 m v letu 1936 odnosno 822.000 m v predlanskem letu na 935.000 m v lanskem letu. Delež ameriškega filma se je lani povečal od 45 na 55%, delež nemških in avstrijskih filmov pa se je zmanjšal od 86% v letu 1936 na 28% v predlanskem letu ta 23% v lanskem letu. Odstotni delež francoskih filmov, ki se je v predlanskem letu dvignil od 12 na 17%, je zopet nazadoval na 13%. Poleg teh glavnih provenienc je omeniti glavna kolfktura državne RAZREDNE LOTERIJE A. R E V N IN DRUG Zagreb, GAJEV A 8. HJCA 15 obvešča neobvezno: Pri današnjem žrebanju V. razreda 37. kola državne razredne loterije ** bili dne 7. marca izžrebani sledeči dobitki: DIN 80.000.— št. 9183 kupljena pri nas 99210 DIN 50.000.— št. 53116 DIN 40.000.— št. 17895 41693 66908 pri nas kupljena DIN 30.000.— št. 28166 DIN 20.000.— št 14218 42865 60554 DIN 15.000.— št. 59538 72555 DIN 12.000.— št. 50805 ui s 10.000.— št. r-'ii oi 7*6 44938 72729 76946 94938 PO DIN 8.000.— 234 31449 33712 34971 44132 55502 96543 PO DIN 6.000.— 4102 7821 1339S 26053 46405 76101 84674 ' PO DIN 5.000.— 14013 25561 31115 39770 47353 48414 53402 58011 62799 71148 71355 79337 87648 PO DIN 3 000.— 984 2141 2943 5423 18550 18596 32008 37703 45734 50065 57318 68838 74715 76866 Nadalje je bilo izžrebanih še 1300 dobitkov po din 1.000.— Popolno uradno listo dobitkov, izdano In kontrolirano od same državne razredne loterije, torej brez vsakih pogreškov, po šljemo vsakomur na zahtevo. Slpdeče fcr^^nje V. razreda 37. kpla bo & marca 1939. še angleške filme, ki so prišli lani na trg v dolžini 23.000 m (predi. 31.000 m, v letu 1937 27.000) nadalje češkoslovaške filme v dolžini 18.000 ni (13.000, 10.000), mar džarske filme v dolž ni 12.000 m (9.000, 3.000) in italijanske filme v dolžini 7.000 m (8.000). Z neznatno >ideležbo se nato vrstijo Švica (5.000 m), švedska (5000 m) in Rusija (3.000 m). Rastoče število kinematografov število kinematografov se v zadnjih letih stalno dviga, čeprav je precej nazadovalo število nemih k'nematografov. To gibanje je bilo v zadnjih letih naslednje: kinematografi zvočni nemi skupaj 1932 184 154 338 1935 262 33 295 1936 301 17 318 1937 330 13 343 1938 357 13 370 Lani je b'lo v vseh zvočnih in nemih kinematografih 121.000 sedežev nasproti 114.000, 106.000 in 93.000 v prejšnjih treh letih. Od skupnega števila kinematografov je lani odpadlo na posamezne banovine: na dunavsko banovino 104 (prejšnje leto 94) na savsko 76 (70) na dravsko 58 (53). na moravsko 25 (23). na vardarsko 23 (24). na drinsko 18 (18). na primorsko 16 (15). na vrbasko 14 (12). na zetsko 12 (11) in na Beograd 24 (23). Lani se je najbolj povečalo število kinematografov v dunav-ski banovini, in sicer za 10, v savski za 6 in v dravski banovini za 5. V dravski banovini smo imeli lani Ie še zvočne kinematografe, ker je prenehaj obratovati zadnji nemi kinematograf. V gornjih podatkih ni upoštevnih 14 potujočih nemih kinematografov. Od vseh 370 kinematografov (brez potujočih) Je 108 kinematografov lani obratovalo vsak dan, 8 kinematografov 6krat na teden, 13 kinematografov 5-krat na teden, 45 kinematografov 4krat na teden, 42 kinematografov 3krat na teden. 110 kinematografov 2krat na teden in 44 kinematografov lkrat na teden. Prepoved ustanavljanja veleblagovnic do konca leta 1939« V oktobru 1937 je izšla uredba o trgovinskih obratih velikega obsega. 8 katero je bila ukinjena prejšnja prepoved ustanavljanja veleblagovnic. Uredba dovoljuje ustanavljanje veleblagovnic, toda le na osnovi dovolitve, ki jo izdaja ban člen 5 te uredbe določa, da se do konca 1. 1938 dovol;tve ne bodo Izdajale. Na ponovno zahtevo organizacij trgovcev je sedaj ministrski svet na predlog trgovinskega ministra in na osnovi čl. 100 finančnega zakona za leto 1938-39 izdal uredbo o spremembi uredbe o trgovinah velJkega obsega, ki določa: čl. 5 uredbe o trgovinah velikega obsega z dne 26. oktobra 1937 se spremeni ta se glasi: Dovolitve po prvem odstavku ČL 1 ln po <3. 2 te uredbo se ne bodo izdajale do 31. decembra 1989. Ta uredba je že objavljena v »Službenih novinah« od 7. t. m._ Zmanjšanje našega Izvoza v Nemčijo In Italijo Kakor je znano, je Narodna banka v začetku januarja ukinila nadaljnje Intervencije v korist nemške klirinške marke. Id je nato padla od 14.30 na 13 80. Deloma iz sezonskih razlogov, deloma pa zaradi nižjega tečaja marke, je naš izvoz v Nemčijo v januarju precej nazadoval. Medtem ko je znašal v novembru 243 milijonov dan (v novembru prejšnjega leta 144) in v decembru 198 milijonov (169). je v januarju popustil na 102.8 milijona din nasproti 1028 milijona din v lanskem januarju in 124.5 milijona din v predlanskem januarju. Temu nazadovanju Izvoza v Nemčijo je v prvi vrsti pripisati, da se je celotna vrednost našega izvoza zmanjšala od 526 milijonov v decembru na 319 milijonov v januarju in da je bil naš izvoz v januarju po vrednosti za llB/o manjši nego pred enim letom. Naš uvoz iz Nemčije pa je bil v januarju večji nego v prejšnjih mesecih in je dosegel vrednost 142.7 milijona din (lani 112.3, predi-84 3). Tudi izvoz v Italijo se je zmanjšal Poročali srno že, da je letos prišlo do popolne likvidacije salda naših klirinških terjatev v Italiji to je že lani proti koncu leta naglo nazadovanje teh terjatev dajalo upanje, da se bo naš izvoz v Italijo lahko zopet dvignil. Tudi sipričo novih povišanih kontingentov za izvoz v Italijo v I letošnjem prvem polletju je bilo pflčako-1 vati /da se bo zopet povečal naš izvoz v I RaHjo. Do toga pa 4« ni prišlo, čeprav smo v zadnjih mesecih prejšnjega leta opažali že postopno naraščanje vrednosti izvoza v Italijo Naš izvoz v Italijo se je od najnižjega stanja 20.2 milijona din v lanskem septembru dvignil na 32.5 milijona din v decembru: V januarju letošnjega leta pa je naš izvoz v Italijo zopet popustil na 19.9 milijona din nasproti 28.9 milijona din v lanskem januarju in 32.7 milijona din v predlanskem januarju. Uvoz lz Italije pa je bil tudi v januarju prav znaten in je dosegel vrednost 48.6 milijona din nasproti 32.3 milijona din v lanskem januarju in 43.9 milijona din v predlanskem januarju. Tako smo imeli v januarju z Italijo za 28-6 milijona din pasivno bilanco, kar je pripomoglo do popolne likvidacije salda naših klirinških terjatev v Italiji. * Naš izvoz v Češkoslovaško Naš izvoz v češkoslovaško, ki je v septembru zaradi češkoslovaško-nemškega spora ta teriotrialnih sprememb padel na 15.1 milijona din se je v novembru izredno povečal za 50.2 milijona din ta je v decembru znašal 37.1 milijona din. Navzlic običajnemu sezonskemu padcu je bil v januarju razmeroma znaten in je dosegel vrednost 32.4 milijona din (lani 17.0). Naš uvoz iz češkoslovaške pa je dosegel vrednost 27.4 milijona din (lani 36.8). Gospodarske vesti = Državna hipotekama banka v januarju. Državna hipotekama banka je objavila svoj izkaz za konec januarja, iz katerega sledi, da se je v primeri s koncem decembra stanje gotovinskih sredstev povečalo od 606 na 736 milijonov (lani 574). Pri posojilih ne opažamo večjih sprememb. Hranilne vloge so se povečale v teku januarja za 33 na 1475 milijonov (lani 1421). fondi in kapitala javnih ustanov pa so narasli za 27 na 2766 milijonov (lani 2566). = Prošnje za nakup valut za potovanje v Inozemstvo. Bančni in valutni oddelek fin. ministrstva objavlja: Mnoge ustanove., tvrdke in zasebniki vlagajo na bančni in vailuitni oddelek finančnega ministrstva prošnje za nakup tujih valut za potovanje v inozemstvo ali i2« 220 - 230: »5« 200 — 210: »6« 180 — 190; »7« 150 — 160; »8« 110 — 112 50 Fižol: baški to sremski beli bre7 vreč 282.50 - 285. Otrobi: baški, sremski ta banatski 95 — 100. Iz Ptuja j_ Občni zbor krajevne proti tuberkulozne lige v Ptuju bo v soboto 18. t. m. ob 16. v sejni dvorani mestnega poglavarstva. Vabljeni člani ta prijatelji! j — Zvočni kino Ptuj predvaja danes to to v četrtek, obakrat ob 20. film »2ena se je spozabila«. Poleg tega se predvaja še Paramountov žurnal. (—) _ IzKranfa r— Prešernov večer. V četrtek ob pol 21. priredi Ljudska univerza v telovadnici Narodnega doma. ob priliki 90-fetnice smrti slovenskega pesnika-prvaka, spominski! večer s pestrim sporedom. Na sporedu so poleg dr. Slodnjakovega n^i^ovora le recifa cijsks in glasbene točke. Občinstvu to kulturno prireditev toplo priporočamo. S ■» O R T Mladina v borbi za naslove Se nekaj vrstic o tekmovanju naših najmlajših Kdor je preteklo soboto ali nedeljo pri-šed v Planico, na zunaj skoraj opaziti ni mogeL, da se na zadnjih ostankih letošnjega snega odigrava edinstvena smučarska borba. Le