Poštnina plačana v gotovini. Leto XV,, štev. 21$ Ljubljana, nedelja 16* septembra I934 Cena l.— Din UpravniStvo; Ljubljana, Knafljeva ulica 6. — Telefon S t. 3122, 8123, 3124, 3125, 3126. Inseratnl oddelek: Ljubljana, Selen-« burgova uL 8. — TeL 3492, 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica St. 11--Telefon fit. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica St. 2--Telefon St. 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana fit. 11.842, Praga fiislo 78.286, Wien 8t 105.241. Naročnina snato mesečno Din 25*— Za inozemstvo Din 40.—, Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 812«. Maribor Gosposka ulica 11. Telefon fit. 2440. Celje, StrossmayerJeva ulica fit. L Telefon fit 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifo. Mednarodna trgovina Danes se prične v Beogradu pod pokroviteljstvom našega kralja plenarna skupščina Mednarodne parlamentarne konference za trgovino. Iz vseh delov Evrope so na konferenco prispeli parlamentarci gospodarstveniki, da se posvetujejo o važnih gospodarskih problemih Evrope. Mednarodna parlamentarna konferenca za trgovino ima svojo skupščino vsako leto v drugi državi. Leta 1931 jo je imela v Pragi, lani v Rimu, letos pa je prvikrat našo državo doletela čast, nuditi tej odlični mednarodni instituciji gostoljubno streho. To vsekakor pomeni veliko mednarodno upoštevanje naše države, ki igra v gospodarskem življenju Evrope vidno vlogo. Pomeni pa tudi praktično korist za nas, kajti jasno je, da država, kjer se vrši taka konferenca, mnogo lažje zastopa svoje interese in svoje stališče, kakor če mora pošiljati delegate na konferenco v drugo državo. Če si je letos Mednarodna parlamentarna konferenca za trgovino izbrala kot kraj svojega zasedanja prestolnico naše države, tedaj se v tej gesti poudarja tudi pomen, ki ga vsa Evropa pripisuje gospodarskim problemom Balkana in Podunavja. Mednarodne gospodarske konference so prišle sicer v zadnjih letih na slab glas, tako ne morda zaradi svojih sklepov, marveč v prvi vrsti zaradi tega, ker se sklepi takih konferenc navadno ne izvajajo. V spominu nam je še svetovna gospodarska konferenca v Londonu; izvršila je v resnici ogromno delo, ki pa ni prineslo svetovnemu gospodarstvu koristi, kakršne bi lahko pričakovali. Vendar nam te slabe izkušnje ne smejo vzeti poguma. Zlasti parlamentarci, ki prihajajo iz gospodarskih krogov, odnosno parlamentarci, ki zastopajo gospodarske interese, ne smejo odnehati in ne smejo izgubiti poguma. Z 'vso vnemo morajo nadalje delati na 'tem, da se na mednarodnem polju Ustvarijo pogoji za zopetno zboljšanje svetovne gospodarske konjunkture. Če znaki ne varajo, je danes razpoloženje za mednarodno sodelovanje na go-spodarskem polju ugodnejše, kakor je bilo še lani ali celo predlanskim. Vedno ^x>lj se utrjuje spoznanje, da svetovne gospodarske krize ni mogoče lečiti z avtonomnimi ukrepi posameznih držav, slasti pa spoznanje, da pretirana av-tarkična stremljenja le poostrujejo kri-?50 svetovnega gospodarstva. V posameznih državah že opažamo, da se pričenjajo trgovinsko-politična sredstva, ki so bila uvedena v svrho zmanjšanja trvoza in pospeševanja avtarkije, vedno bolj uporabljati kot sredstvo za razširjenje blagovne izmenjave. Sistemi kontingentov, kompenzacij in uvoznih dovoljenj se sicer nadalje širijo, vendar vedno bolj le zaradi tega, da ena država prisili drugo k večjemu uvozu po načelu reciprocitete. Zato se v zadnjem času sistem kontingentov vedno češče Veže s sistemom preferenc. Mednarodna parlamentarna trgovinska konferenca, ki bo danes otvorjena v Narodni skupščini v Beogradu, se bo ha vila izključno z ekonomskimi problemi. Na beograjski konferenci bo preko 200 delegatov, med katerimi se nahajajo tudi razne odlične kapacitete na gospodarskem polju, zastopalo 23 držav. Konferenca bo razpravljala med drugim o ekonomski obnovi Evrope, o regionalnih paktih, o valutnih problemih, kmetijskih kreditih itd. O regionalnih paktih bosta poročala jugoslovenska referenta narodni poslanec dr. Velizar Jankovič in senator dr. Oton FrangeŠ, o valutnem vprašanju in stabilizaciji denarja pa bo poročal znani francoski gospodarski strokovnjak in denarni teoretik Paul Reynaud, bivši francoski finančni minister. IZROČITEV POVABILA RUSIJI ZA VSTOP V DRUŠTVO NARODOV Popoln sporazum o vstopu Rusije v ženevsko ustanovo — *-wauuv, ki je bilo izročeno včeraj Litvinovu, sta podpisali dve tretjini držav, zastopanih v ženevi Ženeva, 15. sept čw. Dve minuti pred polnočjo je bil popoln sporazum o vstopu Sovjetske unije v Društvo narodov. Po končanem sporazumu, ki je bil snoči dosežen med Litvinovim in dr. Benešem v neki vasi ob Ženevskem jezeru, so danes dovršili tudi poslednje formalnosti za vstop Rusije v Društvo narodov. Dr. Beneš je danes popoldne ponovno obiskal Litvinova, ki mu je že izročil povabilo za vstop v Društva narodov. Povabilo so podpisali de'.egati dveh tretjin držav, članic Društva narodov. Mala antanta je povabilo podpisala skupno. Litvinov je povabilo sprejo! in je dr. Benešu izročil pismen odgovor, da Rusija pristaja na vstop v Društvo narodov. S tem aktom je zaključena poslednja faza pogajanj. Zastoj so povzročile predvsem države, ki so bile načelno proti vstopu Rusije v Društvo narodov, pa tudi nekatere manjše države, ki so s svojo upornostjo le hotele dokazati svoj pomen v Društvu narodov. Akcija teh manjših držav je bila naperjena predvsem proti velesilam, ki so hotele brez zamudnejših pogajanj speljati vso stvar do čim prejšnjega zaključka. Po današnji izmenjavi povabila in odgovora se more smatrati, da je vprašanje vstopa Sovjetske unije v Društvo narodov definitivno rešeno. Končna procedura in ostale formalnosti nikakor ne bodo mogle komplicirati dejanskega pristopa. 0 temn bo razpravljala še šesta politična komisija, v kateri zastopa Jugoslavijo zunanji minister Jevtič. Pričakovati je. da bodo prihodnji teden v zasedanju Društva narodov sodelovali tudi že ruski delegati. Tako ie bilo končno rešeno veliko vprašanje, ki je v zadjih dneh v Ženevi izzvalo celo vrsto dramatičnih dogodkov Besedilo povabila Besedilo povabila, ki je bilo danes poslano Sovjetski uniji, popoldne še ni bilo objavljeno, iz dobro poučenega vira pa se doznava, da se glasi takole: V mnenju, da mora ohranitev svetovnega miru temeljiti na splošnem sodelovanju držav pri delu Društva narodov, vabijo podpisane države prisrčno Sovjetsko unijo, naj postavi svojo kandidaturo za sprejem v Društvo narodov. V odgovoru, čegar besedilo tudi še ni bilo objavljeno, opozarja Sovjetska unija na svoj podpis Kelloggovega pakta ter izjavlja, da namerava v smislu sprejetega povabila stopiti v Društvo narodov. Pri tem postavlja pridržek glede razsodišča, ki so mu podvržene Države balkanske zveze popolnoma solidarne Zunanji ministri balkanskega sporazuma so ugotovili na svojih sestankih popolno soglasje v vseh med« narodnih vprašanjih Ženeva, 15. septembra, č. Snoči so imeli zunanji ministri držav balkanske zveze daljšo konferenco. Danes so se ministri Jev-tič, Titulescu, Maksimos in Ruždi bej ob 16. ponovno sestali. Pred sejo balkanske konference je turški zunanji minister Tev-fik Ruždi bej izjavil zastopnikom tiska, da so vsi štirje zunanji ministri zavezniških balkanskih držav enakih misli in nazorov, da so docela zadovoljni s položajem na Balkanu in da zaupajo v najlepši razvoj odnošajev med njimi. Naš sporazum je tak, je dejal Ruždi bej, da ga nihče ne more oslabiti ali omejiti. Drževe balkanskega sporazuma in Male antante delajo sporazumno, kar je povsem naravno, saj sta Jugoslavija in Rumunija članici Male antante. Naš komunike bo vseboval nedvomno stvari, ki so že v snočjem komunikeju Male antante. Videli boste, kakšna je harmonija med njo in našo balkansko zvezo. Ta popolna harmonija bo gotovo še enkrat pokazala skupnost med našima dvema prijateljskima blokoma. Važnost beograjske skupščine Mednarodne parlamentarne konference za trgovino pa ni samo v njenem obširnem ter aktualnem delovnem programu, temveč tudi v tem, da pridobiva ta mednarodna organizacija od leta do leta večji pomen. S tem pridobivajo seveda tudi njeni sklepi širšo resonanco. Ustanovljena je bila Mednarodna parlamentarna konferenca za trgovino 1. 1913 na pobudo belgijskega parlamenta in se je naslednje leto vršila prva taka skupščina v Bruslju. Za vztrajnost, ki jo kaže ta mednarodna organizacija v svojih prizadevanjih, je značilno, da konferenca. tudi med vojno ni p/enehala delovati. Kraljevina Srbija je bila že od leta 1916 članica te konference in so se tudi pozneje jugoslovenski delegati prav vsako leto udeležili zasedanja. Delo te konference bo gotovo spremljala žel ja vseh jugosl oven skih gospodarstvenikov, da bi rodilo čim več uspeha v prid evropskim narodom in da bi postala beograjska skupščina svetla točka v zgodovini te mednarodne institucije. Ruski letalski rekord Moskva, 15. septembra. AA. Letalo je e piloti Gromovim. Filinom in Spirinom doseglo nov rekord- Letelo je nad moskovskkim letališčem 75 ur in preletelo 13.000 km. Komunike Stalni svet balkanske zveze je izdal nocoj naslednji komunike: Stalni svet balkanskega sporazuma je imel včeraj 14. t m. svojo prvo in danes v soboto svojo drugo sejo pod vodstvom grškega zunanjega ministra Maksimosa. Svet je podrobno proučil vsa vprašanja, ki so bila na dnevnem redu, med drugimi o sprejemu Rusije v Društvo narodov, o varnostnih paktih, manjšinah, medbalkanskih odnošajih in odnošajih balkanskega sporazuma napram Društvu narodov. 1. Glede vstopa Rusije v Društvo narodov je stalni svet balkanskega sporazuma sklenil, da bodo vse štiri države glasovale zanj. 2. Stalni svet gleda povoljno na projektirane pakte o varnosti in pogodbe, o katerih se vodijo pogajanja. Stalni svet poudarja, kolikega pomena bi bili za ohranitev svetovnega miru pakti med sosednimi evropskimi državami, ki mejijo na skupna morja, kakor bi bil sredozemski pakt, čegar sklenitev si stalni svet želi v čim krajšem času. 3. Kar se tiče manjšinskega dogovora, vztraja stalni svet še nadalje na svojem že prej dobro znanem stališču, ki so ga njegovi člani že večkrat precizirali pri razpravah v Društvu narodov. 4. Glede na vprašanja, ki se tičejo Balkana, je stalni svet sklenil, da bo še nadalje delal za omogocenje sodelovanja vseh balkanskih držav. Stalni svet izraža svoje posebno zadovoljstvo zaradi bi; I IT V , , - p [ •• ^ * * ' \ J t, i i , i p ,» , , , . V tem S i t i vidi dragocen prispevek k delu za mir in zbližanje balkanskih narodov. 5. Balkanski sporazum, ki je zasnovan na spoštovanju pogodb in sodelovanju z Društvom narodov, nalaga gospodu Maksimo-su dolžnost, da v imenu štirih držav registrira pogodbo, sklenjeno v Atenah 9. februarja 1934 kakor tudi dopolnilni protokol. Prihodnji sestanek stalnega sveta balkanskega sporazuma bo 27. oktobra v Ankari. Zbližanje z Italijo ženeva, 15. sept. p. ženevski politični krogi, ki imajo globlji vpogled v razvoj političnih pogajanj med delegacijami posameznih držav v ženevi, so sprejeli snoč-nji komunike stalnega sveta Male antante kot pravo senzacijo. Po tem komunikeju sodijo, da je bila na konferenci Male antante dosežena soglasnost o zbližanju Italije s Francijo in v zvezi z njo z Malo antanto. Italijanski krogi, iz katerih izhaja ta sodba poudarjajo, da je sedaj olajšan tudi sporazum glede sredozemskega pakta. Bistveni pogoj za sredozemski pakt odnosno zbližanje med Italijo in Francijo pa je ureditev razmerja med italijansko in francosko sredozemsko vojno mornarico. V tem pogledu je Francija že pristala na neke koncesije v prid Italiji. Potovanje francoskega zunanjega ministra Barthouja v Rim je sedaj definitivna stvar, h kateri pa je mnogo prispeval tudi komunike stalnega sveta držav Male antante. Anglesko-nemska finančna pogajanja Berlin, 15. septembra. AA. Prihodnje dni prispe v Berlin angleško odposlanstvo za nova finančna in gospodarska pogajanja, ki se bodo pričela po vsej priliki v sredo. Po mnenju nemških listov gre samo za to, da se sistem naknadnega dovoljenja deviz nadomesti s sistemom predhodne razdelitve deviz, tako da bodo uvozniki lahko v naprej vedeli, s kolikšnimi devizami lahko računajo. London, 15. septembra. AA. V ponedeljek odpotuje v Berlin posebno odposlanstvo angleške vlade k pogajanjem z zastopniki nemšike vlade o ureditvi trgovinskih in finančnih stikov med Veliko Britanijo in Nemčijo. Odposlanstvo vodi prvi gospodarski svetovalec angleške vlade in znani finančni strokovnjak sir FTederick Leith Ross. Kakor znano, so ta pogaj'anja posledica najnovejše gospodarske politike nemškega gospodarskega ministra dr. Schachta. Tudi 60 angleški tekstilni izvozniki nedavno izjavili, da odklanjajo vsak nov izvoz v Nemčijo, dokler jim nemšdci trgovci na plačajo dolžnih zaostankov. Uspeh evropskega krožnega poleta Varšava, 15. seotembra. AA. Mednarodno tekmovanje turističnih letal po Evropi je končano. Startalo ie veeh skupaj 32 letalcev, na cilj v Varšavo pa je priletelo 17 letal. Prvi ie bil Poljak Bajan « 1858 točkami, dragi je Poljak Ploncrvnski (1821), tretji Nemec Sudemann (1813). četrti Cehos'ovak Ambruž (1795). Izmed 12 Poljakov se jih je kvalificiralo 5. izmed 12 Nemcev 7, vei trije Čehoslovaki in 2 Italijana izmed petih Princesa Marina v Londonu Pariz, 15. septembra. AA. Princesa Marina bo odpotovala jutri v Loi^on. Spremljala jo bosta njena roditelja. V Londonu jih bo sprejel princ Jurij in spremil v Balmoral k svojim staršem. vse države, članice Društva narodov, v tem smislu, da se sme razsodišče uporabiti samo za vprašanja, ki se bodo pojavila v bodočnosti. Povabilo Sovjetski uniji so ob 12.15 v hotelu francoske delegacije podpisali zastopniki 33 držav, članic Društva narodov. Rusija dobi stalno mesto v svetu DN _ Ženeva, 15. septembra, g. Svet Društva narodov je danes zvečer v tajni seji z vsemi glasovi sklenil ustanoviti stalno mesto Rusije v svetu. Tri države so se vzdržale glasovanja. To glasovanje je v Ženevi napravilo najglo-bokejši vtis, ker je napravilo prosto pot za sprejem Sovjetske unije. Obenem pomeni velik oseben uspeh francoskega zunanjega ministra Barthouja, ki ga je treba smatrati za pobudnika zbli-ževalne politike med Moskvo in Ženevo. Kot posredovalec pri zapletenih in deloma zelo živahnih pogajanjih je z velikim uspehom nastopil češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš kot predsednik sveta, ki mu je uspelo v razmeroma kratkem času odstraniti nevarne zapreke za ugodno rešitev. Sprejem Sovjetske unije v Društvo narodov se smatra za uspeh ženevske organizacije ki za napredek varnosti mira. Volitve predsednika sveta DN Ženeva, 15. sept. Reuter poroča: V Ženevi je nastal kočljiv položaj zaradi predsedniškega mesta v svetu Društva narodov. Če Turčija ne bo izvoljena n« mestu Kitajske, bo pripadlo predsedniško mesto v svetu po abecednem redu Sovjetski uniji. Da to preprečijo, je bila sklicana seja sveta Društva narodov za torek dopoldne, ko Sovjetska unija še ne bo član. Če bo torej Turčija na seji skupščine v ponedeljek izvoljena v svet Društva narodov, potem mu bo v torek predsedoval turški zunanji minister Tevfik Ruždnbej. V nasprotnem primeru bo pripadlo to mesto Argentini. Izjava kitajskega delegata Ženeva, 15. septembra, č. Kitajski delegat pri Društvu narodov Kvotaiči je danes izjavil, da Kitajska ne bo priznala nadzorstva Japonske nad Mandžurijo, dokler bodo severne kitajske dežele pod imenom Mandžurije japonske kolonije. Dokler se to stanje ne izpremeni, ne bo miru v Aziji. Kitajski delegat opozarja Društvo narodov v sedanjem trenutku, ko stopa Rusija v vrsto njegovih članov, da se bo moralo Društvo narodov odslej še vse bolj baviti s problemom, kako ohraniti mir na Daljnem vzhodu. Rusija sama bo sedaj tudi v Ženevi vedno znova poudarjala, da se mora braniti pred Japonske. Vzhodni pakt in Japonska Tokio, 15. septembra. w. Francoski poslanik je imel danes razgovor z japonskim zunanjim ministrom Hiroto. Državnika sta razpravljala o francoskem načrtu vzhodnega pakta. Francoski poslanik je japonskemu zunanjemu ministru podal pomirljive izjave o ciljih tega pakta ter je zlasti poudarjal, da nikakor ni naperjen proti Japonski. Poljska ne odneha Francosko-poljsko zavezništvo v preizkušnji — Očitki poljskega opozicijskega tiska Ženeva, 15. septembra w. Poljski zunanji minister Beck je izjavil včeraj zastopnikom angleških listov, da bo Poljska kljub včerajšnjim odgovorom delegatov velesil glede manjšinskega vprašanja, vztrajala v vseh točkah na svojem stališču. Pariz, 15. septembra g. Kriza francosko poljsike zveze je odkrito izbruhnila ter ni več nobena tajnost, da postavlja zunanji minister Barthou, ki mora v francoski javnosti in v francoskem tisku računati tudi z neugodnimi komentarji, poljsko vlado pred alternativo, da se drži pogodb ali pa izgubi zavezništvo s Francijo. Kakor izjavljajo v francoski delegaciji, ima Poljska izbirati med zvezo s Francijo ali zvezo z Nemčijo. Desničarski list »Ordre«, ki spada gotovo med liste, naklonjene Poljski, napada zelo ostro Pilsudskega. V listu ne manjkajo grožnje, ki so samo omiljene z obžalovanjem zaradi hude usodepolne pogreške Poljsike. List piše: »Poljska lahko sedaj izbira. Ako se bo postavila na stran Nemčije, bo moTa-ia v bodoče prevzeti nase vse posledice. Debato v svetu Društva narodov o poljski kršitvi pogodbe o narodnih manjšinah pričakujejo s precejšnjim vznemirjenjem, xer je treba pričakovati izpremembe položaja. Iz Ženeve poročajo, da Poljska v danem primeru ne bo pristala na razsodbo haaškega razsodišča. Sedaj naj bi Barthou rešil s pogajanji, kar se še rešfti da Varšava, 15. septembra, g. Opozicija neodvisnega poljskega tiska proti politiki zunanjega ministra Becka postaja vedno ostrejša V polemiki navaja naslednje štiri argumente: 1. Politika Becka je povzročila poslabšanje poljsko-ruskih odnošajev, kar bo za Poljsko nekega dne mogoče usode-polno. 