pisani trakovi po grmovju in dve državni zastavi pod najmanjšo skakalnico sta dali sklepati, da bo tod nekod športna tekma na smučeh. Solna je bilo v soboto kakor sredi poletja, dan nato pa je kakor nalašč spet malo snežiilo. Takšna je bila pozomica letošnjih prvih tekem za državno smučarsko prvenstvo najmlajših. Izvedbo in preskrbo je imela Ilirija v svojem domu, kjer je ta dva dni prevzel glavno besedo smučarski načelnik inž. Kou-delka z nekaj najožjimi sodelavci. Tekmo-vaJcev je bilo cele trume, spored obsežen in dolgotrajen im res 90 morali krepko prijeti vsi, če so hoteli priti z računi še pravi čas do konca. Tudi to jim je uspelo. V soboto popoldne so bili teki, na katerih je biilo 60 mladih tekmovaloev. Najmlajši, tz prvih klopi prvih razredov, so tekla 3 km daleč, najstarejši, 19 let sitari, pa dobrih trikrat toliko. To je bilo priprav in mazanja; pol ure so odhajali s starta, vsakemu je neumorna gospa Alcia stisnila še pest bonbonov za popotnico. Le šest jih je ostalo na progi, vsi; ostalii pa so korajž-no vzdržali do konca. Tudi zamadi bonbonov, navsezadnje! V nedeljo dopoldne so skakali; spet jih je bilo kakor listja in trave Nič jih ni strah velike globine in trdega snega na dnu. drug za drugam se spuščajo kakor preizkušeni mojstri, poskušajo daljave in le žejo spet navkreber, da »potegnejo« drugič še bolj. Eno pa je, kar se jim pozna, tem mladim junakom, da jim je Novška in Priboška vojska vzela. Tako so sami skakali vso sezono in precej pozabili, kar sta jih mojstra naučila. Popoldne so se poskusni!i še v slalomu, na strmem pla^u, dobrih 20 minut daleč od doma. Spet j'ih je biilo nad 60; semkaj jo še posebej priSo 20 gadov z Jesenic in ti so pobrali vse. Seveda, pravijo oni najmlajši iz Rateč in Kranjske gore, ko pa samo tega znajo. Mi pa moramo na tekmo brez treninga. In vendar jih je bilo tudi med njimi še mnogo, kri jih je vesolje gledati. kako jim gre gladko ta predmet. O športnih rezultatih smo samo na kratko pisaili že v ponedeljskem »Jutru«; dolga vrsta številk in imen, neznanih im znanih, mnogo enakih in podrobnih, kri jih že poznamo iz smučarskih tekem, na našla prostora in jo bodo hranili za zdaj še v arhivih. Morda bo še nekaj let tako. potem pa bodo tri prišli, da zavzamejo mesta za sedanjim tekmovalnim rodom, potem bodo ta naši Novški, Smoleji in Prački Vsd znaki kažejo, da bo izbira dobra- Ta mladina je zaživeda v smučarskem športu in dobili smo kader odtočnega naraščaja, s katerim se bomo še lahko pokazaili na svetu. Ko smo tako motrili veselje in radost, voljo in vztrajnost, s katero je ta mladina šla na tekme, smo med nijo videli tudi pionirje tega športa v šolah — naše vrle učitelje. Mnogo truda je bilo treba, da so mjadini odkrili pomen smuča*stva v športu, morda še več, da so o njem prepričali svoje predstojnike. Zdaj je led prebit in mladina se je z vsem srcem oklenila užitka v športni borbi in zimski naravi Našim učiteljem — smučarjem bodi ta prvi uspeh v nonos in za zdaj tudi edino priznanje. Za njimi pa je naša Ilirija z darežljivo roko povedla to mladino v športni svet. Dolgo njeno prizadevanje ni imelo odmeva. zmerom znova je brilo polno težav in zaprek, letos pa je uspel zadnji napor. Precej je bilo žrtev in nič manj dela in skrbi toda zdaj je doseženo: Mladina je doživela prve tekme za državno prvenstvo, k. so se končale z velikim uspehom, ne samo za one najboljfe in še mno-re ki so prejeli krasna darila, temveč tudi va požrtvovalne prireditelje tekem in neutrud-ijive vzgojitelje naoega smučarskega naraščaja. ★ Dodatno je treba zabeležiti še oceno v trojni kombinaciji torej v klasični kombinaciji skupno s slalomom, v kateri so prva tri mesta zasedli po vrstnem redu: Lojze Ozvald, Janez Rožič in Franc Kajžar (vsi trije Ilirija) s 530.4, 527,4 in 499.3 točke. L S. PLANICA 12. -19* marca Kaj bo v Planici? V dneh 12. do 19 t m. bo v naši Planici teden smuških skokov in poletov 2e pred 12. se bo pričelo — saj pridejo te dni že inozemski tekmovalci v Planico — na trening. Seveda tudi domačL 12. marca bo na 65metrski skakalnici ob železniški progi tekmovanje v smuških skok h za sa-vezno prvenstvo 1938-39 z mednarodno udeležbo. Mednarodna udeležba? — Prva svetovna velesila v skokih: Nemčija, in tretja: Poljska. Druga Norveška že nekaj let sem ne priznava P1an'ce. čeprav je bila njen prvi gost. In Imena? — Bradi, Maru-sarz Wiedemann, H6I1, Marr v družbi najboljših nemških, poljskih in jugoslovenskih skakačev! 18.—18. marca Visoka šola smuških skakačev: študij poletov na veliki, stometrski skakalnici. Ne morda lov za rekordi ali senzacijami — znanstveno, borba, teorijsko delo! — Proučevanje nove smučarske discipline: smuških poletov! 19. marca Planiški praznik. Objava rezultatov študija smušk:h poletov javnosti: demonstri-ranje nove smuške discipline na mamutski letalnici. Brez sodnikov, brez točk, brez plasmajev in daril. Vsak gledalec bo zase sodnik! Bradlov praznik Bradi je začel navzgor usmerjeno pot svoje kariere v Planici. K njegovemu prvemu usprhu v Planici Je svet prisluhnil. V Planici je postavil dvakrat absolutni svetovni rekord 101 m 1. 1936 in 107 m L 1938. Letos je v Zakopanem postal ofi-cielnl svetovni prvak. 19. marca, ko bo morda znamko 107 m še pomaknil na-i vzgor praznuje svetovni prvak in absolutni dolžinski rekorder v smuškem skoku, Josef Bradi, v Planici svoj god! Razpis mednarodnega savezneaja prvenstva v skokih v Planici JZSS razpisuje savezno prvenstvo v skokih z mednarodno udeležbo po S 2. I. W. O. v Planici na 65metrski skakalnici na dan 12. t. m. Pričetek tekmovanja ob 10.30. Tekmuje se po pravil !h ta pravilnikih JZSS in FIS. Tekmujejo lahko vsi pri našem savezu verificirani tekmovalci i ki nimajo startne prepovedi. Tekmovanje I je odprto za vse inozemske tekmovalce, ki ' so verificirani za saveze. priključene FTS-i, ta se pravilno prijavljajo potom svojega saveza. j Prijavnine ni! Prijave Je treba poslati na naslov: Jugoslovanski z'msko-sportni savez, Ljubljana, Tyrševa cesta 1-IV do petka zvečer do 18. ure. Žrebanje bo v soboto zvečer v Planici v domu Ilirije. K žrebanju imajo pravico dostopa vsi zastopniki klubov ter zastopniki inozemskih sa-vezov. Vsak tekmovalec tekmuje na lastno odgovornost. Skakalnica je od danes dalje odprta za trening do vključno sobote dopoldne, v soboto popoldne bo skakalnica zaprta ta trening na njej ne bo dopusten. Saveznl prvak postane le jugosrlovenski državljan. Savezno prvenstvo se oceniuje ločeno od mednarodne tekme v skokih. | Imena pokroviteljev to vodstva tekme ! ter darila bodo objavljena kasneje, prav tako pa tudi še morebiti potrebne dopolnitve aU izpremembe tega razpisa. Smučarski klub Ljubljana. Sestanek tekmovalcev bo drevi ob 19. v kavami Emoni! Vsi in točno! Motoklub. Članstvo se ponovno opozar-1a na redni letni občni zbor. k) bo jutri v četrtek Ob 20 v restaivraclli Slana«. _ »Jugoslovenska sport®ka revija«. Nova (4.) številka za marec te lepe športne I revije je izšla z bogatimi ilustracijami in pestrim gradivom, V zvezi z otvoritvijo spomladanske nogometne sezone je ta številka v glavnem posvečena nogometu. Tako čitamo kratke članke o vseh liga-ških enajstoricah ter med drugim zanimivo reportažo Bore Jovanoviča z berlinske tekme med Nemčijo in Jugoslavijo. V ostalem delu se še prijetno čitajo razne kratke kozerije iz športnega življenja, številka obsega okoli 80 slik in je tiskana na finem papirju, tako da se lahko postavi ob stran vsaki podobni tuji revijL Posamezne številke so po din 5— Priporočamo ne samo prijateljem nogometa, temveč vsem, ki spremljajo dogodke ▼ našem športu. Sokol Soriško društvo Ljubljana l H. je priredilo svoji večletni odbornici sestri Jo. žici Steinerjevi lep družabni večer s koncertnim sodelovanjem društvenega orkestra za proslavo njene šestdesetletnice. Ko je vstopila slavljenka v sokolsko telovadnico, je gedba zaigrala in družba. zapela: Le naprej brez miru...! Sprejeli so jo prisrčni vzkliki »Zdravo!« Društvo je svoji požrtvovalni nabirateljici in dobrotnici podarilo lepo spominsko plaketo. Delegacije šentpetrske, trnovske, mo-ščanske in bežigrajske podružnice CMDz marljivo predsednico Nilko Potočnikovo na čelu so svoji neumorni sotrudmici po. klonile povečane skupinske slike iz druž-binega življenja in mnogo krasnih cvetlič nih šopkov. Govornice in govorniki so tekmovali z voščili in želeli zaslužni narodni delavki srečno življenje z značaj-nim soprogom Miho, s sinom in ugledno hčerko edinko ki si je ustvarila udoben dom s svojim spoštovanim soprogom inž. Viktorjem čepelko, veščim ravnateljem tekstilne tovarne J. Barton a Synove v Nachodu v bratski Češkoslovaški Gospa Steinerjeva je darovala 100 din CM druž. bi in 100 din sokolskemu društvu, kateremu je dal 200 din tudi njen ugledni gospod zet. Hvala in zdravo« Ljubljanski Sokol ponovi na splošno željo svojo mladinsko telovadno akademijo v soboto 11. t m. ob pol 19., da omogoči udeležbo srednješolski mladini in vsem zamudnikom, ki v soboto niso dobili več vstopnic. Vstopnice bodo od četrtka dalje v predaji v društveni pisarni v Narodaem domu. R Sreda, 8. marca Ljubljana 12: Drobiž za drobiž (plošče). — 12.45: Poročila. — 13: Napovedi — 13.20: Godbe na pihala (plošče). — 14: Napovedi — 18: Mladinska ura: Glasbena zgodovina (dr. A. Dolinar). — 18.40: Angleško šolstvo (dr. Vinko Brumen). — 19: Napovedi poročila. — 19.30: Nac. ura. — 19.50: Uvod v prenos. — 20: prenos iz ljubljanske opere Puccini: La Bohčme (gostuje članica beograjske opere gdč. Anita Mezetova). V odmorih: Glasbeno predava. ' nje (g. V. Ukmar) ter napovedi in poročila. Beograd 17.20: Petje in orkestralna glasba. — 18.40: Narodne pesmi. — 20.20: Prenos opere. — Zagreb 20: Prenos iz Ljubljane. — Praga 20.30: Smetanovi plesi in koračnice. — 21.10: Simfonična glasba. — Varšava 21: Klavir. — 22: Plošče. — Sofija 18: Lahka glasba. — 19.45: Operni j prenos. — 22: Lahka godba in ples. — Du-I naj 12: Delavski koncert. — 16: Mali orkester. — 18.20* Mladinski koncert. — 19.30: Operni prenos. — 22.30: Dunajska glasba. — Berlin 19: Pravljice. — 20.10: Vojaške koračnice. — 20.30: Veliki orkester, zbor in solisti — 22.30: Lahka in plesna muzika. — Miinchen 20.10: Kan. tata. — 22.30: Poskočna muzika. — Pariz 19.30: Lahka glasba. 21: Orkestralni in pevski koncert — 21.45: Klavirske i skladbe. — 23: plošče. Patri jarh Miron Christea Razsipni Potemkin Knez Potemkin, miljenec carice Katarine II., je bil strašen razsipnik. Njegova kratka uloga, ki jo je igral v carski državi ,je požrla milijone in milijone rub-ljev ter je spravljala ljudstvo v bes. Ko se je 1. 1791. mudil v Petrogradu, mu noben kuhar ni mogel ustreči. Marsikateri je moral službo pri njem zapustiti. V štirih mesecih je mož potrosil v tem mestu fantastično vsoto 1,200.000 rubljev. Njegovi obedi so veljali dnevno skoraj 1000 rubljev, samo krožnik njegove nai ljubše juhe je stal 300 rubljev. Ko se je mudil v Jasiju, je odposlal brzega sla, ki je jahal noč in dan, da bi privedel kuharja, ki je edini znal to juho pripravljati tako, kakor si jo je knez zaželel. Neredko je nori razsipnik vsako črešnjo plačeval po 10 do 15 rubljev. Moderna bolnišnica v Ameriki V letošnjem poletju bodo otvorill na otoku Welfore Island (New York City) pač največjo in najmodernejše opremljeno bolnišnico na svetu. Zavod je namenjen bolnikom s kroničnimi boleznimi. — Stroški za napravo znašajo sedem milijonov dolarjev — Posnetek bolnišnice je bil napravljen iz letala; v ozad ju vidimo most Queensbore »Pozor! Sovražno letalo se bliža!" /) Posnetek s pomorskih manevrov ruske mornarice v Vzhodnem morju. Moštvo na krovu vojne ladje pri lltrojnicah se pripravlja k sestrelitvi »sovražnega« aviona Trojčki v čsl. vojski Prvega tega meseca so nastopili službo v češkoslovaškem letalskem polku v Kbel-lu bratje Antonin, Jaroslav in Jurij Ku-čirek, ki so se rodili vsi trije dne 10. avgusta 1918. kot sinovi strojnega ključavničarja Kučirka iz Chvala. Antonin je v ci-vilu ista tako strojni ključavničar. Jaroslav elektromehanik. Jurij pa zasebni urad nik. Vsi trije so hoteli postati letalci. Miš v radijskem aparatu V neki vasi pri Schesslitzu na Bavarskem, radijski aparat nekega kmeta nI deloval več. Mož ga je odnesel nekemu strokovnjaku v Bamberg, da ga preišče. Ko ga je hotel spraviti iz nahrbtnika, je nenadno zapazil, da se je v aparatu naselila miška. Muzikalna ali nemuzikalna živalca je prestrašena planila iz sprejemnika in pobegnila. Pregrizla je bila dve žici in to je bilo vzrok, da aparat ni več pel. Zrak namesto dinamlta Novo razstrelivo z veliko močjo — Velika prednost novega postopka . V Berlinu so v najnovejšem času z obsežnim razstreljevanjem s tekočim zrakom pripravili tla za nič manj nego 746 majhnih vrtov. S tem razstreljevanjem niso odstranili samo nezaželjenih ostankov, temveč so temeljito zrahljali tudi vrtna tla.. Razstre-ljevanje s tekočim zrakom pa nikakor ni nov način, le da se je mogel doslej uveljaviti le v redkih primerih. Držali so se ga namreč razni nedostatki, ki so jih odstranili šele v zadnjem času. Danes pa uporabljajo to razstrelivo v čedalje večji meri pri gradnji cest, prekopov, dolinskih pregrad, pri regulacijah rek in pripravljanju plodnih tal. Za nakup in shrambo običajnih razstreliv, kakor dinamita, amonita, kloratita in črnega smodnika, obstoje posebni zakonski predpisi Navzlic najstrožjemu nadzor- Kakor v Sllmu. • • Ura, ki se Je plesalki sijajno izplačala Najsrečnejše dekle v Zedinjenih državah je ta čas miss Helen Wyantova, majhna plesalka v nekem broadwayskem kabaretu. Podedovala je 20 milijonov dolarjev Pokojni »kralj piva« in m"lfV Jakob Ruppert je zapustil 70 milijonov dolarjev obema svojima nečakinjama in mladi plesalki. Wyantova se Rupperta ni Odstavljen in je bila sporočili, mogla spomniti niti po imenu zato zelo presenečena, ko so ji da je podedovala 20 milijonov. Šele po dolgem premišljevanju si je domislila, da je bil Ruppert, ki je umrl v starosti 70 let, pred časom gost kabareta, v katerem je nastopala. Med tem ko nobena njegovih tovariSic ni hotela sesti k staremu možu, ki Je bil videti zanemarjen in neprijazen, je ona sedla k njemu ter mu delala družbo celo uro, čeprav so se ji tovarišice smejale. Pri tej priliki si je bil Ruppert pač zapomnil njeno ima Ta ura se ji je sedaj dobro izplačala stvu, pa se tatvine takšnih razstreliv vedno dogajajo in po drugi strani se dogaja, da pozabljajo delavci naboje s temi razstrelivi na delovnem prostoru, kar more potem povzročiti velike nesreče. Drugače je pri uporabi tekočega zraka. Tega pripravljajo šele v zadnjem trenutku ob zvrtanih luknjah. Razstrelivo je Iz tekočega kisika v papirnem ovitku, ki je napolnjen z ogljem. Ta ovitek potopijo v zadnjem trenutku v tekoči kisik in že je pripravljen naboj z veliko razstrelilno sposobnostjo. Tekoči kisik in s sladkim ogljem napolnjeni papirni naboj vsak zase ne pred stavljata razstrelilnega pripomočka. Štirideset minut potem, ko je prišel papirni ovitek iz kisik o ve kopeli, ni v njem nobene razstrelilne sile več, kajti kisik izhlapi, v luknji pa ostaneta samo papir in oglje, ki ne moreta povzročiti nobene nesreče. V tem je velika prednost tega postopka v primeri z vsemi drugimi, kajti če pri običajnih razstrelivih iz tega ali onega vzroka ni prišlo do razpoka, kar se ne da vedno ugotoviti, tedaj pomeni naboj za delavstvo veliko, nedognano nevarnost. Pri postopku s tekočim kisikom pa se ta nevarnost najpozneje v eni uri sama od sebe odstrani. Po tem času je mogoče brez vsake škode naperiti vrtalo ali drugo orodje v luknjo z nabojem. Razstrelilne kapice, ki so tako nevarne, pa so tukaj sploh nepotrebna Novost pri avtomobilih Oko za svojce Urar Lawrence Graunt Iz Chicaga Je poslal vsem očesnim klinikam v Ameriki dopis, v katerim jim je ponudil svoje popolnoma zdravo desno oko za kakšno presaditev očesa. Za oko Je zahteval 10.000 dolarjev. K tej žrtvi je bil komaj 35-letni Graunt pripravljen zato, ker je ležal smrtno bolan na srcu v neki bolnišnici in ni hotel umreti, ne da bi prej svoji vdovi in hčerki za-sigural življenje. Ko so Američani zvedeli za njegovo ponudbo, so začeli zbirati vse povsod denar, da bi mu ne bilo treba te žrtve. Zbirke so vrgle toliko, da možu operacija, ki jo je sam ponudil, ni več potrebna Dišave za kurjače Hormon! in ptičje selitve Pogonske snovi življenja pri pticah Življenje je ritem. Vsa življenjska dogajanja so podvržena bolj ali manj očitni periodičnosti, ki jo je spoznati najbolj razločno po delovanju žlez z notranjim izločevanjem. V daljših ali krajših presledkih izločujejo žleze hormone, pogonske snovi življenja. Ti hormoni so tudi tisto, kar urejuje periodična dogajanja v ptičjih telesih in v ptičjem življenju. Glavno ulogo ima tu pač ščitna žleza. Ta učinkuje s svoje strani na klično žlezo in uravnava njeno delovanje. Ščitnica nabira hormon, ki ga proizvaja, poleti in pozimi, spomladi in jeseni pa ga izločuje telo, tako da je organizem z njim tako rekoč preplavljen. Kakor vedno pri hormonih, gre seveda tudi v tem primeru za silno majhne količine, za odlomke