2. Svetovno javno mnenje začenja savzemati stališče proti Poljski slično kakor proti Nemčiji, ker vidi skupno fronto Varšava-Berlin. 3. V Baltiku je politika Becka doživela poraz. 4. Nasprotstva med Francijo in Poljsko postajajo vedno ostrejša, tako da grozi Poljski nevarnost osamljen j a. Reforma delavskih sindikatov v Amerik! General Johnson obsoja stavko tekstilnih delavcev kot politično ter napoveduje zakonito preureditev >elavskih sindikatov Washington, 15. septembra AA. Generai Johnson je danes prvič po izbruhu tekstilne stavke izpregovoril o njej. Dejal je, da je delavstvo s to stavko kršilo sporazum, ki ga je sklenil s predsednikom delavskih strokovnih organizacij pred podpisom uredbe o delovnem času in mezdah v tekstilni industriji. Ta industrija, ki je prva dobila svojo uredibo, bi morala biti zadnja, v kateri bi smela izbruhniti stavka. Navzlic tej izjavi je podpredsednik organizacije tekstilnega delavstva izjavil, da bo stavka trajala dalje. Po njegovem mnenju bi moral general Johnson ostati nevtralen. Na drugi strani je general Johnson izjavil novinarjem, da so lastniki tovarn rav-nali prav, ko so odklonili delavske zahteve. Sindikati so se ravnali po predlogih, ki jim jih je predložil vodja socialistične stranke Norman Thomas. S tem je stavka dobila politično obeležje. General Johnson je pristavil da je že priporočil posvetovalnemu odboru NRA, naj sestavi načrt o preureditvi delavskih sindikatov. Za vsako industrijo bo odslej ena stanovska organizacija. Računa, da. bo na ta način vzpostavil red in mir. S tem se je Johnson izjavil proti starejšemu angleškemu sistemu delavskih zvez. To vprašanje bo na dnevnem redu kongresa ameriške delavske zveze v San Franciscu. Ni Izključeno, da bo prišlo v tej zvezi do popolne preosnove ameriškega delavskega pokreta. Na kraju je general Johnson obsodil tudi sistem de-lodajalskih sindikatov. Washlngton, 15. septemlbra k. Stavkovno gibanje tekstilnih delavcev v nekaterih severnoameriških državah, zlasti pa v državi Rhode Island, je doživelo včeraj hud političen udarec. Policijske oblasti so dognale, da so se pričeli vmešavati v stavkovno gibanje tudi komunistični agenti. Komunistična propaganda je prišla do te raza zlasti včeraj pri incidentih v Woon-sooketu. Ko je policija delavske demonstracije zatrla, je aretirala nad 300 komunistov, ki so naščuvali delavstvo, da je kljub vsem pozivom vrhovnega vodstva stavke, naj se »eboj dve uri zamude. Breme vam je takle poseben vagon Tazigrane mladine, tovor, da ga sušaški vlak n? svojih klancih ne zmore kar tako. Ampak šlo ie po sreči, četudi brez spanja. In potem na ladji: vreme je bilo kakor iz škatle, morje mirno, ampak oni zajetni steward je nekajkrat poskočil in stregel sem in tja — in takoj proti Omi-šlju je zadonela krepka pesem. Še več: raztegnila se je tndi harmonika v rokah srč-kane montanistke. Odštevši =3m sprejem in nekatere drobne, čisto intimne slovesnosti in zasebne prigode, preostane skrbnemu kronistu še vedno obširna naloga, če zaželi v zabavo tistim, ki niso mrrgli poleS. podrobno opisati rajdo prireditev ob bivanju Jadranašev na Krku. O čem najprej? O »Vdovi Rošlinki«. To je bil ključ k vsemu dobremu in veselemu, kar se je Jadranjem nabralo na Krku... Za poldeveto zvečer je bil nanovedan pričetek predstave. Toda ob poldevetih smo še prav redki sedeli za mizami na Trgu kralja Aleksandra. Za mizami, pri prvem poliču. Taka je gosposka navada tam doli. Vem. da so naši fantje v narodnih nošah za odrom šteli svoje debele srebrne gumbe: bo. ne bo? In kako bo? Drugi pa smo pogledovali na prekrasno sončno uro na im-pozantni frankopanski kuli, — škoda, bilo je temno, nič se ni videlo r>a njej. nič dobrega se vobče ni obetalo. Pa glej! Nekdo je viknil, da je »ovdi preškuro« — zagorel so obločnice (kilovat po 10 Din na uro) in po kratki zamudi, ki je bila čisto v skladu z našo dopoldansko zakesnitvijo, je naenkrat zavladal naval. Vse mize polne, vse naokrog po trgu črn rob stoječega parterja, naodlionejše občinstvo pa je na gvmadeno kukalo iz lož, hočem reči iz svojih oken. Popularni policaj Mileta je s pen-cirekom kakor Herodež razgnal nedolžno mladež. Rompomoom — udarjala je godba, da nas je kar dvigalo, nrav slični morajo biti občutki, kadar v Bavreuthu zadoriio fanfare. Predstava na Krku je bila brez zastara in brez suflerja. Tedaj, nalikovala je tudi hudožestvenikom. Do tod — .šala. Nosečim ženam In mladim materam pomore naravna »Franz Josefova« gren-čica do urejenega želodca in črevesja. Glavni zastopniki modernega zdravilstva za žensko so prezikusili, da »Franz Josefova« voda v največih slučajih učinkuje hitro, sigurno in brez bolečin. »Franz Josefova« greneica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Po slavnostnem sprejemu prvega vlaka v Nišu Beograd, 15. septembra. V nedeljo in ponedeljek se bodo v Beo-ogradu in Nišu vršile proslave 50 letnice prve srbske železnice. Proga Beograd-Niš, dolga km je bila izročena prometu 17. septemibra 1884., prva vožnja po njej pa je bila prirejena nekaj dni poprej ta so se s tem prvim vlakom vozili samo zastopniki vlade in povabljeni gosti. Po dveh letih pa so bile v prometu tudi naslednje proge: Niš-Leskovac (44 km), Leskovac-Vranja (67 km), Vranja-Ristovac do tedanje turške meje (12 km). Proga Niš^Bela Palanka s podaljškom Palanka-Pirot je bi-la otvorjena novembra 1&87-. proga Pirot-Caribrod, dolga 26 tam, pa avgusta 1888. S temi progami je bila ustvarjena mednarodna železniška zveza s Solunom in Carigradom. V štirih letih od otvoritve prve srbske železnice so bile mednarodne zveze urejene in 8 tem je bila otvorjena tudi nova doba ne sanno v gospodarskem in kulturnem življenju Balkana, temveč tudi v življenju vse Evrope in njenih narodov. Ustanavljanje srbskih železniških p ros ima burno zgodovino, že leta 1851. se je srbski tonez Aleksander Karadjordjevič obrnil do visoke porte v Carigradu, da bi mogel graditi železnico od Beograda do Aleksinca. Porti ni šlo v račun, da Ibi tako močno sredstvo napredka, kakor so železnice, nastalo v deželi, ki kaže toliko upornosti in borbenosti. Dovoljenja za zgradbo železnice torej ni bilo, pač pa se je turška vlada prihodnje leto pogodila z neko angleško podjetniško skupino o trasiranju železniške proge od Beograda do Carigrada. Srbsfci knez o teh pogajanjih ni bil niti obveščen. Ko »o prišli fci-ženjerji angleškega podjetja v srbske kra- | je, so jim srbski oblastni organi prepovedali vsako delo. Leta 1864. je knez Mihaj-lo spet oživel idejo o gradbi železnic v Srbiji. Pri sami ideji pa je ostalo vse do berlinskega kongresa, ki je definitivno rešil vprašanje železnic v Srlbiji. Srbski ministrski predsednik Jovan Ristič je 9. aprila 1880. podpisal posebno pogodbo med Avstro-ogrsko in Srbijo o graditvi železniških prog in o zvezi pri Beogradu. Srbski narod, ki si je izvojeval samostojnost svoje zem'je ln tudi povečal svoje področje, se je v polni meri zavedal važnosti železnic ter je .požrtvovalno prevzel tudi vse žrtve. Otvoritev prve železniške proge Beograd -Niš je bila velik praznik za vso Srbijo. Vsi listi so priobčevali dolge članke o gospodarskem ta kulturnem pomenu železnic ter pri tem z veseljem naglašali, kako se Niš, ki ga je doslej ločilo dolgotrajno in naiporno potovanje od Beograda, že v enem dnevu »rokuje s prestolnico«. Najboljši dokaz velike vneme ta požrtvovalnosti srbskega naroda za moderna prometna sredstva pa je seveda v tem, da so bile tako hitro zgrajene tudi že prej navedene železniške proge. V štirih lefcih po odhodu prvega vlaka iz Beograda v Niš je imela Srbija že solidno železniško omrežje. Srbske železnice so trne le tudi velike zasluge v borbah za jngosl o vensko osvobojen je in z edin jen je. Vsi železničarji od najvišjih uradnikov pa do zadnjih delavcev na progi so se v vojnih časih izkazal1 kot najpožrtvovalnejši junaki in vsemi svetu so nudili najboljši primer zvestegr ga in požrtvovalnega službovanja v kr rist naroda in države. Vsi Ljubljančani, ki 6e žele udelečrti lep« slavnosti ter si ogledati Belo Krajino hi Zumberak, imajo priložnost, da se odpeljej® iz Ljubljane v Metliko ob 5.44. Vozni na j«» polovična. V Metliki bodo pripravljeni sa Radatoviče vozovi. Kdor si hoče obenem ogledati tndi Gorjance, more pohiteti % vlakom do Novega mesta in od taro peš na aaj-višji, Trdinov vrh, odkoder prav lahko dospe do Radatavičev. Ne zamudimo priložnosti pa pohitrmo ta dan v lepo Belo Krajtnof Lendava, 13. septembra. V nedeljo 16. t m. dopoldne bodo imeli verniki evangelske veroizpovedi is lendavskega ta čakovskega sreza v Lendavi velike verske slovesnosti. Posvečena bo nova cerkev. Obrede poevečenja bo izvršil evangelska škof dr. Pop Filip is Zagreba, ki prispe v Lendavo že v soboto s popoldanskim vlakom. Evangličani so začeli gradli novo cerkev že 1. 1931. dogradili so jo pa te dni. Župnija, ki obsega ves lendavski ta ča-kovski srez ter šteje okrog 400 vernikov, je razpolagala z gradbenim skladom, fci se je nabiral vrsto let. Verniki so že plačali nekaj nad 40.000 Din, raznih daril pa so prejeli nad 100.000 Din. Cerkev, ki stane z zvonovi vred 330.000 Dta ni baš velika, a je zelo lična ta Lendavi v okras. Reformacija se je v Lendavi močno utrdila okrog leta 1550. Skoro ve« narod je takrat sprejel nove nauke Ln za (bogoslužje se je rabila kar že obstoječa katoliška cerkev. Zagovorniki m zaščitniki reformatorjev so bili takratni gospodarji lendavskega gradu grofi Baniči. Batni-či so imeli tesne zveze z Zrinjskimi ta j« po nekaterih virih ustanovil Lendavi lu terensko tiskamo Peter Zrinski. Evangelske župnije v tej dobi so obstojale razen v Lendavi tndi v črensovcih, Turni-ščn, Dobrovnikn, Nedelici, Beltincih, pri Sv. Martina na Muri {v Medimurju) ta dro-god, o čemer poroča kronika evangelske župnije v Lendavi, iz tega bi sledilo, da je vse prebivalstvo v takratni dobi postalo reformatorsko. Ko pa so postali gospodarji lendavskega posestva knezi Eeterhaizy}i, &o nastopali za evangeltčane hodi časi. Esterhaziji so bili prvi pobonrika protireformacije ln so z vsemi sredstvi zatirali lnterane. Kdor se nI hotel pokoriti je moral bežati. Najbolj snan proti reformator je bil Ester-hazjr Nikolaj. Za njegovega časa je prenehala evangelska župnija v Lendavi leta 1616. 10 let kasneje pa evangelska ž»p-itija v Beltincih. Narod je apet prestopil v katoliško cerkev ta evangelska župnija je bila na novo vstamcljena v najnovejši dobi, namreč leta 1903. Evangeličani, ki zdaj sestavljajo avojo vresko občino, so skoro vai priseljenci, ki so prišli z Goričkega in so se naselili v Lendavi kot obrtniki. Leta 1908. so sezidali svojo Sok), v kateri je bila doslej tudi molilnica. V tej zgradbi je v letošnjem šolskem letu lendavska osnovna šola Poleg tega pa imajo evangeličani v Lendavi lepo enonad stropno hišo, kjer stanujeta župnik in organist. Sedanji župnik v Lendavi je g. g-kalič Aleksander, inšpektor pa ttrkaj§nji re-stavrater g. Vukan Ludovik. Oba imata največ sastag. da si je evangelska verska občina postavila r Lendavi svojo cerkev. Zlati jubilej železnice Dramatična zgodovina ureditve železniškega prometa v Srbiji — Proga Beograd—Niš je bila otvorjena dne 17* septembra 1884. Nikoli odprti Pristen lomo v modrem ovitka. Čim je stopil na oder naš oktet, ki izjemoma šteje devet pevcev, in je zažgolel po svoje, smo mi sami najbolj zazijali od začudenja: grom in žveplo, odkod so se vzeli? Ali je kdo doslej sploh kaj čul o jadranašskem oktetu? Na vožnji so ti fantje stopili vkup in zdaj vam pojo, da jih moramo dobiti na gramofonske plošče. Ce ne tega, jih pa želimo vsaj še v Ljubljani čuti mnogokrat. Dekletom so se na Krku talila srca, to vem. In kadar vam je žametni bariton dvignil tisto o prelepi trnovski fari ali o ljubezni plameneči — hentaj, 5e ta in oni izmed nas je pesem sam zase podprl z brenčečim basom, uf! In predstava: če bi jadranašiki družini bilo do hvale, bi jih imenoval in debelo podčrtal vse po vrsti. Tako bodi brez laskanja povedano, da smo se vsi, prav vsi presrčno nasmejali od začetka do konca. Tako mirne, tako preudarne igre posameznikov in celote ne najdeš z>lepa na amaterskih odrih. Bil je to prvovrsten doživljal, v naših lastnih očeh je zrasel ugled društva: z vsem tem se je treba ob prvi priložnosti pokazati tudi v Ljub'iani. Narodno noše so se igralcem in igralkam prilegale, da smo bili vsi skupaj štemarri kakor svetega Jurija konj. Tako vsaj bi rekla Rošlinka. Po predstavi smo zmagovalno in razposajeno zarajali na trgu. Takale predstava na jugu in na prostem je za nas severnjake resnično bajesloven doživljaj. Kaj zato, če očancu ni teknila viržinka, ko jo je moral vleči, da je dobil žulje za ušesi. Kaj potem, če so razgretemu Jernejcu v prijetnem toplem ozračju, znojnemu zaradi ka-mižole, uhajale na odru košate brke izpod nosa. Sam sveti duh na špagi se je nad odrom spoštljivo zibal gori in doli, navdajal je vse nas z modrostjo in dobro voljo, io ker je bil lesen, ga niti po predstavi iji Danes se pričenja Teden Rdečega križa. Pododbor društva Rdečega križa v Ljubljani ponovno opozarja na proslavo, ki bo ob 9.30 s službo božjo na Kongresnem trgu, obhodom po ljubljanskih ulicah, mimohodom pred spomenikom kralja Petra Velikega Osvoboditelja in ob 11. na Kongresnem trgu z radijskim prenosom govora predsednika društva Nj. kralj. Visočanstva kneza Pavla ter nagovorom predsednika Pododbora g. dr. Otona Fetticha. Od 11.30 do 12.30 bo promenadni koncert v »Zvezdi«. DIABETIČARJI pijte pogosteje in po delj časa Rogaško slatino »Donat« vrelca! Vprašajte Vašega zdravnika! Nagel razvoj odbojke v našem Sokolstvu Sokolske tekme v odbojki za prvenstvo Saveza slovanskega Sokolstva in Saveza SKJ Telesna vzgoja se v Sokolstvu stalno izpopolnjuje v vseh pancgah, ki so v vzgojnem oziru koristne. Tyršev telovadni sestav nudi neomoreno bogastvo telesnih vaj, sokolska metoda pa zbira iz sestava ono, kar je v danem času za vsestransko vzgojo potrebno in izvedljivo. V sokoleki vzgoji so vedno zavzemale važno mesto tudi igre- V današnji dobi želi predvsem mladina čim več razvedrila tako v vsem svoiem življenju, kakor tudi v telesni vzgoji. Sokolska metoda vzgoje podpira težnjo, no kateri dosezamo uspehe v telesni vzgoji tudi na lažji način. potom igre. Traialo je par desetletij, predno ee je iz množioe telovadnih iger izkristalizirala tekmovalna igra. ki odgovarja vsem stavljenim zahtevam sedanje dobe. Vedno večja je postajala potreba vpeljati v sokolsko organizacijo igro. ki se: 1. igra na prostem; 2. ne rabi mnogo priprav, potrebuje čim manjši prostor ter ie zato cenena in doslopna najširšim slojem; 3. zaposli istočasno čim več igralcev; 4. je dovolj izdatna za dosego jakih fizioloških učinkov; 5. je vzgojna iz eokol-skega stališča; 6. je tekmovalna; 7. je zanimiva za igralca in gledalca. Upoštevajoč vse te dobre lastnosti, je Sokolstvo sprejelo med svoje telovadne igre odboji ko — wolleyball. Domovina te igre ije Amerika, odtod je med vojno prišla v Anglijo, odkoder so jo v posamezne evropske države zanesli skavti. Igra pa se je uveljavila v Evropi šele potem, ko jo je Sokolstvo sprejelo med svoje tekmovalne igre- V če-hoslovaškem Sokolstvu se ie pričela igrati leta 1924., leta 1926. pa se je vršila prva tekma COS v odbojki. Istega leta jo je prevzelo jugoslovensko Sokolstvo, predvsem mariborska sokolska župa. ki je prva imela tudi tekme v tej, igri. Leta 1929 omočjo župe in drjšrtva Osijek Gornii grad uredil v Osijeku idealna tekmovališča, ki £odo sposobna za tekmo v sončnem in tudi v deževnem vremenu. Osijek je bil določen za kraj tekmovanja, ker je ta župa v zadnjih dveh letih kvalitatioseben zbor kvalificiranih sodnikov, ki edini smejo soditi prvenstvene tekme. V Savezu je 76 izprašanih sodnikov in 14 sodnic. Glavne točke pravil so: pravokotnik 9X18 razdeljuje 2.44 m (za ženske oddelke 2.30 m) visoka mreža v dva enaka kvadrata. Igra ea z zrakom polnjeno žogo, obsega 63—68 cm. Moštvo šteje 6 igralcev. Igralec poda žogo v igro čez mrežo na nasprotno polje, ki jo mora z odbijanjem (odbojka!) zopet vrniti čez mrežo. Na eni strani smejo udariti le trije igralci, po tretjem udarcu mora žoga preko mreže, sicer je izguba točke. Tekma v odbojki za prvenstvo SSS Ker ije odbojka zelo razširjena tudi v vseh drugih sokolskih savezih, Čehosbivaškem, Poljskem. Ruskem ter v Savezu bolgarskih >Junakov«, se je načelništvo Saveza SS v Pragi na pobudo načelništva SSKJ odloČilo, letos prirediti tekmo v odbojki tudi m prven- DANES ZGODOVINSKI VELEFILM HENRIK VIII. IN NJEGOVIH 6 ŽENA V glavni vlogi slavni C. Laughton, znan iz filma »V znamenju križa« Rezervirajte si vstopnice! Predprodaja od 11.