mili-gramov, ki pa imajo za ptice vendarle velike posledice. Predvsem povzročajo hormoni golitev. Ce je hormonov preveč, se pojavi ta prezgodaj. Če ščitnico odstranimo, do golitve sploh ne pride. Piščanci, ki smo jim od- stranili ščitnico, perja ne dobe. Kakor golitev, zavisi tudi razvoj, oziroma dozoritev kličnih žlez, razmnoževalnih organov, cd hormonov v ščitnici. Pod vplivom teh hormonov klične žleze spomladi nabreknejo in pri tem se zbudi v pticah nagon za ploditev. Jeseni klične žleze spet okrnijo. Ščitnica urejuje torej spolno življenje ptic in njih selitve so zopet v tej zvezi Nagon do parjenja je tisti, ki pripravi selivke spomladi do tega, da odletijo v severnejše kraje, kjer edino morejo polagati jajca in vzrejati zarod Naše širine so vendar njih prava domovina in ves njih organizem se je prilagodil podnebnim prilikam zmernega pasu. Odrasla ptica selivka prenese seveda tudi tropsko podnebje in zdi se, da se tam dobro počuti, saj ima dovolj tega, kar potrebuje za življenje. Mladiči pa se razvijejo po vsej priliki lahko samo v severnejših ozemljih in zato se morajo ptice vrniti domov, da bi se tam kakor njih prednice že tisočletja sparile, zgradile gnezda in vzredile svoje mladiče. Ameriška poročevalska družba Delo in mehanuzem agencije »United Press44 Znana ameriška poročevalska agentura »United Press« je izdala brošuro o svojem delovanju in organizaciji. Iz te brošure je razvidno, da šteje družba 68 podružnic v Ameriki in 29 po ostalem svetu. Svoja poročila daje več nego 1400 listom v 50 deželah in v 21 jezikih. Brošura se začenja tako-le: »Cornvallis se je vdal v Yorktownu ln 49 dni pozneje je ta vest dosegla Anglijo. Lindbergh je pristal v Parizu in štiri mi- Dekoncentracija oboroževanja Francija bo najbrže v kratkem času sledila primeru Angleške in bo začela graditi tvornice orožja tudi izven države v svojih kolonijah. Anglija je doslej ustanovila takšne tvornice v Južni Afriki in Avstraliji. Od prvih 50 vojnih letal, ki jih je Francija naročila v Ameriki, je minister za kolonije Mandel določil samo nekoliko letal za Džibuti, ostali bombniki pojdejo v Indokino, kjer bodo v najkrajšem času zgradili tvornico za letala. Ta tvornica bo izdelala vsako leto 150 vojaških letal in 400 motorjev. Francija namerava v zvezi s temi načrti tudi začeti izkoriščati naravna bogastva v Afriki in Indokini. V prvi bo kopala železo, v drugi pa železo in premog. nute pozneje so daljnopisi United Press pošiljali to vest po vsem svetu. Med Corn-wallisovo kapitulacijo in Lindberghovim pristankom je prešlo več nego 150 let, od začetka modernih načinov za razširjanje vesti pa je minulo le malo več nego eno pokolenje.« Potem opisuje knjižica mehanizem, ki spravlja kakšno važno vest v gibanje. Po kablih, radiu in podmorskih telefonih dospe novica do glavnega urada v nekem manhattanskem nebotičniku. Takoj nato gre iz urada preko 170.000 milj žice, ki jo uporablja družba, po vseh Zedinjenih državah. Istočasno jo sporočajo v Buenos Aires, Limo, Santiago, Rio de Janeiro. Preko San Francisca dospe v Honolulu, v Manilo, Tokio in Šanghaj. S svojo organizacijo sporoči United Press važno vest v manj nego desetih minutah vsemu svetu. Ce se je dogodek zgodil v kakšni zelo oddaljeni in samotni deželi, tedaj ga oddado pač preko pomožnih prog v svetovno brzojavno omrežje. Severni sij napoveduje pomlad Pred kratkim so opazovali po vsej severni Nemčiji polarni sij, o katerem sedaj pravijo, da napoveduje zgodnjo pomlad. Severni siji nastopajo vedno v zvezo s povečanim delovanjem sončnih peg in to je baje eden izmed vzrokov zgodnjih pomladi. vrhovni poglavar romunske cerkve in ministrski predsednik romunske vlade je umrl na francoski rivieri Čeprav v splošnem ni navada, da bi v prostorih, kjer delajo kurjači, blago dišalo, bo to v bodoče vendar mogoče. Neki ameriški raziskovalec je namreč izumil sintetsko snov, ki kurjačem težko delo vsaj do neke mere olajša Ta snov, ki jo je imenoval dowtherm A, je mešanica dife-nlla In difenil-oksida ter izpuhteva v določenih temperaturah, pri čemer se prostor napolni z blago dišavo. Najvišja ž*čna železnica v Evropi V soboto so otvorill promet na najvišji žični železnici v Evropi. Železnica vozi na Monte Rosa z italijanskega ozemlja. Zadnji pilon te žične železnice je zabit naravnost na italijansko-švicarski državni meji. Železnica vozi do višine 3.500 m. Doslej je bila najvišja žična železnica v Evropi železnica na Jungfraujoch v Švici. Ta železnica doseže višino 3.400 m. Bivši min. predsednik republikanske Španije Negrin, katerega so republikanci odstavili ln aretirali. Umaknil se je v Francijo Velika tatvina v Davosu V lokal nekoga urarja in draguljarja v Davosu so neznani storilci izvršili vlom. Pobrali so mnogo zlatih ur in drugih dragocenih predmetov v arednosti 300.000 din. Kaj so steblikaste rastline? Vae okrasne rastline, kl prezimujejo pri nas na prostem, so steblikaste rastlina Gre deloma za rastline, kl jim v mrzlem letnem času nadzemeljsld deli Izumre jo in se jim potem spomladi iz korenin spet obnovijo, kakor se dogaja to pri ostrožniku, astrah, floksah itd. Druge prebijejo nafte zime tudi z nad tal ni mi doli, kakor kamenokreči, mnogi jegliči. klinčnfkl, Domovina teh rastlin je često zelo daleč, mnoge prvotne oblike so uvedli posebno lz Severne Amerike ln Kitajske. Tako izvirajo nafte Zlate rutice in jesenske astre iz Severne Amerike. Priljubljena zimska astra ali krizantema ima svojo domovino spet na Japonskem. Med tem ko so bile prve oblike te rastline, ko so prišle do nas, za nafte danaftnje pojme zelo skromne, so jim vrtnarji z neutrudnimi poskusi sčasoma vzgojili žarečo barvno krasoto. Ne da bi pretiravali, lahko rečemo, da je število pa vrst danes neznansko. že pri srednje velikem posebnem obratu za stebJike lahko računamo s tem, da ima v svojem seznamu zapisanih 2000 različnih vrst ln pavrst. Kdor vzame brez velikega znanja takšen seznam prvič v roke, se v nJem ne bo spoznal. Najbolje je pač, da se seznani z izborom tega vrtnarstva. Posebno poučen pregled čez mnogovrstnost steblik in njih uporabo na vrtu posreduje 3. nemška državna vrtnarska razstava, ki jo Izvedejo letos v Stuttgar-ttt. W Na razstavi avtomobilov v Berlinu vidijo obiskovalci razveseljivo novost. Pod sprednjim blatnikom Je nameščen rezervoar s vodo, da si vozač lahko umije roke ANEKDOTA Bernard Shaw se je bil vrnil z nekega potovanja v Grčijo. V neki družbi ga j« vprašala neka dama: »Ali je res, mojster, da kna v Grčiji vsaka ženska grški nos? — »Seveda,« je odgovorili jedlld Irec. »Ali mislite, da Grkinje svoje nosove uvažajo lz tujine?« VSAK DAN ENA Ječar: »Stopite naprej t« Kaznjenec: »Izvolite, prosim! Sel bom ta. koj za vami.« et Rac«l liulfurni pregled »Hanlca« Zofke Kvedrove P'red tedni je izdala ženska založba Be-lo-rnodra knjižnica v Ljubljani prvo (po vrstnem redu osmo) knjižico Izbranega dela Zofke Kvedrove. Dve slavistki; dr. Marija Boršnik in Eleonora Ke r n c sta si zastavili pomembno nalogo, da Zofko Kvedrovo vrneta tja, odkoder je izšla: v slovensko literaturo, in ji tu z večjim izborom njenega obsežnega dela zagotovita trajni prostor. Na tem mestu smo že imeli priliko, pozdraviti to hvale vredno početje. Prva knjiga Izbranega dela kaže, da bo izdaja tudi po opremi (Gizela šuklje) dostojna svojega pomena. Tako se je torej slovensko ženstvo samo lotilo naloge, da slovstveno »reaktivira« po krivici zapostavljeno največjo pisateljico, ki je izšla iz njegovih vrst. En dejanski začetek te izdaj je bil namenoma izbran vojni roman Zofke Kvedrove »H a n k a«, ki ga je bila spisala v hrvaščini in izdala v Zagrebu. »Vojni spomini« — čitamo pod glavnim naslovom. Ta roman sem pisala 1. 1915«, pravi v predgovoru. »Skušala sem prikazati tedanje razpoloženje za fronto, čustva, bojazen, trpljenje, strah in slabotno ogorčenje, kar vse je tedaj težilo naše duše. povedala eem toliko, kolikor sem mislila, da je v iz. jemnih razmerah ssloh mogoče povedati. Nisem pa tega pisala zase, temveč za javnost in to v drugem letu vojne, kar je treba upoštevati ...« Drugi odstavek predgovora se končuje: »Prišli bodo boljši dnevi; Odrešenje! Po preizkušnjah — svoboda — za nas vse. Verujem trdno verujem, da je ta vojna, ki v njej še vedno ginejo ljudje, zadnja v zgodovini človeštva. Verujem, da ni niti en narod zastonj prelival avoje krvi. Niti poljaki, pa tudi ne mi Jugoslovani.« Ta predgovor je datiran s 1. decembrom 1917. Zofka Kvedrova pač ni mogla slutiti, da bo točno čez leto dni, z zgodovinskim aktom 1 decembra uresničen drugi del njene vere. Kri Jugoslovanov ni bila zastonj prelita. Dobrih dvajset let po Zof-kinem predgovoru je svet nemiren in moten. Zdj se. da je v njem malo gotovosti. Ena takih gotovosti je ta, da vojna 1914 —1918 ki jo je opisovala avtorica »Han-ke«, ni bila zadnja v zgodovini človeštva. Zdi se, da sploh nič ni bilo dobojevano dokončno; vse ima svoj vidni ali nevidni vprašaj. Roman »Hanka« je ena izmed knjig, ki jim njihova umetniška nepopolnost in razne opazljive tehnične hibe ne morejo vzeti trajne dokumentarne vrednosti. Zof. ka Kvedrova je z njo izpovedala z močnimi in ponekod pretresljivimi akcenti svoje doživetje vojne, svoj ženski in človeški krik zoper vojno. Knjiga je nastala v svitu velikih upov, da trpljenje ne bo zaman; da se bodo vse neskončne krivice in bolesti izravnale v novi, lepši bodočnosti, v sreči povojnega človeštva. Lep, a kratek sen. Toda kaj bi bilo življenje brez takih Iluzij? »Hanka« je spisana v obliki pisem ln zapiskov: tradicija, ki sega k Rousseaujevi »Novi Heloisi« ln še globlje. Ta oblika omogoča pisateljici nekak intimnejši ton, daje pripovedovanju večjo neposrednost, kvari pa objektivno linijo ln trdno arhitektonsko zgradbo romana. Pripovedovanje se razbija in zveza med posameznimi poglavji je zlasti na nekaterih mestih preočitno ohlapna. Srbijanski socialist Dimitrije Tucovič, ki je dal avtorici vzpodbudo za to delo, je imel mnogo zaupanja v epično tvornost pokojne Kvedrove. Ne moremo reči, da bi ga avtorica »Hanke« blamirala. Oba večja pisa iz te dobe, »Nje. no življenje« Ln »Hanka«, razodevata močan vzgon pisateljice, da bi ustvarila času primerni veliki tekst ln kažeta dokaj čuta za epično dogajanje na dolgem in širokem traku romana. A tudi po »Hanki« menimo, da je bila prava moč Kvedrove vendar le v noveli in črtici. Pisateljica je položila dejanje svojega romana na Poljsko, pri čemer je imela določene namene. Med njimi je bil bržčas tudi ta, da je lahko po tem ovinku povedala marsikaj o domačih razmerah. Vrhu tega ji je Poljska med svetovno vojno nudila kot prizorišče vojnih dogodkov obilno epično gradivo. Na njem ni proučevala samo etičnih strani ogromnega tragičnega konflikta, marveč tudi njegove nacionalne probleme. Skozi ves roman se plete kakor tanka nit pisateljičin nazor o odnosu med slovanstvom in germanstvom. V romanu je ostalo mnogo ran tedanjega časa, mnogo vprašanj, ki so nas mučila v tistih temnih dneh. Citatelj, ki jih nI sam preživel, bo marsikaj presojal drugače, to ali ono se mu utegne zdeti bolj razvlečeno kakor je v resnici. Toda slehern bo našel nekaj strani, ki se čitajo kakor presunljivi krik ranjene človeške duše. In te strani so danes po svoje »aktualne«. Urednici Izbranega dela Z. Kvedrove sta prevedli »Hanko« lz njene ne ravno vzorne hrvaščine v gladko čitljivo, literarno izlikano slovenščino ln tako tudi s formalne Stranj povzdignili to delo. Ob koncu sta dostavili nekaj strani opomb. »Hanka« bo vzlic vsemu ostala ena najznačilnejših literarnih stvaritev slovenske žene in tehtno domače dejanje v žanru vojnega romana Nastala je pred Barbus-sovrm »Ognjem« In žajčla vase vse silne reflekse te vojne v duši slovanske žene; reflekse groze in strahu, a tudi vere in upanja. —o* štandeker. jeva »Prevara« v ljubljanski drami V soboto smo na premieri »Prevare« X ljub'janski drami spoznali mladega avtorja, ki ga utegnemo danes ali jutri uvrstiti med naše redko se jame pomembne dramatske tvorce. Lojze Standeker je aktiven član mariborskega Narodnega gledališča, pa ni čuda, da sta mu oder in odrsko oblikovanje blizu. S »Prevaro«, svojim prvencem, je zajel košček kmečkega življenja z naše štajerske periferije, a podal ga je s toliko presenetljivega, prodornega verizma, da človek ostrmi. Ivan Lemež, mlad kmet, ki se je iz bajte priženil na grunt, se zadene ob Lonko, napol deklo pri domači hiši, lepo .zdravo, kleno dekle. V pestri množici oseb, ki se gneto v konfliktu, je življenjsko najgloblja figura pač Lemeže. va žena Tre za, ki se iz gole privrženosti in ljubezni žrtvuje ognju svojega srca: spričo tolikšne ljubezni, k? že .sama od sebe človeka spodjeda in žre, je skoraj odveč, neskladen možev zločin nad njo. Zato se tudi izkaže, da se je morilec žene v svojih računih uštel. Lonka ga zavrže, in ko uvidi, da ni drugega izhoda, ga žandar-jem izda, da b. rešila sebe in otroka, ki se ji je bil pod srcem zganil ž njim. Aretacije, ženitev, pobeg iz aresta in nasilen poizkus, s prežarji ugrabiti nevesto, raz-gibljejo dejanje. Na koncu se vse — pač z malo preveč dobrote in odpuščanja — steče v happyend: morilec tekmecu prepusti dekle, priporoči Jima svojega nerojenega otroka v varstvo ln se sam izroči žandarjem. Mnogo realizma, mnogo resnice iz našega kmečkega življenja — to Je odlika štandekerjeve »Prevare«, obenem pa moti premalo poglobitve v dno stvari, prepovršno odpravljanje poslednjih zaključkov. Kreft je stvar postavil na oder S skrbnim razumevanjem pisateljevega strem Ijenja in s spoštovanja vrednim poznavanjem miljeja, v katerem se drama godi. Uprizoritev je dobro naznačila, v kateri smeri naj se realistična ljudska igra goji pri nas. Skopo urejen, veder im udržan obenem je bil Potokar kot Lemež. Vida Juvanova je v vlogi Treze ustvarila lik kmečke žene, ki je velika, veličastna v svoji skromni majhnosti. Mileva Bol tar jeva je Lonko doživela kot življenja oolno, razumsko brzdano dekle, Presetnik je ob njeni strani ustvaril lik človeško drago četnega kmečkega fanta in se nam pred. stavil kot Izrazit talent. Sijajen, napo) malomestni, napol vaški par sta podala Sever — njegova kreacija je nova priča, da smo ž njim dobili igralca velikih možnosti — in Gabrijelčičeva. Čudovita v svoji preproščini je Polonca Juvanova kot teta, Rakarjeva pa Je skrbno upodobila Hano. L. M. Zapiski Dr. Jovan Kršič, dolgoletni urednik sarajevske revije »Pregled«, je pravkar nastopil službo profesorja na gimnaziji v Kranju. Take lahko pozdravimo v Slovenki sredini odličnega kulturnega delavca iz Bosne, ki je že doslej kazal toplo in živo zanimanje za slovensko kulturo. Dr. Jovan Kršič je posebno znan kot temeljiti poznavalec češke kulture. Prevel je v srbohrvaščino Masarykovo »Svetovno revolucijo« (izdal »Kosmos« v Beogradu) in izdal antologije moderne češke lirike v sr-bohrvatskem prevodu. Velik del njegovega literarnega in publicistično-kritičnega dela je v petnajstih knjigah »Pregleda«, ki ga urejuje skupaj s Todorom Kruševcem. »pregled« je dobro urejevana revija, ki po višini svojih leposlovnih, esejskih, publicističnih in kritičnih sestavkov daleč presega provincialno višino in se uvršča med prve progresivno usmerjene revije v srbskem in hrvatskem kulturnem krogu. Prepričani smo, da bo g dr. Kršič izkoristi) svoje bivanje v bližini Ljubljane za to, da naveže še tesnejše stike z našo literarno kult uro, ki je imela že doslej v njem svojega prijatelja. V članku »Spomini na vojna leta ▼ obmejnih krajih« (Jutro, 7. t. m.) je tiskarski Škrat zmanjšal število strani knjižice dr. A. Reismana na 6 strani. V resnici Jih šteje 66. O Kidričevi biografiji Prešerna v izdaji Tiskovne zadruge je priobčila sobotna »Pravda« obsežen članek lz peresa Milana Rakočeviča. »Dramski uspesi Bratka Krefta« je naslov daljše študije, ki jo je priobčil v pravkar izišli 2. številki sarajevskega »Pregleda« Milan Rakočevič. Je to naj-obširnejši in najtemeljitejšd kritični prikaz dela tega slovenskega dramatika. Rakočevič je postavil Kreftovo dramatsko ustvarjanje na razvojno linijo slovenske dramatike, da je tako laže ocenil njegov originalni doprinos ir resnične uspehe. Rakočevič razglablja z literarno teoretičnim znanjem »Celjske grofe«, »Malomeščane« in posebej še »Veliko puntarijo«, v kateri vidi krono dosedanjega Kreftovega dramat-skega ustvarjanja. Pisec sodi, da ima avtor »Velike puntarije« močne dramatske sposobnosti in čeprav še nobeno njegovo delo ni mojstrovina, je z njimi dokazal, da ima velike sposobnosti, ki še mnogo obetajo slovenski dramatiki. Zanimiv roman. Zagrebški književnik g. Mičun P a v i č e v i č nam je poslal knjižno naznanilo, ki v njem napoveduje svoj roman »Na prelomu«. Ta. zgodovinsko-socialni roman iz črnogorskega življenja je spisal skupno z znanim hrvatskim pisateljem dr. M. H a n ž e k o v i č e m. Okrog 850 strani obsegajoča knjiga je že v tisku ln bo tiskana samo za subskribente. Glav. ni junaki romana so kralj Peter, kralj Nikola ln njegovi sinovi in hftere. Marko Miljanov, Jole Piletič. Peko Pavlovid. Ml-Ijan Vukov, Petar Vukotič ln druge znane