—%3. Predstave: danes ob 3., 5., 7in 9.H zvečer ELITNI KINO MATICA Telefon št. 21-24 stvo slovanskega Sokolstva. Hoteč izraziti svoje priznanje nad lepim razvojem igre v jugoslovenskem Sokolstvu. je načelništvo Saveza slovanskega Sokolstva po soglasnem pristanku vseh včlanjenih savezov odločilo, da bo prva tekma v odbojki za prvenstvo Saveza "slovanskega Sokolstva dne 23. septembra r Osijeku ter istočasno pooblastilo načelnika SSKJ br. Miroslava Ambrožiča, ki je istočasno namestnik načelnika SSS. z vodstvom te tekme. Jugoslovensko Sokolstvo z zadoščenjem in z zahvalo sprejema to priznanje in odlikovanje s strani Saveza Slovanskega Sokolstva. češki in bolgarski tekmovalci v Osijeku Na poziv načelništva Saveza Slovanskega Sokolstva se je k tej tekmi prijavila bratska Cshoslovenska Obec Sokolska in Savez bolgarskih »Junakov« z vrsto članov in Članic. Tekmovalci teh savezov ee bodo dne 23. septembra ob 7. uri pomerili z novim prvakom Saveza SKJ za prvenstvo Slovanov. Češka in bolgarska delegacija bo v Osijeku dobrodošel in toplo pozdravljen gost Saveza SKJ. Posebna pozornost pa bo posvečena bratom »Junakom« v tem prvem njihovem srečanju z jugoslovenskim Sokolstvom. Na to njihovo prvo pot jim iztekamo toplo in iskreno dobrodošlico! Vabimo jugoslovensko širšo, posebno pa eokolsko javnost, da ob priliki cptovanja češke in bolgarske delegacije skozi večie postaje naše domovine pozdravi mile g06te ter se udeleži prireditve v Osijeku dne 22. in 23. t. m. Točen čas potovanja gostov bo pravočasno objia-vljen. Letošnje tekme v odbojki za prvenstvo SSKJ, posebno pa one m slovansko prvenstvo bodo gotovo sprožile predlog, da ta zdrava in odlična tekmovalna igra najde čim prej pot tudi na svetovne climpijade. Treba je samo pokreniti vprašanje ustanovitve mednarodnega saveza za te igre. Sokolstvo bo v nj,em gotovo vodilni član. F L. Letošnji vpis na meščanske šole Vse šole kažejo velik porast učencev V dravski banovini raste od leta do leta zanimanje za meščanske šole. Obrtniške organizacije zahtevajo, da mora imeti vajenec, če ne več, vsaj dva razreda meščanske šole. Trgovci zahtevajo celo štiri razrede. Vse strokovne šole imajo za vpis v prvi razred pogoj dokončane meščanske šole. In zato ni nič čudnega, če se v raznih večjih krajih, kjer še nimajo meščanske šole, spontano pojavljajo stremljenja za ustanovitev te vrste šole, katere namen je pripravljati vsem praktičnim poklicem vsestransko izobražen naraščaj. Letošnje vpisovanje v meščanske šole je pokazalo presenetljive rezultate. V 32 meščanskih šolah dravske banovine se je vpisalo v prvi razred 2661 učencev, v drugega 2105, v tretjega 1287 in v četrtega 826 učencev, vsega skupaj torej 6879 učencev. V primeri z lanskim vpisovanjem znači to porast za 610 učencev. Od vseh vpisanih učencev je v . državnih meščanskih šolah 3679 dečkov in 3200 deklic. Največji porast učencev beleži državna deška meščanska šola v Mariboru, ki ima sama 784 učence, od teh v prvem razredu 340. To je največja slovenska meščanska šola. ki ima poleg 4 temeljnih razredov še 13 vzporednic. Za njo največja je I. državna deška meščanska šola v Ljubljani, ki bo imela 10 razredov. Vse meščanske šole na bivšem štajerskem, ki so delovale že pred svetovno vojno, stalno in vzdržema napredujejo, ker imajo za seboj že stare tradicije, mlajše pa se morajo boriti posebno na bivšem Kranjskem a težavami, katerih njihove štajerske to-varišice niso nikdar poznale. Te težave nastajajo redno zaradi pomanjkanja posebnih prostorov za meščanske šole. Tu je treba omeniti v prvi vrsti vse ljubljanske meščanske šole in one v njihovi najbližji okolici, to sta šoli v št Vidu in na Viču pri Ljubljani. Toda kljub vsemu izkazujejo tudi te velik porast učencev. Viška bo imela letos 43 dijake več ko lan- sko leto. št Vid 18. Na vseh meščanskih šolah bo treba 12 novih vzporednic, škof. jeloška pa je dobife v svojem razvoju letos tretji razred, tako da bo na vseh šolah 13 oddelkov več. Za vse državne meščanske šole dravske banovine je potrebnih 265 kvalificiranih učnih moči. Trenutno jih imamo komaj 200, ostale nadomeščajo z osnovnih šol dodeljeni učitelji in honorarni nastavniki od ure, katerih je skupaj 88. Višji pedagoški šoli v Zagrebu in Beogradu ne moreta zadostiti vsem potrebam meščanske šole. Prav posebno primanjkuje nastavni-kov za IV. in V. strokovno skupino. Manjši porast učencev ko državne šole zaznamujejo zasebne dekliške meščanske šole. Teh imamo v dravski banovini 8. V vse prve razrede se je vpisalo 506 učenk, v druge 385, v tretje 282 in v četrte 241 učenka, vseh skupaj 1414, porast od lanskega leta znaša 65 učenk ali za 1 razred več kot lani. Ta razred, odnosno vzporednico bo dobila zasebna dekliška meščanska šola v Mariboru, ki ima za prvi razred vpisanih 80 učenk. Najmočnejša zasebna meščanska šola je v Lachtenturnovem zavodu v Ljubljani, ki šteje 336 učenk, najmanj učenk ima ona v Mekinjah, ki izka. zuje 92 učenk. Na vseh meščanskih šolah dravske banovine bodo bogatili znanje 8293 učenci, od katerih je 3679 dečkov in 4614 deklic. To je za sedaj rekordno število. S trdim delom na polju narodne prosvete so si naše meščanske šole utrle pot med narod in tako kakor so v preteklih letih izpolnile nad vse častno svoje naloge, upamo, da bodo tudi v tekočem letu izvršile svojo težavno zadačo in pripeljale spet 1000 izobraženih ljudi v pridobitne poklice. Zaradi silnega porasta vzporednic je v začetku šolskega leta še nekaj težav ob pomanjkanju učiteljev. Vsekakor pa bo ministrstvo prosvete čim prej imenovalo nove nastavnike za nove vzporednice. Vrhniške občinske zadeve Vrhnika. 15. septembra Preteklo nedeljo se je vršila redna občinska seja pod predsedstvom župana g. Hočevarja. Zupan se je najprej v toplih besedah spomnil umrlega generala Maistra, orisal njegovo življenje in njegove zasluge, ki si jih je pridobil za narod kot vojak 1u-nak, opisal pa je tudi njegovo veliko dušo, ki se je izražala v pokojnikovih pesmih. Prečital je dalje zahvalo pokojnikove rodbine za zadnjo počastitev, ki mu jo je izkazala Vrhnika, ko so peljali pokojnikovo truplo iz Unca v Maribor, in odredil v znak počastitve spomina velikega pokojnika enominuten molk. Z odlokom prosvetnega ministra je premeščen na višjo narod, šolo v Mostah pri Ljubljani vrhniški šolski upravitelj, občinski odbornik in starosta Sokola g. Završ-nik. Zupan je naglasil njegove zasluge, ki si jih je pridobil v kratkem času bivanja na Vrhniki za našo občino in za Sokola, zlasti pri gradbi Sokolskega doma. V svojem in v imenu občinskih odbornikov se mu je zahvalil za njegovo neumorno in uspešno delo; obžaloval je njegov odhod in mu želel na novem službenem mestu mnogo sreče in uspehov. G. Završmk se je ginjen poslovil od g. župana in gg. občinskih odbornikov in vsakemu posebej segel v roko. Glede gradbe podaljška železniške proge je župan poročal, da je sresko sodišče na Vrhniki določilo kupnino razlaščenega zemljišča končnoveljavno na 78.015 Din Znesek je župan izplačal 2. avgusta v roke lastnici gdč. Mulejevi. Čakati je treba zdaj le še na končni formalni vizum generalne direkcije državnih železnic v Beogradu, ki mora priti vsak čas. G Hočevar je izrazil trdno upanje, da bo proga do zime gotova. Preimenovanje ulic in nova numeracija trga sta gotovi. Nove hišne tablice bo županstvo nabavilo še ta mesec in bo v prihodnjih dneh pobralo od vsakega hišnega posestnika po 22 Din za vsako tablico. Tablice bodo prav lepe, trpežne in vsekakor v okras trga: V zadnjem času je bil zgrajen nov betonski most na cesti, ki se odcepi od podlip-ske ceste in drži proti Zitkovemu mlinu. Na isti način sta bila popravljena tudi dva lesena mostova. S podporo županstva so bili tudi razširjena gospodarska cesta v Zadnjih Dolinah, napravljena močna in dolga betonska škarpa in postavljen nov lesen most. Občinski odbor je napravil obširen program za javna dela, ki se bodo po možnosti izvršila s prispevkom iz bednostnega ba-novinskega sklada V ta program so vneše-na naslednja dela: razširjenje trškega vodovoda. dograditev obcestnega hodnika na Novi cesti, poglobitev odvodnega jarka od transformatorja do Svabičeve ceste, ponižanje Kladovškega klanca, razširjenje vodovoda v Mali Ligojni, regulacija Podlip-šice, poprava ceste v Celarskem grabnu, preložitev ostrega ovinka na občincki cesti v Bevkah in dograditev ceste k šoli v Za-plani. Odbor je v samostojni točki razpravljal o sestavi statuta za občinske uslužbence. Določil je eno službeno mesto na glavnem mestu, za katero je predpisana srednješol- ska matura, in dvoje pomožnih mest. Dalje se je sistemiziralo eno mesto za občinskega služitelja in eno za občinskega cestarja. Potrjen je bil sklep podobčine Verda, da sme odprodati'Franu Telba.nu, mizarskemu mojstru na Verdu, kos parcele številka 1740/3, to je pašnik IV razreda v izmeri 101 m3 po 3 Din-za ms, ker to zemljišče nima za podobčino nikake koristi. Po javni seji se je vršila še tajna seja, na kateri se je razpravljalo o ubožnih podporah. Vse občinsko poslopje je prenovljeno. Barva fasade je posrečena in zbuja zdaj veličastna stara občinska hiša splošno pozornost. V prihodnjih dneh bo prenovljena tudi stara hiralnica, kaT je posebno potrebno zaradi nove železniške postaje. Tudi tržni prostor bo istočasno popravljen. Z velikim zadovoljstvom se mora priznati uspešno delo občinskega odbora in njegovega predsednika župana g. Hočevarja. Danes senzacionalni velefilm Boj na življenje in smrt Divji zapad, kakršnega še nismo vide'.. — Boj za ljubezen in pravico. ZVOČNI KINO DVOR Predstave danes ob 3., 5., 7. in 9. url Cene 4.50 in 6.50 Din Ali Logarska ali Logarjeva? Hud boj se je vnel in se res ne ve, komu naj bi dal človek prav: ali Badjuri, Pu-stoslemšku in raznim drugim pristašem »Logarske«, ali pa dr. Glonarju z »Logarjevo dolino«. Obredel sem skoraj vse naše gorske kraje in precej dobro poznam krajevna imena in način, kakor domači ljudje »krščujejo« svojo okolico, pa moram reči, ■da se je v tem pogledu marsikaj izpreme-nilo v petdesetih letih, ki jih pomnim. Pod vplivom govorice šolanih ljudi in čitane besede se je marsikaj »moderniziralo«, popismenilo« in največ ne v prid, temveč le v škodo lepih starih imen. Za primer naj navedem našo romantično — Kokro. Odkar pomnim, ee je pri nas doma vedno govorilo: »Grem v Kokro«, nikdar pa ne »v Ko krško« ali »Kokrško dolino« in je ta izraz bil tudi samim Kokrjanom (tako in nič drugače, ker je Kokr(i)čan prebivalec vasi Kokrice tik nad Kranjem) čisto neznan. »V Kokro« je pomenilo v »dolino Kokre«, ker vasi Kokre dejanski ni, ko so hiše raztresene po vsej tri ure dolgi dolini in sosed niti ne vidi soseda. »Grem v Kokro« ni pomenilo določenega kraja, čigar oznaka se je v primeru potrebe posebej dodala. Tako n. pr. »grem v Kokro v cerkev«, kar je pomenilo, da grem k nedeljski maši v kokrsko cerkev (v Sipod-nji Kokri, onstran vode ob stari cesti). Drugače se je govorilo tako-le: »Odkod greš?« — »»Iz Kokre««. — »Kje si bil?« »»V žagi, na Logu (na Vogu), na Poljani, na Celjarjevem, na Hariževem, v Kremsu, pri cerkvi v Leskovcu, na Povšni, v Suhem dolu, pri dolgih mosteh, na Fužinah itd.«« Lastniki takih osamljenih selišč so se imenovali: Žagar, Logar (Vogar), Poljaj-nar, Celjar, Hariiž, Kremisar, Leskovčar, Povšnar, Suhodolnik itd. in so bila ta imena ob zgornji označbi doma kot takega strogo osebna gospodarjeva, izvzemši Logarja, ker sta na Logu poleg Logarja menda še dve hiši in se oznaka »na Logu« nanaša celo naselišče# »pri Logarju« pa pomeni Logarjev dom. Iz svojih otroških let .pomnim zelo dobro, kako sta se natančno razlikovali označbi osebne in krajevne (posestne) svoji-ne v Kokri. Konj, ki se je Povšnar pripeljal ž njim v Kranj na sejem, je bil »Povš-narjev«, les, ki so ga vozili na železniško postajo, pa je bil »povšenski«, ne pa »Povšnar je v«. Ura, ki jo je nosil Polj ajn ar (.pravilno pač »Poljanar«, ki so ga stari nemški zapisi izpremenili v Poleinerja«, pa je to prešlo tudi v ljudsko izreko?) je bila »Po-ljajnarjeva«, njive pa so bile »poljanske«, Poljajnarica je bila ».poljanska« gospodinja in sin je bil »poljanski« fant Pastirji so pasli »žagarsko, celjarsko, hariško, kremsarsko, suhodolsko« živino, toda se je oralo »loško« (voško«, ne »logarsko«) polje, polje vsega Loga, in žela »Logarjeva (»Vogarjeva«) rž, svojLna kmeta Logarja, ki ni edini dcanovalec na Logu in tudi nima obširnega posestva, žaga v Leskovcu ni bila »Leskovčarjeva«, temveč »leskov-ška«, ker ni bila last Leskovčarja, temveč turnske graščine, ali foi bila »leskovška« tudi tedaj, če bi si jo bil prisvojil Leskovčar, »Leskovčarjeva« pa v strogem osebnem svojinskem nasprotju: prej »turnska« sedaj »Leskovčarjeva«. Kako so nastali pridevniki »poljanski, leskovški, povšenski, suhodolski« za ozna-čenje svojine dotičnih posestnikov, pač ni težko pogoditi. Kraj je dal svoje ione posestvu in posestniku, pa označuje tudi njegovo svojino. Drugače je pri posestvih, katerim je lastnik dal svoje ione. Tu bi se vsekako mogle pričakovati edino le tvorbe »Žagarjev, Celjarjev, Harižev itd.«. Toda v ljudski govorici »Žagar, Celjar, Hariž..« ne označuje samo osebe lastnika, gospodarja, temveč tudi njegovo posestvo, zlasti pa še taka večja osamljena posestva, kakor so v okri. Ne govori se: »Celjarjevina, Hariževina ...« marveč kraitko: »Celjar, Hariž...« Tako to ni več ime osebe, temveč hme posestva, pravo krajevno ime, pa zato tudi ne »Celjarjevo, Hariževo, Krem-sarjevo...« polje, temveč »celjarsko, ha-riško, kremsarsko ...« Ohranil sem si vse to še iz časov, ko Je še Pustotnikov Aleš (»na Pustoti« se je reklo pri hiši) vozil iz Kokre v Kranj, 30 kilometrov daleč, s svojim voličem pol sežnja drv, da jih Je prodal za poltretji goldinar, noseč v žepu kos ovsenjaka »« špicami«, v drugem kuhanega fižola. Mislim pa, da Je tostran Grintavcev skoraj tako, kakor je onstran njih. pa da velja isto, kar velja za Kokro, tudi za »Logarjevo« ali »Logarsko dolino«, če je Logar taim na oni strani v takih ali podobnih razmerah, kakor je Logar »na Logu« v Kokri, potem »Logarjeva«; če pa v takih kakor ostali zgoraj navedeni Kokrjani, pa — »Logarska«. r. Martin Planinsek 60Ietnik Maribor, 13. septembra. Pred 60 teti se je rodil v št. Vidu pri Stični g. Martin P 1 a n i n ša. RADI0TERMALN0 ZDRAVILIŠČE Dolenjske Toplice pri Novem mestu izborni uspehi zdravljenja, posebno pri revmatizmu. išiasu, protinu (giht), živčnih ter ženskih boleznih. Tekoča hladna in topla voda v sobah. Za novo šolo na Martinjvrhu Skofja Loka, 15. septembra Domačini pravijo, da je Martinjvrh največja vas v dravski banovini, saj so kmetije tako čudovito razmetane vse križem po planinskem svetu — dobri dve uri hoda daleč od Železnikov — da jih v par urah ne oblezeš. Pa nočejo Martinjvršani zaostajati, že dolgo mislijo na zidavo nove šole, kajti sami dobro vedo, da sedanja, v preprosti kmečki izbi ne more zadoščati potrebam. Najprej so izbrali svet Nedaleč od sedanje »šole« je. na lepi. pripravni pla-nici, z divnim razgledom na obronke Je-lovce in del škofjeloškega gorovja. Kdaj bo šola stala, je seveda še vprašanje časa in vprav zato se oglašamo Občina je revna, šola pa neobhodno potrebna. Domačini so pokazali vso pripravljenost. Obljubljajo les in pridne roke, na odločilnih činiteljih naie javnosti _pa je, da našim vrlim »planincem« omogočijo zidavo. Ne le prosveta. tudi ugled države zahteva, da dobi obmejna postojanka šolski hram, kakor ji pritiče. Mednarodni geografski kongres v Varšavi Pomen kongresa za Poljsko — Prva udeležba Nemcev — Manjkale so samo tri evropske države — Prihodnji kongres bo 1. 