osebnosti lz črnogorskega življenja Naročila aprejema Mičun Pavičevič, književnik, Zagreb. Grgureva 3. Holandsid uspeh knjige slovenskega rojaka. Holandski prevod knjige nafiega slo- | venskega rojaka g. Hartlna Kojca »Het Leerboek des Levens« Je pravkar lzfiel i« v četrti Izdaji, kar priča, kollkanj se Je to delo priljubilo na Nizozemskem. Josef Holeček. Češki listi so se te dni spominjali desetletnice smrti pisatelja ln publicista Josefa Holečka, gorečega prijatelja ln trdnega poznavalca slovanskega juga. Holeček Je avtor monumentalnega epičnega dela, osem knjig obsegajočega romana »Naši«. Je to prava epopeja češke vasi. ki so jo nekateri primerjali z Rey-montovimi »Kmeti«. V nji je pisatelj opisal v številnih podobah in usodah življenje češkega kmeta v njegovem vaškem občestvu in v samoti med polji in pašniki, z njo se je skušal oddolžiti svojim prednikom ln postaviti mogočen literarni spomenik češkemu kmetstvu. V tem je bil Holeček velik predhodnik današnje rura-listične smeri. Njegov epos »Naši« je prežet s svojsko filozofijo odnosov med človekom in zemljo, ki Jo Je sicer obdelal tudi v posebni teoretični knjigi. Holeček Je proučeval narodno blago ln v njem ležečo »ljudsko modrost« oznanja) je ideale Junaštva ln nravne veličine. Prevedel Je ogromni finski ljudski epos »Kalevalo«. prav posebno pa Je Josefa Holečka zanimal slovanski jug. v katerem je našel *to, kar je civilizacija v češkem podeželju nekoliko zabrisala: ljudsko prvotnost, junaštvo in naravno človečnost. Holeček je kot poročevalec čeških listov večkrat prepotoval Balkan, zlasti Hercegovino in črno goro. Prevel Je bolgarske junaške pesmi, izdal zbirko »Hercegovskih pesmi« in knjige: »Srbska narodna epika«, »Narodna epika bosenskih muslimanov« ln »Kraljevič Marko« Njegova posebna simpatija so bili Črnogorci. Spisal je knjige »Črna gora v miru«, »Črnogorske povesti« in »Junaške risbe črnogorske«. Holeček. starec junaške postave in dolge, bele brade, je bil ena najmarkantnejših postav v povojnem češkem literarnem svetu. Mislila je, da so plenice bele... »JUTRO« čitajte !m širite Vaš izgled pomladi in polepša v par sekundah KHASANA rdečilo sa ustna m lica, ž njim daste svojim ustnam in licu svež in rožnat barvni ton. KHASANA rdečilo za ustna in lice ne pušča barve in je odporno zoper vreme, vodo in poljube. Nikdo ne opazi njegove uporabe. Za vsak lepotni tip pravi barvni ton. Za diskretno barvanje: Superb L, za bolj živahen učinek: Superb II, za močnejše barvanje: Corail ali Carmin in za zagorelo lice: KHASANA Soleil. KHASANA • ••dokler jih ni primerjala z Radion belo bluzo! Tako bo presenečena vsaka mati, vsaka gospodinja, če pri* merja svoje navadno prano perilo s perilom pranim z Radionom. Kar se z mencanjem in drgnenjem ne more doseči • odstraniti iz perila vso nesnago, • to stori Radion z lahkoto in brez truda. Pri kuhanju v raztopini Radiona se namreč tvori kisik, ki skupaj s peno mila struji skozi tkanino. Na ta način opre* zno in temeljito odstrani vso nesnago. Brez primere čisto, brez primere belo - to je Radion belo perilo. Schichtov Ni čistejše beline od Radion beline RADION pere sam! Naše gledališče D B A M A Sreda, 8. marca prevara. Red Sreda. Četrtek, 9 marca. Upniki, na plan! Red Četrtek. petek, 10.: Zaprto, (generalka). Sobota, 11. ob 15.: Hlapci. Izven. Znižane cene. Ob 20.: Kaj Je resnica Premiera. Premlerski abonma. Premiera Pirandellove igre »Kaj Je resnica« obravnava na tipično pirandellovski način z vso ženljalnostjo tega sodobnega, v življenjske probleme na svojstven način poglobljenega pisca problem resnice. Je prav za prav tragedija treh ljudi: tašče ln zakonskega para Režijo Ima g. Debevec. Zaposleni so: ga Marija Vera, ga. Vida Juvanova, ga. Mira Danilova, gdč. Ančka Levarjeva ga Gabrijelčičeva gg Levar, Skrbinšek, Gregorln, Kralj, Rakarjeva. P. Juvanova ln Drenovec. Premiera bo v soboto za premierski abonma. Italijanska dramska skupina iz Teatra Fenice v Benetkah bo gostovala v opernem gledališču v sredo 15. t. m. ter bo vprizorila Goldonijevo komedijo »Lažnlk« Ta skupina bo gostovala prihodnje dni trikrat v Beogradu zatem dvakrat v Zagrebu in nato en večer v Ljubljani. Za gostovanje so postavljene cene od 50 din navzdol Prodaja se že vrši v opernem gledalL Sču in gostovanje bo tudi v opernem gla* dališču. * j OPERA Sreda, 8. marca Bohe me. Gostovanje Ani te Mezetove. Izven Četrtek 9.. Frasquita, opereta. Izven. Glo«, boko znižane cene od 24. din navzdol. Petek, 10.: Zaprto. Gostovanje v Celju, Trubadur. Opozarjamo na nocojšnjo gostovanJe Anite Mezetove v operi »La Bohčme«. Ani-ta Mezetpva je odlična slovenska pevka, sedaj stalna članica Narodnega gledališča v Beogradu, kjer nastopa v največjih in najpomembnejših sopransko-li ličnih vlogah. Uživa kot pevka in igralka velik slove« Ostala zasedba je: Heybalova, Bano-vec, Primožič Petrovčič, Zupan, Dolničar. Dirigent ln režiser štritof. Predstava je izven abonmaja. Premiera Wolf-FerarriJeve opere »Štirje grobijani« je preložena na prihodnji teden in to zaradi raznih obolenj v ansamblu ln ker je bil ravnatelj Betetto pozvan v Beograd Namesto operne premiere se bo pela izven abonmaja Leharjeva opereta »Fra-squita« pri globoko znižanih cenah od 24 din navzdol. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Sreda, 8.: Zaprto. Četrtek, 9 ob 20.: Pygmalion. premiera. Red B. V neizmerni žalosti javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naš dobri soprog, najboljši oče, stari oče, stric, svak, tast, gospod Koleni Franc veleposestnik, lesna ind. in gostilničar po težki mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere, dne 7. marca v 69. letu mirno v Gospodu zaspal. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v četrtek 9. marca ob 11. uri dopoldne po končani maši zadušnici na farno pokopališče. Rečica ob Savinji, dne 7. marca 1939. URŠULA, soproga; FRANC, LEOPOLD, RUDOLF, STANKO, VIKTOR, sinovi; VERA, MARICA, hčerki; STIGLIC MAKS, KREFL VIKTOR, zeta; ZINKA, TONČKA, IDA FANIKA, snahe, vnuki in vnukinje ter ostalo sorodstvo. L. WINDER: QosP°d'nJ£nomk Roman o Franca Ferdinanda (Avtorlzlran prevod) Vzlic temu je zmagala lakomnost Nadvojvoda je šel v Rim — že drugič tisto leto — in se prepričal o razveseljivem zboljšanju papeževih denarnih razmer. To zboljšanje je papež zanikaval. Prišlo je do razburjenih prerek, ki pa niso brodile uspeha, ker je papež obolel. Nadvojvoda je moral odpotovati, ne da bi bil kaj opravil. Doma so ga čakali na moč nevarni napadi. Hudobni ljudje so bili raznesli glas, da znaša dediščina sto in sto milijonov in da so pripadla rodbini Karla Ludvika bogastva, ki si jih ni moči niti predstaviti. Toda gotovine, ki jo je podedoval Franc Ferdinand, je bilo le nekaj več kakor osem milijonov goldinarjev. Skupna vsota letnih dohodkov iz dedičeve posesti je komaj dosegala štiri sto tisoč. Sorodniki, ki jih je bila oporoka razočarala, so vlagali tožbe. Z vsako pošto je prihajalo na kupe beraških pisem. Karel Ludvig se je tiščal za nos. Karel Ludvik se je tiščal za žepe. Odbijal je vse zahteve razočaranih, nobenega krajcarja ni podaril. Vsem, ki so ga prosili za denar, je odgovarjal, da se ne čuti upravičenega, da bi se dotaknil podedovanega premoženja. Ne on, temveč malo-letni sin da je dedič in sedanji lastnik premoženja rodbine Este. On, ubogi nadvojvoda Karel Ludvik, da ima le dolžnost, oskrbovati dediščino do polnoletnosti Franca Ferdinanda kot nedotakljiv zaklad, ki naj služi zapustnikovim namenom. 151 Franc Ferdinand ni za zdaj ničesar zvedel o teh izpremembah. Povedali so mu sicer, da se je njegovo ime podaljšalo za italijansko besedo Este, a pomena tega podaljšanja mu nisp razložili. Oče je rekel: »Este je staro ime, nositi ga ni sramota; toda naše ime je bolj imenitno, zato ti imena Este ni treba biti mar.« »Fantu ni treba vedeti, kakšne reči se pleto okrog njega«, si je mislil Karel Ludvik; »saj bo za časa zvedel, kako in kaj.« Marija Terezija mu ni oporekala; videla je, da bi bilo še prezgodaj odpirati dečku oči o vrednosti denarja. Toda pravično se ji je zdelo, da je bil bogati dedič Franc Ferdinand in ne kdo drug; upala je, da bo bogastvo, čigar moči siromašna kleinheubaška krpalka nogavic nikakor ni podcenjevala, čez nekaj let okrepilo samoziavest dozorevaj očega pastorka, povzdignilo njegovo veljavo in pomagalo njegovi potrebi po ljudeh, ki mu bodo potem dajali prednost pred Otonom, čeprav je bil ta srečnejše nature in si je laže osvajal prijatelje. Namen mlade žene, da se bo prihodnja leta ne-nehoma posvečala dečku, čigar ljubezen si je bila začela pridobivati, je naletel na nepričakovano oviro: zanosila je. S kaj neenakimi čuvstvi je sprejela ta novi položaj. Prav za prav je mislila, da mož, ki je tako star in siv kakor njen Karel Ludvik, ne more več postati oče. Zdravnik se ji je nasmehnil. Z nasmehom ji je rekel", da ima njegova cesarska visokost šele dva in štirideset let in bo gotovo še čez deset, nemara celo še čez dvajset let zmožna pomnoževati vzvišeni rod. Marija Terezija je dejala, da jo to veseli; lepo je, ona tega ni vedela. Misel, da bo imela sama otroka, je bila radost ki dotlej le zaradi pastorčet ni bila molila zanjo. Toda bala se je. Bala se je, da ne bi materinska dolžnost napotovala vzornemu izpolnjevanju njene življenjske naloge; in sleherni dan se je zaob- ljubljala, da tega ne sme biti. Ko Je v četrtem letu zakona povila deklico, je vkljub svojemu namenu začutila, da je razlika med detetom, ki ga je bila rodila, in med onimi, ki jih ni bila sama rodila. »To je moje meso in moja kri«, je čutila v svojem naravnem materinskem ponosu; »a Bog ne daj, da bi zaradi tega postala slaba in se izneverila sveti dolžnosti, ki me spaja z ostalimi otroki.« Mlada mati je iznenadila nadvojvodo z željo, naj bi bilo hčerki, ki je bila zdrav in krepak otrok, ime Marija Anunciata. »Ako te rajnka Marija Anun-ciata še kdaj straši v morečih sanjah, bo mala izbrisala njeno sliko«, je rekla; »že čez nekaj dni se ti to ime ob pogledu nanjo ne bo več zdelo strašno. Jaz pa plačam s tem dolg hvaležnosti: da ni ona umrla, te jaz ne bi bila dobila.« Nadvojvoda je privolil. Ko je Marija Terezija dve leti kasneje porodila še eno hčer, nadvojvodinjo Elizabeto, je rekla presrečnemu očetu, da je čudovito lepo, da mu je mogla dati dva otroka, a več da jih ne mara; tudi njega prosi, naj jih ne mara več, ne glede na vso po-božnost, hvaležnost in ponižnost pred milostjo božjo. Med drugo nosečnostjo je Marija Terezija opazila, da se je dvanajstletni Oton že začenjal ukvarjati z dekleti. Vsaki hišni, kuhinjskim služkinjam in vratarjevim hčerkam na gradu Wartholzu je bil za petami. Nekoč, ko je ležala na vrtu, je videla, kako je deček ustavil eno teh deklet. Dekle se ni branilo in se je smejalo, ko je dvanajstletni fant nerodno božal in otipaval njene osemnajstletne ali devetnajstletne okrogline. Marija Terezija ga je poklicala in ga oštela, da je zardel. Nato se je v zadregi zasmejal in odvrnil: »Ali, mama, saj ji nič ne storim.« — »Kar sem videla, je več ko dovolj«, je rekla Marija. Terezija, »kaj bi pa še mogel storiti?« Oton se je zarežal. Marija Terezija se J« zgrozila nad tem reža jem dvanajstletnega dečka, ki je bil podoben desetletnemu slabiču, majhen in suh, nezdravo rumenega obraza kakor mali, kr-mežljavi Franc Ferdinand, toda zalši, mikavnejši; mlajši je imel bleščeče, nagajive oči in lepe črte obličja, med tem ko so brezizrazne oči Franca Ferdinanda, v katerih so se časih kresale prežeče iskre, odbijale večino ljudi. Marija Terezija se je bala, da ne bi razbrzdani Oton, čigar neprisiljenost in brezobzirnost je bila vsem po godu, po prvih usp#. hih pri ženskem spolu čedalje usodneje zbujal ljubosumja neokretnega starejšega brata. Mimo tega so častniki kar preočitno kazali, da imajo Otona rajši. Marija Terezija je jela iskati novih učiteljev, mož, ki bi bolje od plemičev razumeli neljubez-nivo naturo Franca Ferdinanda. Izmed novih učiteljev sta dva dobila na Franca Ferdinanda važen vpliv. Zgodovinar dr. Ono Klopp, bolj duhovnik kakor raziskovalec, je zbujal v princih visok pojem o dostojanstvu habsburške hiše, kakršnega jim ni bil vcepil nihče pred njim. Nadvojvoda Karel Ludvik se je sicer pri razvitjih zastav in izročitvah odlikovanj naslajal z domoljubnimi izlivi, a je, kakor vsak Avstrijec, godrnjal na vse, kar je v Avstriji obstajalo in se dogajalo: na dvor, na vlado, na državne urade, na vsak napredek in na vsako nazadovanje v javnem živli"*-nju. O cesarju je govoril sicer z dolžnim spoštovanjem, toda poudarek njegovih besed je dopuščal razlago, da nadvojvoda nikakor ne priznava svojega brata za najmodrejšega krmarja državnih usod. Nikoli ni nadvojvoda označil cesarja za višje bitje, nikoli ni Karel Ludvik rekel otrokom, da so kot člani cesarske hiše vzvišeni nad vse druge ljudi. Tudi Marije Terezije ni mikalo, da bi vcepljala otrokom ošabnost in ponos na ime. MALI OGUII Pletiljo zmožno za fazone, nogavice in rokavice, sprejmem z vso oskrbo za stalno. Ze-lenko, Slovenska 26, Ma-riibor. 4721-1 Trgovska pomočnica Ka podeželsko trgovino mešanega blaga, katera bi bila voljna pomagati pri gospodinjstvu sprejmem. Le pridno, poštene ln dela voljne naj pošljejo ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dela-voljne«. 4342-1 Krojaškega pomočnika prvovrstnega, za velike komade, sprejmem za stalno. Verdonik, Maribor, Tyrševa št. 12. 4722-1 Prodajalka k" se razume tudi na vsa bišna dela in kuhanje, — dobi mesto večjem kraju na deželi. Navesti vse dosedanje službe. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zanesljiva prodajalka«. 4669-1 Notarsko uradnico i dobro stenografi-njo, sprejme notar v Mariboru, Sodna ulica 2. 4636-1 Voditeljico ( pedagoško in gospodinjsko izobrazbo, iščem za dekliški zavod. Znanje jezikov dobrodošlo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod lifro »Voditeljica«. 4682-1 Frizerko dobro izvežbano v trajnj, vodni in železni ondulaciji, sprejmem proti dobri plači takoj. Majstrovič Ivan, — Lesce - Bled. 4709-1 Friz'- \o prvovrstno v vodni ondula-ciji, išče boljši salon v Ljubljani. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Prvovrstna frizerka«, 4355-1 | Službe išče J Absolventka trgovske šole išče primerno mesto v pi-sirni. Ponudbe na podružnico Jutra Ptui pod šifro »Začetnica«. 4675-2 Frizerko io brivskega pomočnika, za »talno mesto, iščem, Gosti-?a Vinko, Mengeš. 4713-1 Radi odpotovanja sprejmem prodajalko za samostojno vodstvo manjše trgovine. Ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod značko »S svojim obrtnim listom«. 4716-1 Trgovski pomočnik starejša, moč vsestransko verziran, ki je ▼ tu in inozemstvu služil, želi preme-niti službo. Cenj. ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod šifro »Verziran«. 4717-2 Perfektno frizerko tudi mlajšo moč, sprejmem takoj ali 1. apriia za večji salon v Ljubljani. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zmožna 282«, 4674-1 Simpatična gospodična stara 2S let, želi mesto kavarniške blagajničarke, ev. sprejme tudi službo natakarice v boljši gostilni ali restavraciji, takoj ali tudi pozneje. Cenj. ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod značko »Vestnost«. 4719-2 Hlapca h konjem pridnega, iščem. — Sršen Franc, gostilničar v Limbu-šu pri Mariboru. 4720-1 NSERIRAJ V „JUTRU"! Frizerko dobro ondulerko, sprejme Jože Strgar, Miklošičeva cesta 40. 4703-1 G. Ita. Rotman: Kapitan Kozlostrelec gre leve lovit 104 V zadnjem zaboju je bil gorila, ki ga je kapitan Kozlostrelec izmed vseh svojih ujetnikov najviše cenil; tega so kar najprevidneje poslednjega spustili na pomol. Prav tisti mah je godba z močjo urezala narodno himno, in v občem navdušenju ni nihče opazil Jankovega početja... Mali nepridiprav je bil splezal na zaboj, držeč v roki velik škmicelj dateljnov, ki so mu ga bili mornarji podarili za slovo. Zobal jih je kakor puta ščurke in škodoželjno opazoval lačnega kosmatinca, ki se je v svoji kletki hrepeneče ©blizoval. »Ali hočeš tudi ti enega?« je vprašal Janko in podr ž al velik, sočen datelj prav pred mrežna vratca. Gorila je željno segel po njem; a komaj je iztegnil prste skozi rešetko, mu je mali grdež stopil nanje in na vso moč pritisnil s peto Zaslužek Vsaki osebi, družini nudi stalni zaslužek doma »MARA«, izdelovalnica nogavic in pletenin, Maribor. 123-3 Potniki Tovarna čevljev išče dokazano dobro vpeljanega zastopnika za vse banovine. Solidni in v vsakem oziru zanesljivi gospodje naj pošljejo ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Novitet«. 4666-5 Verziran organizator dobi službo za prodajo industrijskih proizvodov (železa, iekla, in strojev za vso državo, s perfektnim znanjem nerrškega in srbo-hrratskega jezika, srednje starosti. Ponudbe z opisom dosedanjega dela na ogl. odd. Ju*ra pod »št. 760«. 4680-5 Prodam Čebelnjak za 30 panjev v dobrem stanju, poceni prod.im. Ce levška C. 48. Ljubljana VII 4678-6 Rebraste cevi litoželezne, za parno kurjavo, prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Rip-penrdhre«. 