1938. v Amsterdamu — Sestanek slovanskih geografov Poljaka je dosegla veliko čast, da se je mednarodni kongres zastopnikov geografske vede vršil letos v njeni prestolnici. Ko ae je pred tremi leti v Parizu odločalo o tem, kje naj se vrši prihodnji kongres, so ae za to funkcijo potegovale tri države, poleg Poljake še Holandija in Združene države Amerike. S pomočjo francoskih prijateljev je prodrla poljska ponudba. Poljaki so porabili to priliko, da čim dostojneje pokažejo svojo domovino gostom, ki se zbe-ro tako rekoč z vsega sveta, da organizirajo kongres na način, ki ne bo niti najmanj zaostajal za sličnimi prireditvami v drugih državah. Oboje se jim je posrečilo T odlični meri. Organizacija kongresnih pri- marveC samo znanstveno stališče, kakor pač pri taki prireditvi drugače biti ne more. Misel o »paktu nenapadanja«, ki ga je pri nekem nagovoru vnanji minister Beck šaljivo ponudil geografiji, ni bila kar tako brez globljega smisla. Varšavski kongres se je odlikoval po zelo veliki udeležbi. Nič manj ko 880 zastopnikov geografije se je priglasilo. Res da niso vsi priglašenci prišli, ali tudi s tem pridržkom je bila udeležba zelo velika in 44 držav je poslalo nanj svoje delegate. V Evropi so ostale samo tri države, od koder ni bilo nikogar, in sicer so bile to Albanija, ki pač še ne pozna te vrste kulturne funkcije, potem iz Litve, ki je, kakor znano, Varšava: Pogled z Visle ^edltev je potekla naravnost vzorno, priprave za kongres kakor tudi kongres sam s zborovanji, predavanji in ekskurzijami, vse to je pričalo, da smo Slovani za take reči prav tako nadarjeni kakor katerikoli narod. Morda je na prvi pogled odveč poudarjati take stvari. Ampak samo na prvi pogled, zakaj v svetu je še obilo predsodkov, ki se držijo trdovratno in ki zadene človek nanje, ko bi najmanj mislil. Zato je prav razumljivo. da so Poljaki porabili priliko, ko so mogli vsemu svetu izkazati svojo visoko kulturno stopnjo in svoje odlične sposobnosti. Varšavski kongres je bil še posebej izredno važnega pomena. Na njem so se prvikrat po vojni pojavili zopet Nemci. Izza vojne dobe je namreč trajal spor med mednarodno geografsko unijo in zastopniki nekdanjih »centralnih sil«, ki se zategadelj dosedanjih kongresov niso udeleževali, šele sedaj se je dosegel sporazum in prav kongres v Varšavi je bil prvi, ki so se ga Nemci znova udeležili, slično kot so tudi Madžari prišli nanj prav številno. Odsev, poetičnih sistemov se je mogel opazovati tudi tu. Nemška in italijanska delegacija sta nastopali najbolj organizirano, kažoč povsod tendenco, da nastopata z lastnim jezikom in ga uveljavljata tako s predavanji kot v diskusijah ali pri vodstvu sej. Nemci so bivali celo vsi skupaj v enem hotelu, ki ga je najelo zanje poslaništvo. Ali vse to so vendarle bolj vnanje stvari. Stvarno politični momenti niso imeli vloge, še vedno v sporu s Poljsko, in pa iz Avstrije, ki je ostala iz raznih vzrokov tudi to pot ob strani. Da je bilo največ udeležencev iz Poljske same, je umljivo; od ostalih držav so dale največ sodelujočih Francija s 101 priglašenci, potem Anglija z 58 člani, Nemci s 50, Italija s 47, Združene države s 23, Belgija s 35 udeleženci. Med delegati iz sovjetske Rusije se je priglasil tudi znameniti profesor Schmidt, ki pa ni mogel priti, marveč je eden od namestnikov prečital njegovo interesantno poročilo o ekspediciji »čeljuskina«. Delo kongresa se je uredilo tako, da sta bili samo dve plenarni seji, otvoritvena ter zaključna, vse pravo delo pa se je izvršilo po sekcijah., ki so bile posebej za posamezne panoge geografske vede in ki so imele seje s predavanji ter diskusijami vsak dan dopoldne in popoldne. Na zaključni plenarni seji se je sprejel predlog, da se za naprej mednarodni geografski kongresi ne bodo vršili na tri, marveč šele na štiri leta. Hkrati se je sprejela ponudba Nizozemske, da se naslednji kongres organizira v njeni državi, m sicer v Amsterdamu, kjer se bodo potemtakem geografi sestali v letu 1938. Hkrati je v Varšavi zborovala mednarodna geografska unija, ki prav za prav prireja kongrese, samo da prepusti izvedbo samo vsakokratnemu, nalašč za to sestavljenemu posebnemu odboru iz predstavite-ljev geografske znanosti v oni državi, kamor je kongres sklican. Organizirala se je tudi lepa in zelo obsežna poljska karto- Varšavski trg s spomenikom pesnika Adama Mickievvicza Na novem razglednem stolpu na Planini nad Vrhniko Z novimi močmi prekvašeno Olepševalno društvo vrhniško bo slavilo v nedeljo 23. t. m. velik uspeh svojega, za trg tako koristnega dela. Ta dam bo slovesna otvoritev 17 metrov visokega razglednega stolpa na Planini nad Vrhniko. Planina je najvišji vrh zaplaninskih hribov, ki je že od davno znana in priljubljena izletniška točka. Ni ga namreč hriba, ki bi nudil lepši razgled, kakor Planina. Ne njo prispeš z Vrhnike po markirani poti preko Storževega griča ali pa preko Kurena. Ta pot^ je prekrasna in prav nič utrudljiva. Od Kurena navzgor, kjer pomahava smrekov gozd in polagoma preide v gosto zeleno bukev, prispeš v pičli uri lahke hoje na vrh, kjer se kakor na dlani odpre s skalnate plošče svet pred teboj. Okrog tebe stoje visoka drevesa kakor ko rnenje zemlje na prstih in kukajo v n»-o. Tik pred teboj strmo padajo pobočja v globoka Korita, kamor meče popoldansko solnce mogočno senco Planinskega vrha. Na desni pod teboj leži Spica, nekdanji stari grad, ves razdrt, ugonobljen po streli in razrušen od zoba časa, znak prekletstva in maščevanja nad neusmiljeno krivico graščaka. Edini živi prebivalec mrkih ruševin je zakleti graščak, ki se hodi v obliki ogromne kače gret na solnce tn čaka svojega odrešenja. Globoko pod teboj leži Kuren in še nižje doli v zelenili Sv. Trojica, za katero ponižno moli svojo baročno glavo Sv. Lenart. »Sv. Trojica, kraljica vrhniška, svetli spomini, dragi kamni in biseri na belem oblačilu! Kolikokrat so romale k njej moje misli, bežne kstdvke, v tujini po gnezdu koprneče...« Kraj ravni, — uklenjeiia med Ljubljanski £ vrh in Sv. Trojico. — se blešči pod Ra-skovcem bela Vrhnika. Nad trepetajočo solnčno ravnino se lesketajo vasi, ugašajo in užigajo se v čisti lepoti. Iznad morja barske ravnine se dvigajo zelene kope, samotni otoki, od Stare Vrhnike preko Sinje Gorice in Bevk, tja do Škofljice. Vzdigajo se nizke barjanske hišice, morje belih brez, košatih vrb in predrzno v nebo se poma-Ijajočih jagnedi. Ljubljanica, temno moder trak in kot z ravnilom potegnjena bela črta, Cankarju tako priljubljena cesarska cesta se vijeta in vodita proti matuški Ljubljani, ki jo vidiš kakor na dlani pred seboj. Iznad črede drobnih ovčic se ostro odražata dva mejnika in čuvarja njena: grad in nebotičnik. Ves ta svet pod teboj je vklenjen v štiri mejnike: Sv. Tri kralje in Grmado, Ljubljanski vrh in Krim. 33 nad vse lepih cerkva ti našteje oko v širnem obzorju. Kako mogočen akori, kadar se zlijejo zvonovi v eno mogočno m silno melodijo, trepetajočo nad barsko ploskvijo! Od daleč pa kukajo v to lepoto zasužnjeni Snežnik in Javornik, očak Triglav in vse s snegom pokrite kope naših planin, tja do litijskih hribov. Če se povzpneš na vrh 17 m vsokega razglednega stolpa je razgled še veličastnejši in preko visokih bukev ozreš za seboj vso Notranjsko. Pod teboj se blešči Logatec, vidiš Rakek in tam od Cerkniškega jezera te pozdravlja zelena Slivnica. Triglav žari v zahajajočem solncu in ti pošilja svoje mrzle, a presrčne pozdrave. Levo od njega pomalja svoje razrite robove, od krvi naših fantov prepojeni Krn, bližje pod te- f grafska razstava, ki je pokazala zgodovino ' in razvoj karte, tičoče se Poljske. Namestili so jo v lepih prostorih Narodne biblioteke v ulici Kakowiecki. V poslopju Politehnike, kjer se je vršil kongres, se je uredila tudi razstava poljske geografske književnosti. Povsem ločeno od tega je bila prav ta čas odprta posebna razstava v poslopju Vojnega muzeja pod naslovom Poljska in Poljaki v svetu, ki bi nam mogla biti vzor za slične razstave, saj imamo tudi mi nešteto izseljencev raztresenih po svetu in bi nam mogli biti Poljaki v brigi za lastni živelj v inozemstvu prav močno za vzgled. Udeležencem kongresa je nudila poljska republika ugodnost za polovico znižane cene po vseh železnicah, a prav tako tudi po vseh tramvajskih črtah v Varšavi. Združene so bile s kongresom zelo in-struktivne ekskurzije, manjše v nedeljo med kongresnimi dnevi, večje, nekatere po cel teden dni trajajoče deloma pred, deloma po kongresu, in sicer v različne predele, v Karpate, v Polesje, v Vilno, v šlezijo in v Primorje z Gdinjo. Tako z znanstvenim delom kot z organizacijo so bili udeleženci zelo zadovoljni in organizatorji se morejo pohvaliti, da so svojo domovino predstavili svetu na zelo srečen način. Ker so se na mednarodnem geografskem kongresu zbrali tudi zastopniki iz vseh slovanskih držav, se je priredil poseben sestanek med njimi in na njem se je vršil razgovor o naslednjem slovanskem geografskem kongresu. Kakor znano, so se zbori Q?os£usna tile niča OOLOGNE »SOUt DE PABOSc — 1p je »Tita Hdij t originalni SkatUcl.^ PUDRA »SOK DE PARIŠ« Izkoristite torej to edinstveno priliko ln" kupite pri svojem parfumerju po normalni ceni ta odlični puder 1 Nate kompletna serija »Solr de Parte« se dobiva v vseh trgovinah te stroke. BOURJOIS PARFUMEUR-PARIS Dmpot t BILA VART, ZAGREB. Smičiklasovo «4. 23 slovanskih geografov priredili: naprej v Pragi, potem na Poljskem in končno v Jugoslaviji, nakar je nastal daljši odmor. Ker se je razmerje med Bolgarijo in Jugoslavijo v novejši dobi zelo izboljšalo, so nastali ugodnejši pogoji tudi za nadaljnje skupne slovanske prireditve. Sklenil se je dogovor, da se prihodnji, to je četrti kongres slovanskih geografov in etnografov organizira v 1. 1936. v Bolgariji. Ker sta bila v Varšavi navzoča le dva mlajša bolgarska zastopnika, nista mogla govoriti z zadostnim pol-nomočjem, tako da so definitivni sklepi pridržani še bodočnosti, vendar pa moremo že po dosedanjih dogovorih računati s tem, da se v dveh letih slovanski geografi in etnografi sestanemo v Sofiji. M. nov zakon o zdravnikih, za dekumii' ladjo služb Sklepi Zveze zdravniških zbornic na Bledu Ljubljana, 15. septembra. Vzporedno s kongresom jugoslovenskih zdravnikov je te dni zasedala na Bledu tudi Zveza zdravniških zbornic kraljevine Jugoslavije. Na zborovanju, ki ga je vodil predsednik zveze univ. prof. -dr. Popovič iz Beograda in ki sta mu kot delegata ljubljanske zbornice prisostvovala predsednik univ. prof. dr. Košir in podpredsednik direktor Higienskega zavoda dr. Petrič, se je izčrpno razpravljalo in sklepalo o raznih aktualnih problemih zdravniškega stanu in zdravstvene službe. Med drugim se je živahno razpravljalo o novem zakonu o zdravnikih, katerega osnutek bodo predstavniki zveze predložili resornemu ministru. Nasproti določfbam starega zakona zahteva novi osmutek med drugim, naj se v primeru izgube državljanskih pravic odreče izvrševanje prakse samo onemu zdravniku, ki jih je izgubil zaradi kakšnega nečastnega dejanja. Pripravniška služba (staž), ki je znašala doslej šest mesecev preventivne in šest mesecev kurativne prakse, naj 'bi se vršila poslej devet mesecev v bolnicah, tri mesece pa v socialnih ustanovah,- Stažisti, ki so prakticirali doslej brezplačno, naj bi po novem zakonu prejemali hrano in stanovanje ali pa ekvivalent v denarju. Posebno pozornost so zborovalci posvetili vprašanju o tem, kako naj se uredi sezonska kopališka praksa. Doslej se je pogostokrat dogajalo, da so zdravniki, ki so bili v raznih službah, odhajali za čas dopusta>y- kaS^no^ktbališČ«!-io tam odprli ordinacij^). Ndvl žakon določa, da za časa rednega ali bolniškega dopusta nofben zdravnik ne sme vršiti prakse.. Glede zdravniških spričeval določa osnutek, da jih sme izdajati vsak zdravnik, ki vrši zasebno prakso. Vsaka zasebna in javna zdravniška služba se bo po novem sunela oddajati le na podlagi razpisa. Prošnje bo treba vlagati preko zdravniških zbornic in zbornica bo v vsakem primeru stavila svoj predlog po vrstnem redu glede na strokovno kvalifikacijo prosilcev in socialne vidike. Vsak zdravnik, ki sprejme kakšno službo mimo zbornice, pride pred disciplinsko sodišče. Zbornici pripada tudi odobritev služlbenih pogodb. V primerih, kjer bi bila žaljena zdravniška etika, lahko zbornica prepove svojim članom prevzem službe. Ta določba je naperjena predvsem proti nelojalni konkurenci. Zdravniškim zbornicam odreja novi zakon širše delovno področje in večjo oblast. Važne spremembe so predvidene tudi v disciplinskem svetu. Ministrstvo za narodno zdravje je pozvalo Zvezo zdravniških zbornic da določi tri delegate v komisijo za izprememibo zakona o bolnišnicah. Za dravsko banovino je bil določen kot delegat profesor dr. Zalokar, ki se je sam že mnogo bavil s tem problemom in je že tudi napravil podroben osnutek. Zborovanje je med drugim proučilo novo tarifno pogocJbo med Osrednjim uradom za zavarovanje delavcev in njegovimi zdravniki. Zveza zbornic je to pogodbo odobrila in odredila, da noben zdrav- nik ne sme konkurirati za kakšno mesto pri Ibolmiških blagajnah pod drugimi pogoji. Sprejet je bil nov predlog za pravilnik o zdravnikih pri humanitarnih fondih, ki v raznih podrobnostih predvideva izboljšanje njihovega položaja, ter predlog ministrstvu za narodno zdravje, da se prejemki banovimskih zdravnikov po vsej državi izenačijo s prejemki sreskih zdravnikov. Zlasti v dravski banovini imajo zdravniki v banovinskih službah mnogo manjše dohodke kakor državni. S .posebno uredbo naj se določi delovno področje sreskih zdravstvenih referentov. Ena najpomembnejših nalog, ki si jo je nadelo (blejsko zasedanje Zveze zdravniških zbornic, pa je vsekakor nova uredba o de-kumulacije zdravniških služb, o kateri pa se je posebno živahno razpravljalo in ki je bila na koncu v celoti soglasno sprejeta. Ta uredba je za ureditev socialnega položaja naših zdravnikov najbolj dalekosež-nega pomena. Po njenih določilih ne bo noben zdravnik v kraju, kjer biva več zdravnikov, smel imeti več kot dve službi, nekateri na visokih položajih (kakor šefi velikih bolniških blagajn, univerzitetni profesorji, šefi (bolnišnic itd.) pa samo po eno. Na nobenem drugem področju ni bilo delo doslej tako krivično razdeljeno kakor ravno med zdravniki, med katerimi se je pričela na eni strani zbirati množica pro-letarizinah brezposelnih, na drugi strani Pa peščica izbrancev, ki so znali v svojih rokah strniti cele kupe dobro honoriranih služfb. Nova uredba, ki ima vse .pogoje, da bo v celoti sprejeta tudi na odločujočem mestu, bo v veliko korist zdravniškemu stanu, prav tako pa tudi v korist vsega prebivalstva. Saj je pač v najbolj živem interesu naroda im njegovega zdravja, da pridejo vsi zdravniki do dela. Malo je povsem zdrave dece Ljubljana, 15. septembra Državna šolska poliklinika obiavlia v svojem letnem poročilu zanimive podatke o sistematičnih pregledih, ki jih je v preteklem šolskem letu napravila na sedmih osnovnih. 14 srednjih in meščanskih in 6 strokovnih šolah v Ljubljani. Mestne osnovne šole spadajo v področje mestnega fizikata, državna šolska poliklinika pa vrši zdravstveno kontrolo nad deško in dekliško vadnico, nad osnovnimi šolami v Hrušici, pri Sv. Petru, v Mostah, na Viču in v Zgornji Šiški ter nad pomožno šolo na Grabnu. Na vsem svojem delovnem področju Ima poliklinika v evidenci 10.188 dijakov in od teh jih je bilo lani sistematsko pregledanih 7693. Dober telesni razvoj izkazuje na osnovnih šolah samo 513 odst. fantov in 45.5 odst. deklet, na višjih šolah pa ta odstotek za spoznanje zrase: na srednjih meščanskih ima dober telesni razvoj 52.1 odst. fantov in 57.1 odst. deklet, na strokovnih šolah pa 61.8 odst. in 63.9 odst. Izmed defektov so na osnovnih šolah najboli pogosti kariotični zobje (91.1 odst fantov, 69.5 odst. deklet), bolne bezgavke, povečane žrelnice, slaba drža (27.2 odst. fantov, 29.4 odst. deklet) in obolenja pljuč (24.9 odst. in 31.5 odst.). Na srednjih in strokovnih šolah odstotek defektnosti v splošnem upade, zrase pa odstotek slabe drže in bolnih pljuč. Na osnovnih šolah je samo 0.1 do 0.3 odst. dece po izkazu tega sistematskega pregleda brez defekta. Še ena. iz Bohinja Prejeli smo: Dopisniku iz Bohinja (»Jitro« 13. t. m-) morajo biti »privatni L'istniki< strašno v želodcu, ker ee venomer zaletava vanje. Dta 6i bomo na jasnem, ie treba e4 krat povedati to-le: Parcelice, ki jih imajo nekateri ob obrežja Bohinjskega jezera, so ti kupili pač zato, da imajo svoj prostor, kamor lahko priklenejo svoje čolne (od katerih plačujejo prav *isok davek) in kjer po mili volji lahko uživajo bohinjske naravne dobrote nemoteno, sami, brez nelif jbe druščine. Kupijane paroelice so njiihova last, ne pa javna gmajna, in bosa je ta, da bi smeli letoviščarji uporabljati ta privatna zemljišča ravno tako, kakor drugo javno obrežje. To raletavanje v >privatne lastnike« nalikuije že na hujskanje, zato ni čudno, da ee dogajajo prepiri med > privatniki« in »tjjci«. Lastnik parcelice bi moral kar mirno gledati, če mu »tujci« zasedejo kopališče, kvarijo naprave, vriščč in se povrh spravi o še^ nad priklenjen čoln in ga na vse mile viže guncajo po produ. In če takim ol i kancem mirno poveš, da je kopališče privatno, se kar ne morejo načuditi, da je to mogoče, in so še ogorčeni, če jih prosiš, da se odstranijo. Ka. bi rekel bohinjski kmet, če bi se dTuhal natepla na njegovo zemljišče? Z grabljami bi jih nagnal in kar prav bi naredil. Bohinjci ee zadnja leta zelo prizadevajo, da privabi,© letovišča rje in jim je to precej uspelo. G. dopisnik pa naj, jpošteva, da so »privatni lastnikk stalni gostje Bohinja, in da imajo Bohinjci od njih vsako leto nekaj stalnega zaslužka, škode pa prav nobene. Pustite jim torej n/jihove pravioe, če ne, se lahko zgodi, da gredo drugam, — svoje, kakor kmečka miza velike parcele pa prodnjo čifutom. Ti6to o »hudem psu« in o šotora in o javni poti okoli jezera pa naj uredi pristojno oblasbvo. Čas bj že bil, da izreče o tem svojo končnoveljavno besedo, da ne bomo slamo mlatili. 16krat kaznovan in spet llkrat iskan ..........Ljubljana, 15. septembra Policiji in sodišču v Ljubljani ter orož-niškim postajam v bližnji in daljni okolic so zadnj čas neprestano prihajale številne ovadbe proti mlademu, 1. 1908. v Do-bu pri Domžalah rojenemu pustolovcu in sleparju Jakobu Gregorinu, ki je bil doslej že šestnajstkrat kaznovan zaradi raznih večjih in manjših tatvin m goljufij in ki je v zadnjem času po razaih okrajih okTog Ljubljane, v Domžalah, n* čmučah, v Lukovici, Litiji, na Dolu, v Vevčah itd. izvršil spet dolgo vrsto raznih manjših in večjih kriminalov, tako da ga je polic;ja vnovič iskala na podlagi enajstih ovadb. Zadnji čas se je Gregorin potikal po krajih onkraj Barja, včeraj pa je bil aretiran na Igu, kjer je spet poizkušal vsake vrste sleparije pod izmišljenim imenom Ivan Finžgar. Njegova specijaliteta je bila zadnji čas, da je nastopal pred raznimi vele trgovci in industrijci kot zastopnik detajlnih tvrdk ter v večjih množinah naročal blago. Ko si je dal izplačati primerno provizijo, je po navadi izginil, a ko so potegnjeni vele-trgovci in industrijci dostavili naročeno Mago njegovim namišljenim šefom, jc sleparija prišla na dan. Med drugim se je izdajal tudi za zastopnika želczničarske Na-bavljalne zadruge v Ljubljani. Mimoflrede pa je kradel tudi raznovrstno zlatnino in srebrnino, če je nanesla prilika, a na Beri-čevem je nekega gostilničarja ogoljufal za 700 1 vina. Ker se za njegove akcije že zanimata sresko in okrožno sodišče v Ljubljani, bo imel Jakob Gregorvi kmalu priliko, da položi račune o svojem pestrem dejanju in nehanju. boj se blešči vipavski Javornik, značilen po svojem razglednem stolpu, dalje v ozadju Nanos, levo od njega cerkniški Javorniki in še dalje Snežnik, s svojim ošiljsnim vrhom. Pa krenimo spet proti Vrhniki! 20 minut od stolpa leži samotna in solnčna hribovska vasica Zaplana. Prelep pogled na našo zasužnjeno stran in dobro okrepčilo pri bartu Prčonu te bo gotovo privezalo, da se boš nekaj časa zamudil v vasici. Najbližja pot s Planine na Vrhniko pelje preko Starega mlina, svojevrstnega in čudovitega lr.aja, ki ga Valvazor ne našteva zastonj med izrednimi prirodnimi redkostmi dežele in mu pesveča več strani. Oddaljen le še pičlo uro od Vrhnike, v tesni soteski, v kotu nad strmo dvigajočo se Planino, obdan od vseh strani z gosto rastlim drevjem leži romantični na pol podrti Stari mlin. Prav do Vrhnike te potem spremlja brhko preko globelic in kotanj skakajoči potoček. Pa tudi za one, ki « drže starega pravila, da gora ni nora, ampak le tisti, ki lezejo v potu svojega obraza na njo, Je poskrbljeno in ni treba, da ne bi bili deležni tega divnega razgleda! Z avtom se pripelješ lahko prav do Zaplane. Ta pot Jo za veščega avtomobilista prav poseben ulitek, saj je edinstvena. Ozka je in strma, polna drznih ovinkov, pri vsem tem pa lena in gladka. Z Vrhnike se povzpneš po Novi m Tržaški cesti do Snežnega griča. Kažipot ti pokaže zaplanin&ko cesto preko Sfcrmice. Ves čas imaš krasen razgled. Vrhnika na desm pod teboj postaja veduo m^ijša, prostrano Barje se ti odpira in v solncu se zablešči Ljubljana. Ko pridrčiš skozi temen bukov gozd na vrh do Kapelice mahoma os trm iS in nehote boš ustavil avto, da se stroj ohladi in uživaš lahko v miru lepoto tega izrednega gorskega kotička, bisera vrhniŠce občine. Na levi se ti zasmeje Zaplana s svojo idilično vaško cerkvico in modema njen« šola se ti zazd; kakor kak sanatorij. Ij ozadja ti pošilja svoje gorenjske pozdrav« Blegaš, na desni pa se vije globoko pod teboj kakor bela nit Tržaška cesta moti Logatcu. Pa poženi spet svojega železnega konja prav do vasice, saj se ti bo nudil Iz Planine še stokrat lepši razgledi Avto pusti pri cerkvi; lahko ga izročiš v varstvo prijaznemu organistu Trohi, ki ti bo rade volje opisal vso okolico ia naštel vse zanimivosti. Na uho ti lahko tudi pošepe-čem, da ima Troha prvovrsten med, k! ga nabirajo njegove brumne čebele po dišečih cvetlicah zaplaninskib V 20 minutah prekrasne poti skoz? hladen bukov gozd prispeš do razglednega •tolpa na Planini. Prepričan sem, da boš od,.te2a izleta tako navdušen, da boš pripeljal do Zaplane še marsikaterega znanca, ki bi mu rad privoščil užitke edinstva-nega razgleda. Nazcj grede se okrepčaj pri Prčonu, ki ti bo postregel z dobrim prigrizkom in osvežujočo pijačo, potem pa previdno poženi spet proti Vrhniki 1 V nedeljo 23. t. m. bo oficijelma otvoritev razglednega stolpa, ki ga je solidno izdelal vrhniški tesarski mojster Alojz Jur- evčič. Gotovo bo zbranih na Planini obilo jubiteljev narave m prepričan sem, da >odo odšli vsi zadovoljni in veseli in se bodo še mnogokrat vrnili k nam! Dobrodošli! Vrhnffki župan Mr Hočevar Čitajte tedensko revijo ŽIVLJENJE IN SVET Domače vesti ♦ Dr, Stražnicky, član mednarodnega plebiscitnega sodišča. V petek je odpotoval iz Zagreba v Saarbriicken profesor dr. Milorad Stražnicky, bivši jugoslovenski poslanik v Buenos Airesu in Haagu. Profesorja dr. Stražnickega je pozvala Liga narodov, da sodeluje pri plebiscitu v Saar-briickmu kot član vrhovnega sodišča. To plebiscitno sodišče ima 14 članov ter s.o v njem zastopane naslednje države: Švica, Norveška, Holandska, švedska, Italija Luksemiburg, Španija, Portugalska in Jugoslavija. NAJVEČJO IZBIRO POVRŠNIKOV IN OBLEK ZA GOSPODE IN OTROKE ima J. MAČEK Ljubljana, Aleksandrova cesta štev. 12. • Zdravniške vesti. V imenik zdravniške zbornice za dravsko banovino so bili vpisani zdravniki v Ljubljani dr. Rihard Gregorič, dr. Dušan Reja in dr. Leopold Potokar ter zdravnik v Cerkljah pri Kranju dr. Julij Mayer. * I z »Službenega lista«. >Sluzbem list kr. banske uprave dravske banovine« št. 74 z dne 15. t m- objavlja zakon o konvencija za ustanovitev mednarodne družbe za kmetijski hipotekami kredit in objave banake uprave o pobiranju občinskih trošarin v letu 1934. _ Oglejte si razstavo izvirnih del slovenskih umetnikov: Jakopič, Gaspari, Klemenčič, Vavpotič, Loboda in drugi. Odprta do 16. t. m. Jakopičev paviljon. ♦ Počastitev spomina žrtve avstrijskega nasilja. Najuglednejši fcanjaluški muslimani so ustanovili odbor, ki bo postavil spomenik Arif agi Hadžihaliloviču, znanemu borcu za narodne pravice iz dobe avstrijske okupacije Bosne. Proti ogromni avstrijski premoči se je Arif aga s svojimi rojaki do zadnjega boril, pri Bojič hanu pa je storil ipred 50 leti mučeniško smrt. Avstrijsko vojaško sodišče ga je obsodilo na smrt im justifikacija je bila takoj izvršena Bes avstrijske soldateske pa se je znesel tudi nad vso Hadžihalilovičevo rodbino. Pobili in razgnali so vse člane družin osmih Arif agmih bratov. Spomenik Arif agi bo glasnik svobod oljubnosti in domovinske zvestobe muslimanskega življa Herceg-Bosne. Postavljen b0 v Bojič hanu tam, kjer je izdihnil junaški Alif aga. Oglejte si damske plašče najnovejših krojev za jesen in zimo pri Fr. LukSč — Ljubljana Stritarjeva ulica. ♦ Revija za propagando turizma (»Jugo-.- slovenski Turista«) je izdala pravkar svojo številko za avgust, ki je, kakor vse dosedanje res odlično opremljena. Iz zanimive vsebine omenjamo članek o »Zračnem prometu na Jadranu«, pestro prof. Slovinicevo reportažo »Boka, veličastni fjord, ki vabi«, izčrpen Kečkemetijev opis Makarske, pregled najvažnejših izletnih točk v okolici Dubrovnika in prisrčni Regallyjev članek »Raj ob Krkinih bregovih« poleg rubrike »Razno«, ki vsebuje mnogo potniku koristnih informacij. Revijo, ki izhaja na Sušaku, a ureja njen slovenski del prav posrečeno njen glavni urednik g. Vladimir Regally, lahko toplo priporočamo. Praktična gospodinja rabi samo splošno znano LUSTROL parketno voščilo za brizganje, katerega nudimo vsled vedno večje uporabe po znatno znižani ceni. „LUSTRA" LJUBLJANA, GOSPOSVETSKA CESTA 8 ♦ Narodna knjižnica in čitalnica v Zagrebu priredi v soboto 15- t. m. tradicionalno trgatev grozdja v vseh prostorih gostilne g. Vladimira černeta, Varšavska ulica 5, s plesom, šaljivo pošto. Vstopnine ne bo. članstvo in .prijatelji društva se najvljudneje vabijo. ♦ >Planinski Vestnik« nas v septembrski številki vodi po raznih go.ik.h predelih naše države. Dr. Jos. C. Oblak konča članek: Naše Haloze in Ravna gora. Dr. H. Turna nadaljuje velezanimivo razpravo o Beneški Sloveniji ter bo v prihodnji številki prideljen točen zemljevid. Lipovšek Marjan nadaljuje svoj članek: čez Durmi-tor na morje_ z opisom prvenstvenih vzponov na Bobotov Kiik in Prutaš. V kotičku obzora in društvenih vesti se je spomnil urednik šestdesetletnice dveh odličnih pla- Lepe modeme spomenice ima razstavljene in jih o nizki ceni odprodaja Kunovar Franjo Kamnoseško kiparsko podjetje, Ljubljana, pokopališče Sv. Križ. Telefon št. 27-87. Vremensko poročilo Številke za označbo kraja pomenijo: 1. čas opazovanja, 2. stanje barometra, 3. temperatura, 4. relativna vlaga, v%, 5. smer in brzina vetra, 6. oblačnost 1—10, 7. padavine v mm. 8. vrsta padavin Temperatura: prve številk« pomenijo najvišje, druge najnižje stanje. 15. septembra Ljubljana 7, 76.6.8, 13.2, »6, 0, 10 —, —; Ljubljana 13, 766.9, 19.8, 6«, NW1, 5, —, —; Maribor 7, 767.2 14.0, 90, NNW;2, 6, —, Zagreb 7, 766.5,' i6.0, 80, ENE2, 4, —, —; Beograd 7, 766.5, 14.0; 80, 0, 0 —, —; Sarajevo 7, 766.9, 13.0, 80, 0, 4, —, —; ~:.oplje 7, 765.1 16.0, 90, Wl, 4, —, —; Split 7, 765.7, 20.0, 60, NE3, 3, —, —; Kumbor 7, 703.0, 22.0, 70, E3, 5 —, —; Rab 7, 764.1, 20.0, 50, El, 3, ——. Temperatura: Ljubljana-21.4r 12.0 "Maribor 20.0 13.0; Zagreb 24.0, 14.0; Beograd 24.0, 11.0; Sarajevo 34.0, 11.0; Skoplje 21.0, 16.0; Solit 25.0, 15.0; Kumbor —, 20.0; Rab —, 10.0. nin/cev gg. prof. Janka Mlakarja in inšpektorja Josipa Westra. Umetnostni .prilogi sta sliki: Naš Triglav (foto Cveto Švi-gelj) in Prutaš (foto dr. Gušič). »Planinski Vestnik« v sedanji izdaji spada v domačo knjižnico vsake planinske rodibine ter tvori kras slovenskih revij. Naročnina je minimalna, letno samo 40 Din. Novi naročniki dobijo takoj vse dosedaj izišle številke v pisarni SPD, Ljubljana, Masarvkova cesta. ,,Uutectu$* dornole. fhila, da Jkfto JbeU jpccito * Slovesna blagoslovitev ln otvoritev vodovoda pri Sv. Trojici pri Moravčah bo na kvaterno .nedeljo 23. t. m. po deseti ma ši. V primeru deževnega vremena se otvoritev preloži nepreklicno na nedeljo 30. t. m. ob istem času. Vodovod bo blagoslovil imoravški dekan J. Cegmar. Skromne slovesnosti se udeležijo tudi g. sreski načelnik, g. senator dr. Rožič, g. narodni slanec Cerar in več županov iz bližnj<» in daljne okolice. Ker leži Sv. Trojica na prelepi razgledni točki, se vabijo izletnik! od blizu in daleč, da pohitijo ta dan k Sv. Trojici. Ines - Ines - Ines edino sredstvo proti izpadanju las se dobi spet v Ljubljani, Novi trg l/I. Cena 30 Diru ♦ »Da se ne pozabi«! Pod tem naslovom je .prineslo »Jutro« št 207. 8. t. m. beležko, glede katere pojasnjujem: Ni resnica, da sem pri gasilski slavnosti v Gornji Radgoni med drugimi tudi jaz stopil na govorniški oder, marveč sem kot predsednik ča-te in pripravljalnega odlbora Obmejnega narodnega gasilskega z le ta v Gornji Radgoni, otvoril zborovanje ter v tem svojstvu pozdravil in izrekel zahvalo vsem tisočem udeležencem. Resnica je, da v svojem pozdravnem govoru nisem izrecno imenoval zastopnikov Sokola, res je pa tudi, da nisem imenoval razen glavnih predstavnikov oblastev, cerkve im naše gasilske organizacije nobenega zastopstva številnih na-vzočnih predstavnikov raznih narodnih, kulturnih športnih in gospodarskih konpo-racij. Vsem tem sem izrekel pozdrav im zahvalo skupno, dočim se je še naknadmo vsem, tako tudi Sokolu, poslalo zahvalno pismo za sodelovanje. Niti namerno, še manje pa nenamerno je to izostalo na zborovanju, pač pa se je izvršil samo sklep seje glavnega odbora, da se vsi govori omejijo na določen čas programa. Ako bi pa zahtevali vsi vabljeni zastopniki da se jih posebej pozdravlja in se jim zahvaljuje, je gotovo, da bi samo moj pozdravni govor prekoračil čas, ki je bil določen za celotno zborovanje. Kdor .pozna razmere v Gornji Radgoni im moj trud za mirno to strpno sožitje vseh narodno zavednih obmejnih Slovencev, mu Ibo sodba lahka. — Joža Hrastelj, 1. r. predsednik prostovoljne gasilske čete v Gornji Radgoni. Tudi večje poškodbe na perilu igraje popraviš s pomočjo PST Patent Stopf Tvvist priprave z enostavnim šivanjem naprej in nazaj. 7 + Brezplačna vožnja v čačak. Dne 23. t. m. bo blagoslovitev »kosturnice« v čačku, drinska banovina. Odbor UROIR je .prejel od odbora UROIR v čačku, ki je prireditelj te svečanosti, 20 prostih voesov-nic 'za sorodnike v svetovni vojni padlih vojakov v okolici čačka, tudi iiz avstrijske vojske ter 30 vozovnic za polovično vožnjo za vse ostale udeležence. Legitimacije so veljavne za vse razrede in vlake razen orient-ekapresa. Legitimacije stopijo v veljavo 20. t. m. Dobe se 18. in 21. t. m. v pisarni Udruženja rezervnih oficirjev od pol 18. do pol 19. v Zvezdii, H. nadstropje. Odbor. ♦ Po požarni nesreči. Skočaj Pavel posestnik v Vrbinski vasi št. 10. pri Krškem izjavljam s tem, da sem popolnoma zadovoljen z likvidacijo ipožarne škode, katero sem utrpel letos 3. maja, in se zavarovalnici Jadranski zavarovalni družbi, filijalni direkciji za dravsko banovino v Ljubljani Beethovnova ulict 4, za .kulant.no izplačilo najtopleje zahvaljujem in jo bom vsakomur toplo priporočal. — Skočaj Pavel. + Pregled motornih vozil se ibo vršil za področje uiprave policije v Ljubljani, sre-skega načelstva v Ljubljani in sreskega načelstva v Logatcu dne 24. t. m. od 8. do 12. ure v šubičevi ulici pred upravo poli-licije. K temu pregledu je pripeljati: 1) vsa motorna vozila, ki služijo za obrtno prevažanje oseb, to so avtotaksiji in avtobusi, 2) vsa motorna vozila, ki letos iz kateregakoli vzroka doslej še niso bila uradno pregledana in odobrena za promet, in 3) vse bicikle s pomožnim motorjem. — Uprava policije poziva lastnike navedenih vozil, da pripeljejo svoja vozila pravočasno k pregledu. Zamudnike bo po taksnih predpisih zadela občutna kazen in se bo vozilo stavilo takoj iz prometa in odvzeli evid. tablici ter postopalo po §§ 102 im 163 za'k. o obč. upr. postopku. ♦ Privatni dekliški tečaji v Gradcu (Avstrija), Franzensplatz 1. Enoletni tečaj: jeziki, trgovski predmeti, strojepisje, za tuje udeleženke posebno metodično poučevanje v nemščini. Začetek tečaja 25. t. m. Prospekti zastonj. ♦ Popravi! V članku, ki smo ga objavili v četrtek pod naslovom »Ne uničite bohinjskih planil« je tiskarski škrat zamešal nekaj vrst in pokvaril s aisel nekaterih stavkov. Prva dva stavka v drugem stolpcu zgoraj se glasita pravilno: »Kmetje jih radi prodajajo, vendar pa posamezni deii rovtov, kjer jina srenja pašne pravice, ne smejo biti v tej. pašni dofbi zagrajeni in seveda tudi ne zazidani. Zato ravno ne bi smel nihče % zidati na tem teritoriju, Čeprav bi si ga kupil«. Zadnji stavek istega odstavka se glasi: »Ne uničujte prirode z neokirsnim maličenjem!« Pri lenivosti črevesa, bolezni jeter in želodca, odebelelosti in protinu, katarju želodca in črevesja, obolenjih danke, odpravi naravna »Franz. Josefova« gren-čica zastajanje v trebušnih organih. I ZATEKEL SE JE ČRN PES nizek, sedem mesecev star, dolgodlak (škotski terier). — Odda se: Aleksandrova cesta 16/n. Nagrada Din 200.-. I ŠE JE ČAS! Kopališče Slatina Radenci je odprto do 15. oktobra! Kopeli v Radenski vodi so izredne za bolezni srca, ledvic, živcev, za giht, ledvične in žolčne kamne ter za notranje žleze. Za starejše osebe in duševne delavce so R a-d e n c i najidealnejši kraj odmora- Samo v Radencih je spojeno kopanje v prirod-ni mineralni vodi in pitje pri rodne mineralne vode na samih vrelcih. Dnevna oskrba stane Din 70.—. Vse vračunano (stanovanje, prehrana, navadna ali dietna, kopeli, zdravnik ter vse takse), posebej se ne plača ničesar! Najboljša zveza z brzim vlakom do Maribora ter od tam takoj z avtobusom v Ra-dence. Ob nedeljah in praznikih avtobus ne vozi! ♦ Važna uloga razkrajajoč i h sredstev Pri pranju je znanstveno ugotovljena in splošno znana. Uporabljati pa je treba take sestavine ki ne kvarijo barve perilu. Najboljše tako sredstvo je terpentin in je •zaradi tega Albusovo terpentLnovo mi'o idealno sredstvo za .pranje. * Darujte Podpornemu društvu Slepih, Ljubljana, pod Trančo 2-III. Vedno lepa in vitka s steznikom in nedrčkom od I. Salaj, Aleksandrova 2/L ♦ čitajte v interesu svojega zdravja današnji oglas od radenske. ♦ Obledele obleke barva v različnih barvah In plislra tovarna JOS. REICH. Iz Ljubljane u— Članski sestanek JNS za dvorski okraj. V petek zvečer se je vršil v Mra-kovi gostilni na Rimski cesti ob lepi udeležbi sestanek članov krajevne organizacije JNS za dvorski okraj. Predsednik organizacije gosp. inž. Ladislav Bevc je iskreno pozdravil vse udeležence. Na dnevnem redu je bilo poročilo delegatov sreskega odbora im razgovor o smernicah ipri sestavi bodoče skupne kandidatne liste za občinske volitve. O delu sreske organizacije je poročal njen poslevodeči podpredsednik g. dr. Cepuder in je bilo njegovo poročilo sprejeto z odobravanjem. Nato je predsednik inž. Bevc pojasnil sklep okrajnega odbora organizacije z dme 7. t. ni. glede sestave kandidatne liste za foio — Stopf Vsled pozne sezone smo skrajno znižali cene fotoaparatom in materijalu. 