4689-6 Žaganje za kurjavo razne deske in parkete, prodam. Ivan šiška, tovarna paiketov, Metelkova ul. 4. 4688-6 Več vagonov apna prodam. Naslov v vseh po- slovalnicah Jutra. 4706-6 Otroški voziček globok, dobro ohranjen, poceni naprodaj. I. K., Kob-larjeva 13, Kodeljevo. 4710-6 Wertheim blagajno veliko, pisalno mizo, črno politira.no, avtomatičen biljard za gostilne in nešteto drugih dobro ohranjenih predmetov, proda: ABC, Ijubljana, Medvedova cesta 8, poleg kolodvora Šiška. 4708-6 Avto, moto Petsedežna limuzina ln 7 sedežen odprt avto ugodno proda Su-šteršič, Frankopanska 21 4533-10 NSU motor 350 ccm poceni naproda}. Štrukelj, Podmilščakova 44. 4681-10 Ford Baby izvrstno ohranjen, naprodaj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ford Baby«. 4727-10 Chevrolet limuzina tipa 1936, 4 vrata, ugodno naprodaj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Chevrolet 1936«. 4728-10 Kolesa Damsko in moško kolo znamke Puch, skoro novo, cena vsakega 650 din. Po-pravljalnica oblek, Vegova ulica 12. 4712-11 Šivalni stroj tovarniško nov, nič rabljen, Gritzner, ugodno prodam. Steiner, Ljubljana, Opekarska cesta 31. 4686-29 Razno staro pohištvo prodam po zelo nizki ceni. Grčar, Sp. Šiška, Gasilska cesta 15-1., poleg šole. 4690-12 Spalnice in drueo pohištvo po skrajno nizki ceni naprodaj. — Ogleda se v St Vidu nad Ljubljano, št. 36 (tik zadnje tramvajske postaje). 4711-12 Hrastov in jelšev les suh, različnih dimenzij, naprodaj. Ljubljana, Povšetova 96. 4687-15 a Knjige o kozmetiki Križevniška ul. št. 5-II., levo. 4707-30 Kapital Družabnika z večjim kapitalom, sprejmem v tovarno usnja, ki redno obratuje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Usnje«. 4726-16 Lokali Trgovski lokali kiasni, v centru mesta (Ajdovščina), se v kratkem oddajo. Informacije daje Jugo-tehna, Gosposvetska c. 3, levo, 4694-19 Lokal ali delavnico 6 X 9 m, svetlo, takoj oddam. Ljubljana, Opekarska cesta 31, Steiner. 4685-19 Dvoriščni lokali lepi, primerni za delavnice, pisarne ali slično in suha prostorna skladišča v najstrožjem centru mesta od-c^m. Informacije daje Jugo-tehna, Gosposvetska c. 3. levo. 4693-19 Za lokal primerno, popolnoma reno-virano, suho in zračno trisobno stanovanje v zdravem >ti prometnem kraju, oddam z aprilom. Najprimernejše za trgovino s papirjem ali pa delikateso z vinotočem. (V hiši prvovrstna . vinska kiet. vodovod je v stanovanju. Pismene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »V Šiški«. 4691-19 Posest Lepe stavbne parcele v neposredni bližini mesta Celja na prodaj. — Vprašati pri Fanlnger, Celje, Glavni trg 8. 4580-20 Hiše trgovske la stanovanjske ter stavbene parcele nudi v ngo den nakup Pristavec Franjo, real. pisarna, Ljubljana. Erjavčeva c 4a. 96-20 Hiša lepa. dobro zidana, ugodno naprodaj. Studenci, Vodni' kova nI. 28 pri Mariboru. 4 723-20 Dvostanovanjska hiša s 1700 kv. m vrta po ugod' ni ceni naprodaj. Krčevina pri Mariboru, Ribniško selo 13. 4299-20 Stanovanje odda Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din, najmanj šl znesek 17 din Trisobno stanovanje v Šiški, poleg šole, suho, zračno in popolnoma renO' virano, z balkonom ( lep raigled na Kamniške planine) in pritiklinami, v prvem nadstropju, oddam a aprilom mirni in zanesljivi stranki. Pismene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »April ali maj«. 4692-21 Enosob. stanovanje takoj oddam. Steiner, Ljubljana, Opekarska cesta 31. 4684-21 Stanovanja Stanovanje 10 sob oziroma 2 stanovanji po 4 do J sob ali pa celo hišo iščemo za avgust. Ponudbe pod »Avgust« na ogl. odd. Jutra. 4683-2 la Električna centrala v Krku (otok Krk) Išče za 15. ali najkasneje SI. marca t. L kot prvega strojnika samca od 28.—35. let, ki je sposoben, da vrši službo s pogonom Dieslovega motorja Leobersdorf in Ganz in da lahko tudi sam izvede eventuelno potrebna popravila. V poštev pridejo oni, ki so bili že nameščeni v slični službi. — Ponudbe z navedbo plače poslati Električni centrali na Krku. Mestni pogrebni zavod Občina Ljubljana t Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je preminul naš nepozabni soprog, oče in stari oče, gospod BLAŽ KRISTAN dne 6. t. m., previden s tolažili sv. vere. Pogreb blagega pokojnika bo v četrtek, dne 9. marca 1939, ob 2. uri pop. izpred mrliške veže splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. Venci se hvaležno odklanjajo. LJUBLJANA, dne 7. marca 1939. Rodbini KRISTAN — SMERKOLJ Enosob. stanovanje » bližini Tabora, iščeta dve osebi. — Ponudbe na ogl. cdd. Jutra pod »Ali Sv. Petra«. 4696-21a Dvosob. stanovanje s kabinetom, iščem za maj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Plačam točno«. 4699-2la Razno Sobo odda Opremljeno sobo s posebnim vhodom, v cen tru, ceno oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 4679-23 Opremljeno sobo v mestu, takoj oddam gospodu. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 4659-23 Sobo opremljeno ali pra2no, s posebnim vhodom, oddam 15. marca. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 4705-23 Opremljeno sobo lepo, solnčno, s strogo separiranim vhodom, v centru rr.esta, takoj oddam. Poizve se v vseh poslovalnicah Jutra. 4700-23 Opremljeno sobo1 solnčno in zračno, s posebnim vhodom, • souporabo kopalnice, oddam solidnemu gospodu. Naslov v vseh po slovalnicah Jutra. 4702-23 Sobe išče Sobo pr! popolnoma samostojni dami išče za 15. marec zelo simpatičen 34 leten javni uradnik - tujec. Ponudbe pod »Prijateljstvo« na ogl. odd. Jutra. 4676-23a Izjava Guštin hrušica Franc. žel. del., p. Jesenice, obžalujem, da sen* žalil in zmerjal g. Koširja Lenarta iz Zg. Plavža in se mu zahvaljujem, f ni tožil. Jesenice, Guštin Franc. 4667-31 Dopisi Atelje Zopet zdrav. Hvala za voščila. V mislih s ceboj. S. 4725-24 Otomane Din 340.— Vfodroce » 175.— VIreže » 88.— Kauče » 1750.— E. Zakrajšek, LJUBLJANA, Miklošičeva 34. CONTINENTAL mesečne pc Din 200; za državne uslužbence po Din 100.— Ivan Legat, LJUBLJANA, PreSeraova 44. MARIBOR, Vetrinjska 30. Za vsako družino najlepša oblačila. - Posebno moške obleke, trenškoti, krasno perilo itd. si nabavite najboljše ln najceneje pri Presker, Sv. PETRA C. 14. KURIVO po najugodnejši ceni, drva, koks, la trboveljski premog brez prahu VINKO Podobnik, TRŽAŠKA 16, tel. 33-13. INSERIRAJ V „ JUTRU"! DI AN A FRANCOSKO ŽGANJE PRODAJTE svoje FOTO-POSNETKE' Iščemo za priključene nam časopise ln novlne stalno zanimive foto-posnetke iz vseh panog. Postanite časnikarski fotograf v svojem stranskem poklicu! Zaslužite denar s svojim foto-aparatom! Vse pobližje proti poštnini za odgovor pod šifro 729 na Agence de la Presse 10, rue Pauquet, Pariš (16). ...brez Da boste lepi, da ostanete mladi, ravnajte se po Režimu Simon. 1. Zjutraj in zvečer masirajte vlažno kožo s CREME SIMON ki hrani ln varuje epi-dermo ter jo napravi elastično. 2. Da dosežete baržuna-sto mat polt, uporabljajte CREME SIMON M.A.T. »Dve prijateljice Vaše lepote« Brezplačen vzorec pošlje po zahtevi tvrdka M. Neumann, Oddelek E Zagreb 1, poštni predal 310. «■■■■■■■■■■■3901 Oglasi v „Jutru" imajo vedno največji uspeta! KOLESA KUPITE DOBRO IN POCENI TUDI NA OBROKE pri H. §UTTNIEM LJUBLJANA, ALEKSANDROVA 6. Brezobvezen ogledi INSERIRAJTE V „JUTRU"! MEDNARODNI SPOMLADANSKI VELESEJEM od 12. do 18. marca 1939 tehnični sejem do 19* marca 1939 ZNATNE VOZNE OLAJŠAVE NA VSEH ŽELEZNICAH SEJEMSKA PALAČA: (MESSEPALAST) Sejem luksuznih in potrebnih predmetov, sejem tekstilnega blaga in oblačil, sejem pohištva, dunajska moda plativa, »Umetnost v obrtu«, potne potrebščine itd. NA ROTUNDIs (ROTUNDEGELANDE) Tehnični sejem, sejem poljedeljsklh ln gradbenih strojev ter strojev za gradnjo cest, sejem za rudarstvo in elektrotehniko, sejem živeža in sredstev za uživanje, gasilske potrebščine itd. V modni hiši prednašanje najnovejših ln najizbranejših dunajskih modelov. Vsa navodila daje generalni zastopnik dunajskega velesejma za Kraljevino Jugoslavijo: HEINR. PFANNENSTDLL, Beograd H, Brankova 8, oziroma LJUBLJANA: Zveza za tujski promet v Sloveniji »Putnik«, Gajeva ulica (Nebotičnik); MARIBOR: Zastopstvo »Putnik« A. D. za promet potnikov ln turistov v Kraljevini Jugoslaviji, Trg Svobode, »Mariborski grad«, Ljubljanska Kreditna banka, podružnica; CELJE: Prva Hrvatska štedionica, Tourist Office »Putnik« A. D., Aleksandrov trg št. 1 — ter vse podružnice društva »Putnik« v državi. Uisejnje Davorin fiavJjen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Viraut. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarna rja Fran Jeran. — Za inseratm del ie odgovoren Alojz Novak. — Vsi v Ljubljani.