10 kom. Agfa Brovira d op. . Din 8.— 10 kom. Agfa Brovira 18X24 Din 25.— 1 Voigtlander rumenica . . Din 35.— 1 Voigtlander film 6X6, 26° Sch...............Din 10.— 1 Bewi junlor .....Din 160.— DROGERIJA I. KANC LJUBLJANA NEBOTIČNIK dbčinske volitve v Ljubljani, ki se glasi: 1. Obveljati mora načelo, da dobe vsi stanovi zastopstvo v občinskem svetu. 2. Okrajnim organizacijam se mora prepustiti prosta izbira kandidatov. 3. Za vsak volilni okraj se mora postaviti po en kandidat ma mesto, na katerem izvolitev ni dvomljiva. 4. Občinski svetniki, ki bodo izvoljeni na strankini kandidatni listi k. predstavniki posameznih stanov morajo biti odgovorni stranki. 5. Občinski svetniki okrajnih organizacij se morajo obvezati, da bodo delali po smernicah okrajnega odbora. 6. Lista, ki bo strankina ofi-cielna lista_ naj nosi naziv JNS. Resolucija je bila sprejeta soglasno s pristavkom da člami okrajne organizacije JNS (9. in 10. volišče), odobrujejo poziv sreskega odbora na složno delo in izjavljajo, da bodo z vsemi silami podpirali vse napore, da izide stranka JN1S zmagovita iz vsake volilne borbe. I&PA DELAUOVA lOiA ZA RITMIČNO GIMNASTIKO IIN UMETNIŠKI PLES. i OUKIČEV BLOK-CAJEVA 6. .VPIS DNEVNO OD 10-14 Tečaji so se že pričeli. Okrajna organizacija JNS za šent-petrski okraj .prosi vse svoje odbornike, da se zanesljivo udeleže odborove seje, ki se bo vršila v sredo ob 20. v gostilni Zupančič. u— Danes pri sv. maši na Kongresnem trgu poje zbor društva »Tabor« član Hu-badove župe pod vodstvom društvenega pevovodje g. Venturinija njegovo slovensko sv. mašo. u— Najmanjši radio aparat na svetu je sedaj razstavljen v izložbenem oknu Tiskovne zadruge na oglu Selenburgove in Knafljeve ulice. Ta najmanjši detektorček na svetu pa ni mogoče izum kakega slavnega inozemskega izumitelja, temveč našega rojaka g. Viktorja Hassla, radio-te-legrafista ljubljamske Avale. Ves aparat je nameščen v slušalki Ln zato ni večji od škatlice šibic, da ga lahko nosimo v žepu in rabimo prav povsod, kamor pridemo. Za zvezo z zemljo ima aparatek 2 do 3 metre žice, ki jo pritisnemo na zemljo, a okrog aparatka navito anteno pritrdimo na palico aH dežnik in že lahko poslušamo ljubljansko postajo, še enostavnejše rabimo aparat doma, ko zvežemo aparat ZVOČNI KINO »SOKOLSKI DOM« V SIŠKL — Telefon 33-87. Lepa CLAUDETTE OOLBERT kot najzloglasnejša žena New Yorka v filmu Pesem ljubezni (črni labod) Partner elegantni Ricardo Cortez. Predstave: v nedeljo ob 3., 5., 7. in 9., v ponedeljek pa ob 7. ln 9. uri. V dopolnilo nov Paramountov tednik. Pride! »LJURICA« Pride! z električno napeljavo. Cerprav Je ta sila praktični izum popolnoma zanesljiv, vendar si ga vsakdo lahko kupi za 4 kovače, pa bo lahko poslušal ves program naše radio-postaje kjerkoli v planinah ali na izprehodu, če se pa dolgočasi, pa tudi v uradu. Talentiranemu izumitelju čestitamo ta želimo, da nam pokloni še kaj tako praktičnega in koristnega! Hasslov detektor je tudi že patentiran, vendar pa opozarjamo lastnike da je tudi ta najmanjši aparat treiba naznaniti poštni upravi. u— Maša zadušnlca za pokojno gospo Milnico Heferle-Pfeiferjevo se bo darovala v ponedeljek 17. t. m. ob sedmih zjutraj v uršulin&ki cerkvi. DAMSKI PLAŠČI firme K. PUČNIK Šelenburgova ulica — nasproti »Zvezde« so posebnost v lepem kroju in nizkih cenah. GOSPODOM vsakršna oblačila PO MERI najbolje in najceneje. Danes ob 11. uri dopoldne se bo vršila predstava Z. K. D. Na programu je vesela burka »Veleturist«. Ta burka zabava že dva dni zabave in smehaželjne ljudi. Toliko smeha menda že dolgo ni bilo v Elitnem kinu Matici kakor baš zadnja dva dni. Za danes se obeta, da bo predstava Z. K. D. razprodana. Cene vstopnini so: 3.50, 5.50 in 6.50 Din. u— Dva tečaja modeme gimnastike va dame in dijakinje otvori TKD Atena v to-re.k 18. t. m. v telovadnici ženske realne gimnazije na Bleiweisovi cesti. Oba tečaja bo vodila izborna strokovna učiteljica. Moderna gimnastika skrbi za lepo linijo, daje elastičen korak, .preprečuje odebele-lost Ln ohranjuje mladost svežost in zdravje. Vadilo se bo vsak torek in četrtek, za dijakinje od četrt na <5. do četrt na 7. uro zvečer in za dame od pol 7- do pol 8. zvečer. Prve vaje, pri katerih se bo tudi vpisovalo, bodo v torek 18. t. m. ob zgoraj navedenem času. Ukovina mesečno za dame 30 Din, da dijakinje 20 Din. u— Mnogi želijo, da bi imel jedilni avtomobil Slamičeve tvrdke v nočnih urah poleg običajnih prigrizkov spet juho na prodaj. Uslužni prodajalec, ki se je vsem prikiuipil, bi imel več gostov, če bi lahko spet postregel z juho. Še vedno se kopljemo na Ljubljanici, kjer nam nudi kopališče tudi razne igre, za želodec pa vsakovrstna jedila in dobra vina. u— Izgubljena košara. Slepa Tavčarjeva Francka je izgubila na ljubljanski postaji pleteno košaro z vso svojo obleko. Košaro je oddala pomotno v mitnico na ljubljanski postaji ter je bila košara baje prepeljana z drugim blagom na ljubljanski trg. Pošten najditelj naj sporoči upravi zavoda za slepe v Kočevju, kje je zdaj košara. ie F. Seljak seje preselil na Miklošičevo cesto 16/11. u— Lep črn psiček se je zatekel. Lastnik ga dobi .pri g. Debeljaku, Gledališka 14, podpritličje. u— Udobno prenočevanje nudi zelo ceneno hotel Slon. DR. JOŽE RANT Specialist za zobne in ustne bolezni zopet redno ordinira NEBOTIČNIK Telefon 33-93. ! OČESNI ZDRAVNIK DR. RAINER BASSIN Aleksandrova c. 4 zopet redno ordinira. ZOBAR PUHER MIHAEL DRŽ. IZPRAŠANI DENTIST večletni volonter državne zobozdrav-niške univerzitetne klinike v Berlinu JE OTVORIL «»vojo ordinacijo v L nadstropju Poljanska c. 1, Peglezen Iz Maribora a— Proslava preboja solunske fronte. Včerai na dan slave združenja rezervnih častnikov se je mariborski pododbor udeležil zjutraj ob 7. zadušnice za junaki, padlimi pri preboju solunske fronte. Žalne maše so se udeležili tudi mnogi predstavniki civilnih in vojaških oblastev. Svečane proslave na Trgu svobode letos ni bilo. Ravnateljstva srednjih in upraviteljstva osnovnih šol so odredila proslavo preboja solunske fronte pri zgodovinskih urah. a— Cercle franjais. Francoski krožek v Mariboru bo otvoril 1. oktobra svoj francoski otroški vrtec in svoje tečaje za šolsko mladino in za odrasle. Že sedaj odbor uljudno vabi starše, da pošljejo svojo de-Co v te tečaje. Vpisovanje bo od 17. t. m. do 1. oktobra ob ponedeljkih in četrtkih od 16. do 17. ure v Cankarjevi ulici 5, pritličje desno, po 1. oktobru pa v kurzih samih. Ti tečaji so doslej dosegli prav lepe uspehe in tn pridobljeno znanje otrokom zelo olajša učenje francoščine v srednji šoli. a— Gasilsko stav je v Razvanju. Danes obhaja 301etnico obstoja gasilska četa v Razvanju. Pokroviteljstvo je prevzel pod-ban dr. Pirkmajer. Oficielni začetek slavnosti bo ob 9. dopoldne. Ob 14. bodo gasilske vaie. a— Pomočniški izpiti. Na temelju obrtnega zakona poziva Združenje krojačev vse kandidate-vajence krojaške stroke, ki so svojo predpisano učno dobo dovršili, da se čimprej prijavijo v združni pisarni Slomškov trg 14, kjer dobijo še vsa nadalj1-na pojasnila o polaganju pomočniškega izpita, ki bo v nedeljo 7 oktobra dopoldne. Kandidat naj prinese s «eboj prijavo ali prošnjo za pripustitev k pomočniškemu iz- Danes ob 4. uri tombola v Kranju Avto za Din 62.500 pitu, potrdilo o učni dobi in odpustmico< obrtne nadaljevalne šole. a— Deljeno uradovanje na magistratu. Mestni občinski svet je na svoji seji 11. t. m. sklenil, da se počenši od ponedeljka 17. t. m. naprej uvede zopet deljeno uradovanje v vseh oddelkih mestnega načelstva in sicer od 8. do 13. in od 15. do 17. ure. a— Zaradi poprave volilnih imenikov se sprejemajo stranke v konskripcijskem uradu mestnega načelstva od 17. do 29. t. m. ob delavnikih le od 11. do 13. ure. a— Mariborska mestna godba se je pri prvem svojem večernem koncertu v parku predstavila občinstvu resno in dostojno s-skrbno izbranim in še skrbneje naštudira-nim sporedom. Na prvi mah si je osvojila mnogobrojno občinstvo. Pri drugem nastopu je imela naravnost rekordni obisk, kar dokazuje njeno priljubljenost in obenem opravičuje njeno ustanovitev in njen obstoj. Pri »Mariborskem tednu« pa je dvignila nivo takratnih glasbenih prireditev na umetniško višino. Res ima Maribor in njegova bližnja okolica več godb, tako da s© na prvi mah zdi, kakor bi bila nova mestna godba nepotrebna. Toda kdor živi z mariborskim glasbenim udejstvovanjem, ta mora priznati, da je bila ustanovitev take godbe poleg obstoječih potrebna, zelo potrebna. Godalni orkester mestne godbe je samo prva etapa. Tej bo sledila druga, to> je orkester na pihala in velik simfonični orkester, tako da bo to ne samo naša največja nego tudi najboljša godba, s katero se bo naše mesto lahko vedno pokazalo. KakoT so resni kulturni delavci njeni ustanovitelji in tvorijo njeno upravo, tako kaže nova godba tudi globoko resnost v svojem delu, to pa je najboljše jamstvo za njeno bodočnost. a— Prodaja grozdja v Mariboru. Mestna načelstvo opozarja prodajalce grozdja in, sadja na določbo mestnega tržnega reda in na odredbo banske uprave, da se mora-vsak prodajalec grozdja m sadja na zahtevo tržnih organov ali policije izkazati st potrdilom pristojne občine, da je prodajalec posestnik ali lastnik vinograda, in takoi upravičen prodajati grozdje ali sadje. Na potrdilu mora biti točno označena vrsta in množina sadja oz. grozdja. Ni dopustne*, da bi producenti najemali v Mariboru prodajalce. Osebam, ki se ne bi mogle izkazati s takimi potrdili, se bo grozdje ali sadje zaplenilo, vrh tega pa proti njim postopalo po določbah zakona. a— 50 odst. gledaliških večernih cen prihranite, če se abonirate. Zato podpišite čimprej abonma pri gledališki blagajni, ki je odprta dnevno od 9. do pel 13. ter od 15. do 17. (Ob nedeljah in praznikih samo dopoldne). Aibonentje prejmejo za malenkostno vsoto, ki jo odplačujejo v sedmih obrokih, letos 22 predstav, torej dve več ko lani. Kdor pa se noče vezati na določene dneve abonmana, se lahko abonira na blok, ki opravičuje abonenta na obisk 22 poljubnih gledaliških predstav. (Razen onih, ki so na hpakih označene z »Izven«). a— Šef kirurgičnega oddelka splošne bolnice v Mariboru dr. černič zopet stalno ordinira od 11. do 13. v sanatoriju Gosposka 49. Iz Celja e— Okoliški občinski svet je imel v petek zvečer v občinski .posvetovalnici na Bregu redno sejo pod predsedstvom župana g. Vinka Kukovca. Najprej je ibil spre-je+ statut za občinske nameščence v smislu zakona o Občinah. V okoliški občini »o s tem statutom določena naslednja službena mesta: Sistemizirana mesta: 1 delovodja, 1 Iblagajeik in 1 referent za vojaške zadeve Pomožna službena mesta: upravna služba: 1 (pomožni delovodja ln referent za socialno skrbstvo, 1 evamičnik in 3 slu-žitelji; strokovna služba: 1 zdravnik 2 cestarja, 1 mesoogledL ik, 2 babici,* L grobar in 1 konjač. Izvoljeni so bili: za. člana disciplinskega sodišča za občinske nameščence obč. odb. dr. Laznik, za namestnika obč. odb. Goručan, za člane odlbora Vajeniškega doma v Celju župan Ku-kovec in občinski odb. Žohar, za člana-upravnega odbora meščanske šole v Celju pa obč. odib. Franjo Wltavsky. Banska uprava aahteva, -da prispeva okoliška občina 18.300 DLn k vzdrževalnim stroškom za meščansko šolo v. Celju v šolskem letu 19.34-35 in vstavi ta izdatek v prihcdnjt proračun, zaenkrat pa naj krije izdatek s-kratkoročnim posojilom. O zadevi bo še razpravljala občinska uprava. Okoliška občina bo plačevala mestni občini letno 12.500 Din za škropljenje cest v okolici. Parcelacijski načrt za zemljišče tvrdke P. Majdič ob državni cesti na Sip. Hudinji je bil odolbren, upoštevati pa bo treba še približno 2000 kv. metrov za otroško igrišče. O tem dodatku bo še sklepala občinska uprava. Sedmim osebam je bila odpisana trošarinska kazen, ker so brez premoženja. V domovinsko zvezo je bilo sprejetih^ 14 oseb, med temi 5 proti plačilu pristojbine, dve prošnji za sprejem sta bili odklonjeni. Prošnja mejašev ob potoku Sušnici na Ostrožnem zaradi izravnave odnosno prestavitve .potoka bo izročena sreskemu na-čestvu. Okoliška občina bo stopila "v stik z mestno občino zaradi skupne izdelave regulacijskega načrta za obe občini. Okoliška občina pa bo prosila toansko upravo, da bi dala na razpolago strokovnjaka ki bi izdelal regulacijski načrt ja okoliško občino. V zvezi z novo banovin9ko uredbo k lovskemu zakonu bo poslala okoliška občina fbanovinskemu svetu svoj prejšnji sklep glede zaščite kmečkih interesov pr* sestavi te uredbe. e_ Teden Rdečega križa od 46, do 22. t m. V nedeljo 16- t m. ob 19. bo na Dobrni v dvorani Zdraviliškega doma dobrodelni koncert v prid drjštva Rdečega križa. Na sporedu so arije in romance za bariton — poje koncertni in operni pevec Jože Zorman, recitacije lirika Drasotina M. Domjaniča in Otona Zupančiča, operne arije — poje tenorist Slavko Lukman. Vstopnine ni. OveflJčoi dan priredi celjski krajevni odbor fcriža v nedeljo 16. t. m. Cvetlice bodo prodajale požrtvovalne podmladkarice R. K. celjske realne gimnazije. Dolžnost vsakega Celjana in vsake Celjanke je, da v nedeljo odkupi vsaj eno cvetko! Spomnimo ee le obilnih podpor, ki jih je delilo društvo R. K. lani nesrečnim poplavljencem! Koliko bede je olajšal R. K., koliko solza je posušil! Zavedajmo ee, da je naš R. K. narodna ustanova, ker služi narodu in državi v najtežjih časih. e —Glasbena razstava na ljubljanskem velesejmu je bila svojevrstna posebnost po razstavljenih predmetih in po smotreni ureditvi, ki jo je oskrbela ljubljanska Glasbena Matica. Tudi Celje ie bilo na tej razstavi primerno zastopano. Glasbene kroge je posebno zanimala zbirka gosli, ki jih je zgradil ravnatelj celjske Glasbene Matice g- Iv. Karlo Sancin na podlagi dolgoletnega temeljitega teoretičnega in praktičnega študija in raziskovanja ter strokovne spretnosti v izdelovanju gosli, ki si jo je pridobil še posebej v delavnici znanega izdelovalca gosli mojsra A. M. Pajfnerja v Gradca- Druga posebnost je bila še K. Sancinova iznajdba v Jugoslaviji in Nemčiji patentiranega pod-bradnika za gosli in violo, združenega z razložluvim podložkom, čigar uporaba omogoča lažje in sigjrnejše igranje ob hitrejšem in uspešnejšem tehničnem napredku v violinski igri. e— Huda nesreča na cesti pri Petrov-čah. V petek dopoldne je gnal 63 letni prevžitkar Ignac Ahčan iz Arclina ipri Voj-niku kravo na sejem. Na cesti pri Petrov-čah se je neki kolesar zaletel v kravo, žival se je splašila in podrla Ahčana na tla. Pri tem si je Ahčan zlomil desno nogo in dobil poškodbe po vsem telesu. Prepeljali so ga z reševalnim avtomobilom v celjsko bolnišnico. e— Prijetno in enostavno je, če Iah':o kupite fino in poceni blago za obleke in ■suknje v trgovini, katera ima tudi lastnega dobrega krojaškega mojstra. To "Vam nudi Trgovski dom Stermecki, tovarna perila in oblek v Celju. e— Srečke za novo kolo drž. razredne loterije dobite v podružnici »Jutra« v Celju. e— Kino Union. Danes ob 16.15, 18.3€ lin 20.45 in jutri ob 16.15 in 20.30 zvočni velefilm »King Kong« in zvočni tednik Iz Škofje Loke šl— Življenjski jubilej vrlega šolnika. V krogu družinice je praznoval te dni vstop v 70. leto bivši škofjeloški šolski upravitelj na deški šoli g. Friderik Kramar, pristen Škofjeločan, ki je privzgojil svojemu rodnemu kraju domalega tri generacije. De-ioma kot učitelj, a od 1. 1907. dalje kot šolski upravitelj je nič manj ko 37 let vodil škofjeloško šolo, ki je dala našemu narodu celo vrsto najzaslužnejših mož. Se-Neda je dobrosrčni in prijazni šolnik še da-ties sredi dela. Še na mnoga leta! ši— Slovo zaslužnega uradnika. Po 14 letih službovanja je dal v petek slovo našemu mestu njegov predstojnik davčne uprave, inšpektor g. Franc Adamič, ki odhaja taa enak položaj v Laško. Njegov odhod bo zlasti pogrešalo Sokolsko društvo, kjer je bil Adamič dolgo vrsto let pevovodja in (duševni organizator glasbenega gibanja. Pogrešali pa ga bodo tudi filatelisti, lovci in ribiči. Simpatije do odhajajočega je pokazal lep, animiran poslovilni večer v Sokolskem domu. Iz Kranja r— Zvočni kino v Narodnem domu bo predvajal danes zaradi gasilske tombole samo ob 7. in 9 zvečer ruskopoljski velefilm »V Sibirijo«. Film veličastnih bojev za osvobojenje poljskega naroda in borba žene za ljubljenega moža. Prihodnji spored: Paramountov velefilm »Noč 13. julija«. Z Jesenic DR. MARČIČ JESENICE prične zopet redno ordinirati v nedeljo, dne 23. septembra. Iz Novega mesta n— Kino >Dom« v Sokolskem domu t!» predvajal danes ob 15., 18. in 20.15 zvočni velefilm >Pesem nad pesmijo« po delu Hermana Sudermanna »Visoka pesem«. V glavni vlogi Marlena Dietrich. Preditrra Foxov jjvočni tednik. Iz Hrastnika in uglednemu narodnemu obrtniku In njegovi družini k ijubilejj iskreno čestitamo 1 t— Jubilejna tombola Sokola Danes vsi na sokolsko tombolo. Kupujte srečke, ker jih ije le omejeno število. Nad 500 lepih dobitkov. Ne zamudite prilike! Ob slabem vremenu preloženo na drugo nedeljo. t— Trgatev grozdja priredi SK Amater drevi v dvorani ge. Forte. Pričetek ob 7. Sodeluje delavski orkester pod vodstvom g Hudarkna. Iz Ptuja j— Huda nezgoda. Dninar Štefan Šaberl iz Trnovca je kupil del stare opekarne, da uporabi material za zidanje svoje hiše. Pri podiranju ee je zid nanadno zrušil in Šaberl a pokopal pod seboj. Ponesrečenec je dobil bude notranje poškodbe in poškodbo na desnici. Prepeljali eo ga v ptujsko bolnišnico. j— Tatvina vina Posestnik Cizerl iz Spodnjega Velovleka je zadnje čase opazil, da mu nekdo krade iz njegove kleiti na Kicarju vino. Ko sta se te dni napotili posestnikoma žena Neža in posestnica Krambergerjeva Apaloniy iz Spuhlje v klet na Kicarju, je Neža CizerloVa opazila, da so vrata kleti odprta, a za vratmi je videla viničarjevega sina S. J. s Kicarja. Zaeačeni "je začel suvati Ci-zerlovo Šele na njene klice na pomoč je S. pobegnil. Cizerlova ima lahke poškodbe na glavi. Vina manjka iz nekega soda 300 litrov. S. je ovaden sodišču. j— Tatvina kolesa. Tvorniškemu delavcu Frideriku H-agauerju iz Ptuja je s hodnika tukajšnje ekspoziture OUZD nekdo ukradel črno nleskano kolo s tvorniško številko 5,105.224. j— Podružnica Narodne »trokovne zveze v Ptuju priredi v prid brezposelnim delavcem v nedeljo 16. t. m. v Ljudskem vr-' tu vinsko trgatev. Pridite polnoštevilno! Iz Prekmurja pm— Polovična vozna cena na proslavo v Prekmurju. Prometno ministrstvo je dovolilo udeležencem pioslave I51etnice osvoboje-nja Prekmuria 22. in 23. L m. polovično vozno ceno po železnicah. Umor, ki razburja ves Ptuj Zagonetna smrt služkinje Terezije Kostanjevčeve Ptuj, 15. septembra. Ves Ptuj je pod vtisom strahotnega zločina, ki je bil izvršen davi okrog 2. ure v vili upokojenega ravnatelja Mestne hranilnice Ivana Kasperja v Bu-dini, ki je pred nekaj dnevi zatisnil oči. Po njegovi smrti je v vili ostala sama 24-letna služkinja Terezija Kostanjev-oeva. Ko se je v četrtek zvečer služkinja vračala z ličkanja koruze pri posestniku Megliču iz Budine proti domu, sta jo spremila domov tudi njena brata: 28-letni Anton in 31-letni France Kostanjevec. Okrog 1. zjutraj so prispeli v vilo, iz katere so pa kmalu nato odjeknili trije zaporedni streli; a obenem so čuli ljudje oba brata vpiti, da so vdrli v vilo roparji. Ves preplašen je pridrvel Anton na cesto in pravil, da so roparji ustrelili njegovo sestro. Krojač Rajh je poslal po orožnike, ki so prihiteli iz Ptuja. Pomoč pa je bila že prepozna, Terezijo so našli mrtvo. Bila je zavratno ustreljena, krogla jo je zadela od zadaj v pleča ter prodrla skozi prsL Orožniki pravijo, da se jim je pripovedovanje obeh bratov zdelo precej čudno in da sta se zapletala v protislovja; zato so ju zaenkrat aretirali. Preiskovalni organi pravijo, da ni bilo nobenega vidnega sledu, da bi bil res kdo nasilno vdrl v hišo. Anton je delno priznal, da je streljal, češ: hotel je pregnati roparje. Pri preiskavi so našli pri njem denarnico s 135 Din. Orožniki oba brata skrbno zaslišujejo. Seveda bo šele natančna preiskava mogla ugotoviti, ali sta kriva ali povsem nedolžna. Truplo pokojne Terezije so prepeljali v mrtvašnico v Rogoznico, kjer so izvršili sodno obdukcijo sodni zdravnik dr. Muhič, zdravnik dr. Vrečko, sodnik dr. Mrgole in zapisnikar Vrabec. Pri obdukciji so ugotovili, da je bila nesrečna služkinja res ustreljena od zadaj in da je krogla skozi pleča udarila v leva pljuča in jih raztrgala. Zaradi notranje krvavitve je nastopila takojšnja smrt, vsaka zdravniška pomoč bi bila zaman. rrou preobilni debelosti uporabljajte samo neškodljive Slatlnske tablete za hajianje * ki jih proizvaja apoteka Mr. Bahovee v Ljubljani iz naravnih mineralnih soli in zeliščnih ekstraktov. Zahtevajte v Vaši lekarni samo prave neškodljive Slatin ske tablete Bahovee. Mala doza (100 tablet) 46 Din, velika doza (200 74 Din. tablet) Rt*, br. asa. a. L zmt h— Dramatični odsek Narodno - strokovne zveze v Hrastniku uprizori danes ob 17. v Sokolskem domu veseloigro: »Vražji Rudi<. h— Kino Sokol bo predvajal danes velefilm iz vojne na morju »V svitu zore« in Zvočni tednik. Iz Trbovelj t— Jubilej uglednega narodnega obrtnika.. Letos poteče 3o let, odkar se je priselil iz Karlovca v Trbovlje brivski mojster gosp. Ivan Lisac. Kmalu si je zgradil na Vodah lastno hišo in v njej otvoril moderen brivski salon, ki je danes tako opremljen, da lahko zadovolji najbolj razvajeno damo. Kot Hrvat je bil vedr.o narodno zaveden, kar takrat za obrtnika ni bilo tako lahko, ker je bil izDostavljen bojjkotu Nemcev, ki so bili v tistih časih v Trbovljah vsemogočni. Ko je bil pred 25 leti ustanovljen Sokol, je bil on med prvimi člani in mu ostal zvest do današnjih dni. Tudi svoje otroke je odgojjl v tem duhu- Poleg tega se udejsbvuje že 25 let kot gasilec. Za svoje delovanje v gasilnem društvu je bil odlikovan. G. Lisac praznuje kar štiri jubileje: SOletnioo bivanja v Trbovljah. 251etnico kot član Sokola in gasilnega društva in srebrno poroko. Simpatičnemu Iz življenja na GOMtILSKO. Naše sokolsko društvo je imelo na praznik 8. t. m. svoj letošnji javni nastop, ki je posebno v tehničnem pogledu prav dobro uspel. Dokaze svojega marljivega dela so podali prav vsi oddelki domačega društva, sodelovala pa so v nekaterih točkah tudi sosedna društva. V naraščajskem 3tafetnem teku je zmagalo Gomilsko, v članskem pa Velenje, dočim si je Gomilsko priborilo drugo mesto. Tudi v odbojki z Vranskim so zmagali Gom-ljani, vendar pa s težko mujo, ker so se Vranski Sokoli izkazali za presenetljivo dobre odbojkarje. Tudi drugače so Vranša-ni želi s svojimi lepimi nastopi mnogo odobravanja. Gomilskemu Sokolu naj bo uspeli zadnjega nastopa v bodrilo, da nadaljuje z vztrajnim delom. JEŽICA PRI LJUBLJANI. Počastitvi žrtev velike vojne bo posvečena dopoldanska prireditev tukajšnjega občinskega odbora Rdečega križa v nedeljo 16. t. m., ko se bo darovala v cerkvici sv. Jurija v Sto-žicah sv. maša. Po službi božji bo na pokopališču pred spomenikom spominska slovesnost prebivalstva naše občine. Večerna akademija RK v Društvenem domu na Ježici pa bo posvečena manifestaciji za človekoljubne namene, ki jih ima v svojem programu organizacija RK. V primeru lepega vremena bo dopoldne ob pol 9. izpred ježenskega Gasilskega doma skupen sprevod k spominski proslavi, odnosno službi božji v Stožice. Občinski odbor RK vljudno vabi občane! MISLINJE. Novi župan velike mislinj-ske občine vnet pristaš JNS Edvin Rozman je prevžel županske posle. G. E. Rozman je sin zadnjega župana v št. Ilju pod Turjakom, g. Franceta Rozmana, šolskega upravitelja v p. in veleposestnika. Desna roka g. (predsednika Rozmana je občinski delovodja g. Aberšek, izkušen občinski strokovnjak. — G nar. poslanec dr. Bo-gumil Vošnjak je na licu mesta ogledal od toče nastalo škodo. Prva pomoč banovine znaša 15.000 Din. G. poslanec je obdaril najrevnejše oškodovance. Srčna hvala! RACE PRI MARIBORU. Te dni nae je za-pugtil priljubljeni postajenačelnik g. Anton Pšeničnik, ki odhaja za po6tajenačelnika v Pragersko. Tukajšnja društva in krajevna organizacija JNS so mu 30. avgusta priredila poslovilni večer, na katerem se je zbralo okrog 5o društvenikov in njegovih prijateljev. Poslovil se je od .njega v imenu drj-štev g. Alojzij Faleš. Krajevna organizacija JNS, kateri je bil predsednik, in Sokolsko društvo, ki mu je bil podstarosta, bosta izgubili z njim prvovrstnega delavca. Nenadomestljivo izgubo pa bo čutila gasilska četa, kateri je bil predsednik. Kot vnet gasilec je četo v Račah čisto prerodil s svojim sistematičnim delom ter si sploh s svojim požrtvovalnim delom postavil najtrajnejše spomenike. RIBNICA. Danes 15. t. m. ob 30.15 in jutri olb 15.15 in 30.15 predvaja Kino Sokol Ribnica veselo zvočno opereto »Kadar srce spregovori«. Dodatek nov zvočni Foxov žurnal. Sokol Rezultati lahkoatletskih tekem kranjske sokolske župe Minilo soboto in nedeljo 8. in 9. t. m. so bile na igrišču »Bratstva« na Jesenicah iah-koatletske tekme kranjske sokolske župe, katerih se je udeležilo iz 6 društev 37 tekmovalcev in 17 tekmovalk. Pogoji so bili hudi, zato udeležba ni bila obilna. Mnogo nepridik pa je delalo tekmovalcem deževno vreme v zadnjih tednih, ki jim je onemogočalo prepotrebno trenažo. Najboljši rezultati so bili dosežen' pri skokih in tekih, slabši pa v suvanju in metih. Nadminimalno mero v metanju diska je dosegel le en brat zato pa jih je bila dolga vrsta, ki so metali disk od 28 do 30 m ter preskočili 1.50 v skoku v vliino in nad 5.50 m v skoku v daljino. Največ tekmovalcev je postavil Sokol iz Kranja. V soboto so se vršile tekme posameznikov in posameznic v poedinih panogah in v izmenskem teku, v nedeljo pa tekme vrst in posameznikov v vrstah v šesteroboju in v plavanju. Tekme so vodili župrii načelnik br. Beznik Vinko, podnačelnika brata Horvat Ljudevit in Buh Tone in pod-načelnici sestri Kušarjeva Nadina in Ažma-nova Marija. Tekmam je prisostvoval tudi župni starešina br. Jaka Spicar iz Radovljice. Pri tekmah posameznikov in posameznic so bili doseženi naslednji rezultati: člani: skok v višino: 1. 2gur Mirko (Kranj) L76; skok v daljino: 1. Cerar Drago (Jesenice) 6.15 (za šesteroboj 6.32); suvanje krogle: 1. Pristov Janez (Jesenice) 21.46 (11.40, 10.06); skok ob palici: 1. Pristov Janez (Jesenice) 3.00; tek na 100 m: 1. Cerar Drago (Jesenice) 11.5; tek čez ovire 110 metrov: 1. Cerar Drago (Jesenice) 17 sekund; tek na 200 m: 1. Žgur Mirko (Kranj) 25.2; troskok: 1. 2gur Mirko (Kranj) 11.74; met kopja: 1. Krenner Jože (Kranj) 43.20; met granate: 1. Krenner Jože (Kranj) 52.75; met diska: 1. Krenner Jože (Kranj) 31.53; plezanje: 1. Pristov Janez (Jesenice) 10 sek.; proste vaje: 1. Pristov Janez (Jesenice) 98%; plavanje 66 m; 1. Tomaškovič Franc (Kranj) 49.05; članice: tek na 60 m: 1. Kraljeva Slavka (Radovljica) 9 sek.; skok v daljino: 1. Kraljeva Slavka (Radovljica) 4.62; metanje žoge enoročno; Ravnikova Ivana (Jesenice) 30.25. Najbolj zanimiva je bila tekma članov v izmenskem teku na 4X100 m. 1. mesto so dosegle Jesenice v času 48.4; slede Kranj (48.8) in Radovljica (52.1). Izmenski tek članic: 1. Radovljica, 2. Kranj, 3. Jesenice. V nedeljo dopoldne se je vršila tekma vrst in posameznikov v šesteroboju: članske vrste: 1. mesto Jesenice, 2. Kranj, 3. Kranj, 4. Radovljica; posamezniki: 1. 2gur Mirko (Kranj) 3761 točk, 2. Pristov Janez (Jesenice) 3620 točk, 3. Cerar Drago (Jesenice) 3493 točk, 4. Engelmann Marjan (Kranj); vrste članic: 1. Radovljica, 2. Kranj, 3. škofja Loka; posameznice: 1. Kraljeva Slavka (Radovlj.) 2. Nu-čičeva Sonja (Kranj), 3. Kolmannova Dolfka (Radovljica). Popoldne so se vršile tekme v plavanju na čuferjevem kopališču, katerega je prepustil lastnik iz prijaznosti na razpolago. Tekem se je udeležilo šest tekmovalcev in tri članice društva iz Kranja, ki pa razen dveh niso dosegli minimalnega časa Sokolska župa Ljubljana. Članstvo ljubljanskih sokolekih društev ee vabi, da ee udeleži v čim večjem številu manifestacij, ki jih priredi Rdeči križ danes v nedeljo 16. t- m. v Ljubljani na Kongresnem trgu in pred mestnim magistratom. Udeležba v civilu z zrrakom. Zdravo! Župna uprava. Danes zadnji dan letanja! Propagandni poleti med 10. in 12. ter med 15. in 17. uro ' Včeraj je bil letalski promet na progi Ljubljana-Sušak in Ljubljana-Sušak-Zagreb ter obratno zaključen. Se zadnji dan je bilo letalo »Spartan« popolnoma zasedeno, saj se je iz Ljubljane zjutraj odpeljalo šest, a zvečer pripeljalo s Sušaka 7 potnikov. Vladalo je najlepše vreme, da so imeli potniki res prekrasno, užitka polno vožnjo. Okrog 18. je »Ljubljana« napravila več veličastnih zavojev in krogov nad mestom, a spremljal jo je domači »Pelikan«, iz kate- Sokol v Središču od Dravi je imel 8. t. ____j_______^ mw> m. javni nastop. 2e prejšnji večer se je I rega so fotografiTaH"W^otorao< potožita vršila serenada. Nastopili so člani in čla- | letalo v zraku. niče z vajam: in pevski in tam^uraški zbor. V soboto zjutraj so prispel-' bratje iz Ormoža in Ljutomera. Igrala se je prijateljska tekma v odbojki med domačim in omenjenima društvoma. Zmagal je Ljutomer z visokim rezultatom. Na drugem mestu je bil Ormož. Po odbojki je bil stafetn: tek, in sicer balkanska štafeta (800 X 400 X 200 X 100). Tudi tu je zmagal Ljutomer (4:12). Sledita mu Središče (4:17) in Ormož (4:18). Nato je bila štafeta na 4 X 100 m. Tekel je moški naraščaj Središča v dveh vrstah in dosegel rezultat 57 sekund. Popoldne je bil uspel javen nastop. Po nastopu je bil koncert pevskega in tambura-škega zbora in godbe. Ze med tem 6e Je razvila prijetna zabava na telovadišču in zvečer se je v dvorani nadaljevalo veselo rajanje. litijski Sokol obvešča članstvo, da priredi Rdeči križ v Litiji v sokolski dvorani akademijo mladine s pestrim sporedom. Začetek ob 11. dopoldne. Pridite! Danes bo nad aerodromom in Ljubljano propagandno letanje in sicer med 10. m 12. ter med 15. in 17. uro, a od jutri dalje je sezona za potniška letala zaključena. Danes torej še lahko izkoristite priliko in si ogledate Ljubljano ter njene mikavnosti i* fcraka. Dobrodošli na aerodromu v Polju! Hdr i. i o. i. 1 MODNI ATELJE LJUBLJANA KONGRESNI TRS 13 čitajte tedensko revijo ŽIVLJENJE IN SVET SREČKE ZA 29. državne razredne KOLO so dospele. Nihče, ki hoče poizkusiti svojo srečo, naj jih ne pozabi pravočasno kupiti. Dobe se v vseh podružnicah »Jutra« in v podpisani hranilnici Zadružna hranilnica r. z. z o. z., Ljubljana, Sv. Petra c. 19 Sokol I Ljubljana - Tabor obvešča vse svoje telovadeče člane in ostalo članstvo, obojni naraščaj in deco, da se bo tudi letos vršil celodnevni društveni pešizlet. V nedeljo 23. t. m. zjutraj bomo odrinili preko Ježice m črnuč ob Savi do Sv. Jakoba, kjer se bomo na prijaznem prostoru ob vodi ustavili. Po obedu, ki bo za vse udeležence skupen (poljska kuhinja — ne gostilna!) bomo porabili popoldne za razne igre in razvedrilo. Z nami gre, kakor lansko leto v Beričevo, društvena godba na pihala. Tako bo poskrbljeno za vse m vsa-kogar. Podrobnejša navodila — tako to. čno uro odhoda, ev. prispevek za skupni obed in dr. — bomo pravočasno javili. Za enkrat naj današnje obvestilo velja le kot opozorilo, da boste vsi, ki ste vabljeni, rezervirali prihodnjo nedeljo za domače društvo, ki pričakuje od vseh ,da bodo sokoL sko disciplino Tabora enako kot vselej doslej tudi letos v polni meri dokazali. Sokolsko društvo Ljubljana IV. javlja svojemj članstvu, da prične z redno telovadbo v ponedeljek 17. tm. v telovadnici I V.deške osnovne šole na Prulah. po sledečem urniku: člani vsak ponedeljek in petek od 20. do 2L ure, moški naraščai: vsak ponedeljek m petek od % 19. do1/« 20. ure, moška deca: vsak ponedeljek in petek od % 18. do V* 19. ure. članice: vsak torek in četrtek od 20. do 21. Mre. ženski naraščaj: vsak četrtek in soboto od % 19. do '/t 20. ure. ženska deca: vsak četrtek in soboto od V« 18. do % 19. ure. Vpisovanje novovsbo-pivšega članstva, naraščaja in dece ee vrši Pred zgoraj omenjenimi telovadnimi urami. Opozarjamo vse članstvo, narašča? in deco nari takoj v začetku obiskuje telovadne ure redno, ker se bo v nasprotnem slučaju postopalo po pravilnika. Zdravo! Načeta i štvo. Odkod ime Prekmurje? V članku »Onkraj Mure — po 15 letih svobode« je nepodpisan člankar zapisal tudi tale stavek: »V novejši do** po Svetovni vojni »ta knjiga ln časopis ustvarila za pokrajino onostran Mure novo imenovanje: Prekmurje. Toda narod je konservativen in kljub vsemu pozna in govori samo: Slovenska Krajina.« Kar se trdi v podčrtanem stavku, je v toliko resnično, v kolikor se označuje ia. raz Prekmurje kot nova skovanka, ki M jo naj bili zagrešili pisci naših časopisov in knjig. Kdor pozna prleško narečje v Slovenskih goricah ob Muri in v goriškem ozadju, mora vedeti, da so prebivalci teh krajev že bogve kdaj pred svetovno vojno — recimo od »pamtiveka« — zahajali na »Prčkmursko« (izgovorjeno tudi Prčk-marsko) in da so od onstran Mure prihajali v naše gorice vsako leto tudi »Prčk. murci« (izg. tudi Prčkmarci) po svojih trgovskih poslih. Ko smo slovenjegoriški »čeh&ki« (dečaki) pri Sv. Tomažu nad Ormožem nabrali vsak svojo vrečo »vuče-ca«, ga je kupil vsako leto žid trgovec, kj je prišel iz Sobote, t. j. iz »Prekmurska ga«. Prekmurje in Prekmurci torej niso nifi Jezikovno umetnega ali iznajdenega šele po svetovni vojni. Pri tem seveda ostane tudi dejstvo, da Prekmurci sami svojo do. movino imenujejo Slovensko Krajino, kar je utemeljeno v zgodovinski preteklost predvojne dobe. Saj tudi stari Galci v juž. ni Franciji svoje dežele niso imenovali »Gallia transalpdna«, kakor so jo imenoL vali Rimljani tostran Alp. Miglrn^ da ni nobena nesreča, če ima ta naša lepa Jugo-slovenska pokrajina kar dve pristni do. mači imeni Prof. Dav. Majcen. po povratku iz inozemstva zopet redno posluje. - ■< Odlikovanje Jožeta Laha Maribor, 15. »eptembes* V petek popoldne je sreski načelni da*. Ivan Senelkovič izročil po ukazu Nj. Vel* kralja Aleksandra z dne 19. t m. pevoTod-ji »Jadrana« g. Jožetu Lahu red sv. Sive iV. stopnje. Priznanje skromnemu pevo-Vodji je razveselilo ne samo velik krog nje-« govih najožjih prijateljev in znancev, tcflH več vso mariborsko javnost. Odlikovanoe je pred kratkim slavil 651etnico rojstva i»< obenem 151etnico n eumornpozi i fiega delovanja v Mariboru, kamor je fino ral pribežati iz Trsta. Njegove uspehe im sadove je močno pokazal nastop »Jadrana«, za katerega ves živi in za katerega bo tucfr umrl. Odveč bi bilo naglašati vse zaslug* odlikovanca, njegovo delo visoko ceni ves Maribor in najširša okolica, ki jo vzpodbuja m ji lajša težke dni s sladko pesmijo, K odlikovanju tudi naše najiskrenejše ča« stitke! Mlad mojster harmonike Tudi letošnje tekme harmonikarjev so pokazale, da je med našo mladino vedno več izvrstnih talentov, ki bodo postali mojstri harmonike. Posebno pozornost je vzbudil 121etni sinček g. Pavla Kosca iz Meng- ša. Dobil je prvo nagrado v skupini I. dia-tonična harmonika Razsodišče in poslušalci so bili silno navdušeni. Nadarjeni Pav-Iek je prejel prvo nagrado v mladinski skupini že leta 1932. Ima veliko veselje do glasbe, zato bomo gotovo še kaj čaii o njem. Vsako soboto kakšno zagode tsdi pri »Mengšanki« na Sv. Petra eesti 8S, Repertoar Opera Začetek ob 20. Nedelja, 16.: Manon. Izven. Znižane ne cene od 30 Din navzdol. Med najbolj nspela operna dela našega opernega repertoarja poslednjih sezon smemo prištevati znamenito francosko oper® »Manon«, ki jo je zložil skladatelj Massenet. Ponovi ee na našem odru danes v nasJedat zasedbi: naslovno ulogo poje ga Gjlungjen-čeva, mladega grofa Grieuxa g. Gostič, njegovega očeta g. Marjan Rus, njenega nečaka Lescoja g. Primožič- Pri današnji predstavi nastopijo še ga. Ribičeva ga Golobov® in ga. š pa nova ter gg. Petrovčič in Josip Rusu, Opero dirigira kapelnik Štrrtorf- Režija j® Debevčeva. Veljajo znizane operne cene 6d 30 Din navzdol. MARIBORSKO GLEDALIŠČE. Izredna pestre, dostojne in mimivo obeta leto« Narodno gledališče v Mariboru. Repertoar sloni po veliki večini na priznanih in kvalitetnih delih, katerih uprizoritev pomeni povsod dogodek. Obetajo se. kakor v drami, tako tudi v glasbenem deht krstne predstave, ki jih pričakije mariborsko občinstvo z napetim zanimanjem. — Sam začetek sezone bo ie zelo močan- Otvoritvena predstava bo Shakespeare jeva klasična tragedija »Hamlete v Zupančičevem prevoda. te sama uprizoritev tega dela, ki n. pz. ▼ Ljubljani doseza rekordno število predstav, zasadi česar jo nazivajo našo ljudsko igro, pomeni kulturen dogodek. Poseben pečat pa bo dobila ta predstava, ker bo to obenem nekaka interna proslava VL Skrbinška, ki bo igral »Hamleta«. — Drjga premiera bo eno napnočnejših Cankarjevih del »Hlapci«, ki ga uprizore v novi zasedbi ia mscenaciji. Tretja premiera bo zanimiva zaradi tega, ker nastopi v Wildejevi d ran* »Idealni soprog« v glavni ženski »logi nova članica našega gledališča ga. Sava Sevenjeva. BEOGRAD KNEZ MIHAJLOVA 39 siri m slavonski 62.50 — 65* banatfki 60 do 62.50- — Ječmen: baški, e rimski, 65/66 k« 104 _ 106; baški jari, 67/68 kg 120—12250. — Koruza: baška 91 — 92; okolica Som bor 92 — 93: banatska &5 — 88; sremska, pariteta Indjija 91 — 92; baška ladja Sava 94 — 95: ladja Dunav, Tisa ali Begej, 95 do 96. — Moka: baška in banat-ska »0g< in >0gg« 185—205; >2< 165 do 185; >5«145—165; >6« 120—140; ,7« 105 do 110; >8< IC5—107.50: sremeta, slavonska >0g< in >0gg« 1&5—195; »2< J6o—175; >5« 145—155: >6« 120—130: >7< 105—110; >8< 105 — 107.50. — Otrobi: baški, sremski 79 — 81; banatski 77 — 79; baški ladja Gospodarstvo Za sanacijo naših kreditnih razmer 2ITO. + Chicago, 15. septembra. Začetni tečaji: Pšenica: za dec. 103.375, za maj 104.35; koruza: za dec. 75.625. + Novoead«ka blagovna borza (15 t m.) Tendenca nespremenjena. Promet srednji. Pšenica: baška okol. Novi Sad. srednieba- ška in gorn>-;ebaška 110 — 112; okolica Som-bor, eremska in slavonska 10S — 110; juž-nobanatska 105 — 107; baška ladja Tisa 120 — 122; ladja Begej 119 — 121; baška in banateka. ladja Dunaiv 118 — 120- — Rž: baška 100 — 102.50. — Oves: baški, srem- Zagreb 59 12 76 128 Postna hranilnica 177 190 413 — Spi. figosl- bančna družba 42 53 79 ^ Kreditni zavod t Ljubljana II 10 27 ^ Kakor nam kažejo gornji podatki, so gotovinska sredstva pri likvidnih denarnih zavodih dosegla tak obseg, da so nujno potrebni ukrepi, ki bodo omogočili tem zavodom plasiranje teh sredstev. Gradska štedionica v Zagrebu je imela ob koncu letošnjega junija v svojih blagajnah že za 85 milijonov Din gotovine v denarju, skupna blagajniška sredstva tega zavoda pa so znašala 128 milijonov EKn, kar predstavlja eno tretjino vseh tujih sredstev. Enake težkoče pri plasiranju likvidnih sredstev opažamo tudi v novem poslovanju zavodov, ki so pod zaščito. Nalaganje blagajniške gotovine v blagajniške bone Narodne banke pri današnji izredno nizki obrestni meri skoro nima več mnogo pomena. Zato bi bilo potrebno najti neko novo obliko za kratkoročno plasiranje teh sredstev. To nujno potrebo našega kreditnega organizma bi lahko izkoristili v ta namen, da bi z emisijo kratkoročnih vrednostnih papirjev pritegnili odvisen denar, s čimer bi dobili sredstva za lombardi-ranje kmečkih dolgov. To bi mogla izvesti seveda samo država ali pa z njeno garancijo kaka državna denarna ustanova. V Franciji izdaja n. pr. država kratkoročne bone (Bons de la Dčfense National), in sicer z dobo trajanja od nekaj mesecev do enega leta in dveh let Teh bonov se denarni zavodi v veliki meri poslužujejo za kratkoročne naložbe. V Angliji pa imajo denarni zavodi do 25 odst. vseh svojih aktiv naloženih v angleških državnih papirjih, likvidnostne rezerve pa predvsem v zakladnih bonih s kratkoročnim trajanjem (Treasury Bills). Tudi v Češkoslovaški izdaja država polletne in enoletne zakladne bone, ki jih z lahkoto plasira pri denarnih zavodih, ki nalagajo v ta papir ona denarna sredstva, ki jih hočejo imeti likvidno naložena Enako se tudi italijanske banke za naložbo svojih likvidnostnih rezerv v znatni meri poslužujejo sličnih kratkoročnih bonov. Ce bi pri nas uvedli državne bone z dobo trajanja od 3 mesecev do 1 leta, tedaj bi lahko že pri zmerni obrestni meri plasirali znatne vsote teh bonov. Tako pridobljeni denar pa bi lahko porabili za ceneno lombardiranje kmečkih dolgov ali pa drugih vrednot nelikvidnih denarnih zavodov. Ni se pri tem bati, da pri obnovi bonov ne bi mogli znova plasirati primernih zneskov, zlasti ker bi se s postopno likvidacijo vsega kreditnega organizma kmalu zmanjšala potreba po lombardu. V gornjih vrsticah smo navedli le v grobih obrisih način, kako bi prišla država do denarja, da bi pomagala sanirati nelikvidne denarne zavode in kako bi IMiko ustvarila denarnim zavodom nujno potrebno možnost za kratkoročni plasman odvisnih denarnih sredstev. V interesu vsega narodnega gospodarstva pa bi se istočasno olajšal ves denarni promet, ker bi se zmanjšalo nepotrebno tesavrimnje gotovinskih sredstev pri denarnih zavodih. S. določbe, ki bodo prisilile občine in Jim omogočile, da vrnejo svojim hranilnicam vsaj del prej najetih posojil. Denarna pomol. Najvažnejše vprašanje, ki sra bo treba rešiti v zvezi z novelizacijp uredbe o zaščiti denarnih zavodov, pa je vprašanje denarne pomoči nelikvidnijn zavodom od strani države, zlasti pa vprašanje lombardiranja kmečkih dolgov. Zgrešeno je mnenje, da bi morala država v ta namen slaviti na razpolago denarna sredstva iz svojih rednih proračunskih dohodkov. Stanje na našem denarnem trgu ije danes tako, da obstoja obilica razpoložljivih denarnih sredstev, ki iščejo kratkoročne in sigurne naložbe. Ta denarna ©redeiva ie treba na nekak način zbrati in jih v obliki lombarda kmečkih posojil potem dati na razpolago nelikvidnim denarnim zavodom. Pa ne samo zaradi vzpostavitve likvidnosti zaščitenih ravodov, temveč tjdi zaradi splošne potrebe je treba ustvariti denarn.m zavodom možnost za kratkoročne naložbe denarja. Kako ogromno ie pri na« dane« povpraševanje po docela sigurni kratkoročni naložbi denarja, nam kaže veliko povpraševanje po blagajniških bonih naše Narodne banke. Obrestna mera teh blagajniških bonov Narodne banke je od aprila lanskega leta padla od 6 na 2% za trimesečne bone in od 3 na l"/o za dvomesečne bone. Navzlic temu. da Narodna banka plača danes za trimesečne bone komaj 2 */• letnih obresti, se denarni zavodi v veliki meri poslužujejo naložbe v te bone, ker pač nimajo nobene druge možnosti za dejansko kratkoročno in likvidno naložbo. Situacija ie danee taka, da plač j je jo oni denarni zavodi, ki so si ohranili polno likvidnost in zaupanje vlagateljev, 4 do 5'/® obresti ra hranilne vloge, denarja pa ne morejo plasirati in eo prisiljeni nalagati ga v blagajniške bone Narodne banke z 2"i'o obrestovan,em ali pa ga držati v blagajni. Pri tem pa moraio za izkoriščeni re-eskomptni kredit pri Narodni banki plačevali 6.5 9/a obresti, kajti če povrnejo Narodni banki posojilo, izgube Kreutzerjeva sonata« na ploščah. — 22: Čaa, poročila, kvartet mandolin. BEOGRAD 20.30: Prenos iz gledališča. — 22-30: Lahka glasba. _ ZAGREB 20.15: Pevski koncert. — 21.15: Orkester. — 22.15: Ples. — PRAGA 20.05: Lahka glasba. — 20.55: Mešan program. — 22.30: Šramel kvartet — BRNO 20.05: Program kaikor v Pragi. — VARŠAVA 20: Orkester. — 23.10: Ples. — DUNAJ 11.20: Simfoničen koncert. — 17-30: Komorna glasba. — 18.40: Pesmi. — 20.05: Opereta. — 22.35: Jazi. — 24: Dunajska glasba. _ BERLIN 20: Pester program- — 23: Ples. — K5NIGSBERG 20.15: Iz Stuttgarta. _ 22.40: Ples — STUTTGART 20.15: Operni večer. _ 23: Ples. — 24: Orkester. — BUDIMPEŠTA 20.45: Offenbaeho-va glasba. — 22.20: Jazz. — 23: Ciganska kapela. — Ponedeljek. 17. septembra. LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.50: Poročila. — 13: Čas, Dlošče. — 18: Kralji in kraljice naših planin (Vandot). — 18-20: Plošče. — 1830: Radio - orkester. — 19.10: Hrvatski pisatelji in .jugoslovanska ideologija- — 19.30: Glasba kot pedagoški problem (Cvetko Dragotin). — 19.50: Čas, jedilni list. — 2o: Zdravniška ura (dr. Magajna). — 20-20: Uvod v prenos. — 20.30: Opera iz Beograda, v odmoru čas in poročila. BEOGRAD 18-30: Orkester. — 20.30: Operni večer. _ ZAGREB 12.30: Plošče. _ 20.30: Opera iz Beograda. — PRAGA 19.25: Godba na pihala. — 20.20: Operna glasba. — 21: Orkester. — BRNO 19.45: Slovanske arije. — 20.20: Kla»virske skladbe- — 20.40: Igra. — 21: Iz Prage. — VARŠAVA 20: Lahka glasba. — 21: Orkester. — 22.15: Ples. — DUNAJ 12: Orkester. — 16.40: Koncert solistov. — 17.30: Plošče- _ 19.25: Godba na pihala. — 20-15: Mešan program. — 21.50: Arije in pesmi. — 22.55: Ples. — 0.15: Plošče. — BERLIN 21.20: Dramski večer. — »Cvetje iz domačih in tujih logov" Med številne knjižne zbirke slovenskih založništev se je nedavno uvrstila nova zbirka z že znanim, romantičnim naslovom »Cvetje iz domačih in tujih logov«. Založnica (Družba sv. Mohorja v Celju) je z njo ustregla očitni potrebi našega srednješolskega dijaštva, ki je doslej pogrešalo cenenih izdaj domačih in tujih klasikov, kakor jih ima v izobilju mladina drugih narodov. Za sedaj je napovedanih pet zvezkov: Gregorčičeve »Izbrane pesmi« in Levstikov »Martin Krpan« so že izšle, Horacijevo »Pismo o pesništvu« izide v kratkem, nato pa še prideta na vrsto Jurčičev »Jurij Koz-jak« in Vodnikova »Izbrana dela«. Prva dva zvezka lepo razodevata značaj nove zbirke. S. Gregorčiča »Izbrane pesmi« je priredil dr. Ivan Pregelj. Najpomembnejši je uvod, ki je sicer kratka in zgoščena, vendar pa nenavadno zanimiva študija o Gregorčičevi poeziji. Ni spisana tako, kakor so doslej po navadi pisali uvode v ta-kele zbirke: s ponavljanjem že znanih podatkov in sodb. Dr. Preglja uvod je sad samostojnega kritičnega obravnavanja Gregorčiča in ga marsikje označuje ostreje kakor vsi drugi, ki so doslej pisali o »goriškem slavčku«. Pisec najprej oriše pesnikovo življenje, potem ga karakterizira kot človeka, nato preide k razglabljanju pesniškega dela, snovnih motivov, sloga in pesniškega izraza. Navsezadnje zabeleži tudi najvažnejšo bibliografijo. Sodbo o Gregorčičevi poeziji je dr. Pregelj strnil v tale afo-ristični stavek: »Ta pesem je trpnost slovenskega gorskega prebivalstva, idealizem katoliškega duhovnika in slovenskega izobraženega rodoljuba, eno samo močno domo-tožje, idilična elegija mehkega in blagega slovenskega srca.« V razčlembi snovnih motivov, zlasti pa sloga in pesniškega izraza dr. Pregelj vešče in fino opozarja mladino ne le na vrline, marveč tudi na šibke strani vendarle nekoliko precenjevane Gregorčičeve poezije. šolsko antologijo Gregorčičevih pesmi je dr. Pregelj uredil takole: Prvi del obsega pesmi z rodoljubnimi motivi, med njimi tudi »V pepelnični noči« in »Soči«. Drugi del obsega pesmi življenjskega spoznanja, Gregorčičevo didaktično poezijo, ki razodeva njegov idealizem in etični odnos nasproti človeku.V tretjem delu so pesmi osebne izpovedi, motivi o smrti, ljubezni, nesreči, prigodne spominske pesmi i. dr., skratka: pesmi, ki iz njih neposredno in osebno govori Gregorčičevo rahločutno srce in toži o svoji usodi. Sramežljivi ljubezenski izrazi se tu srečujejo s tolikanj obsojano pesimistično filozofijo znan« pesmi »človeka nikar«, četrti del podaja primere pesnikom ve narativne poezije. Ob koncu je za vsako pesem posebna opomba, ki jo tu in tam primerno komentira, vedno pa bibliografsko označuje. Na koncu je (za šolsko rabo) 23 vprašanj o Gregorčiču, ki prilično izčrpujejo snov. Drugi, znatno tanjši zvezek obsega klasično delo slovenske proze, Levstikovega 23: Ples. — KONIGSRERG 21: Muzfloa «a dve oboi in harfo. — 22.30: Veseloigra. — STUTTGART 21: Zabaven program. — 23: Ples- — 24: Nočni koncert. — BUDIMPEŠTA 19.35: Eksotični glasbeni instrumenti. — 20.45: Griegov koncert — 22.20: Ciganska kapela. — 23.20: Salonski kvintet. — RIM 17: Mešan glasbeni program. — 19.30: Plošče. — 20.45: Koncert po željah poslušalcev. Torek, 18. septembra. LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.50: Po-ročila. — 13: Čas, plošče. — 18: Ob stoletnici Erjavčevega rojstva (Vera Dostal). — 18.30: Plošče za otroke, mladinske pesmi poje gdč. Nuša Kristanova. — 19.30: O Rdečem križu s posebnim ozirom na dravsko banovino (J. Skalar). — 19.50: Čas, jedilni list — 20: Sestanek Nj. Vel. kralja Aleksandra in kralja Borisa v Beogradu- — 20.20: Operne duete pojeta ga. Ko^ejeva in g. Marčec. — 21: Ra- . .dio - orkester, vmes čas in poroči L** — 22.30: Angleške plošče. BEOGRAD 19: Plošče. — 19.30: Kvartet 20.30: Orkestralen koncert — 21.30: Igra. — 22-15: Narodna glasba. — ZAGREB 12.30: Plošče. — 17.45: Pesmi- — 20.15: Pesmi m recitacije. — 20.45: Violina. — 21.15: Pesmi. — 21.45: Ples. — PRAGA 19.45: Dr. K. Ca-Dek govori. — 20: Klavirski koncert- —-20.30: Iz Brna. — 22.15: Jaz?. _ BRNO 20.30: Janačkova >Usodas. — 22: Iz Prage. — VARŠAVA 20: Lehanieva opereta »Dežela smehljaja<- — 22.15: Reklamni koncert — 23.C5: Ples. — DUNAJ 12: Orkester. — 16.15: Otroški pevski zbor. — 17.50: Busoni-jeva glasba. — 19.40: Orkester. — 21.25: Barska muzika. — 22.05: Orkester. — 23-50: Plošče. — BERLIN 20.40: Ne6trojev večer. — 23: Plesna muzika. — K0NIGSBERG 20.40: Program kakor v Berlinu. — STUTTGART 19: Veseloigra. — 20.10: šale in muhe v vedrih operah. — 21: Slušna igra. — 22: Lahka glasba. — 23: Ples. — 24: Nočni koncert. KULTURNI PREGLED »Es wird nicht gehen!« je vzkliknil zdravnik. Oficir je komandiral. Štirje streli, drug za drugim, so presekali tišino. Obsojenec se je obupno vzpel ob kolu in divje zakričal. (Ljudje ob zidu pravijo, da so ga slišali.)' En sam strel ga je zadel v vrat. Še enkrat so streljali preplašeni starci. Ranjeni šofer se je trgal ob kolu in strahotno ječal. Takrat je priskočil zdravnik. Z. drhtečimi rokami je izdrl majhen brovvning iz bledožoltega toka, nastavil ga je šoferju na srce in sprožil. V krču se je zvilo močno telo in na usta mu je s kapljico krvi privrela beseda: — »Nicht!« Zdravnik se je zgrabil za prsi, z obupno gesto je prislonil browniag na šoferjevo sence in sprožiL Šofer je spol-zel ob kolu. V vrsti so trepetali stari trenarji z dvignjenimi puškami in na glas jokali. Oficir je grizel ustnice in gledal proč, tja nekam v gozd nad loko. Da, takšna je bila smrt na farovški loki. Tistega zdravnika i>em videl potem, ko se je peljal z vojaškim vozom mimo naše hiše. Bil je močan, velik človek. Sedel je v vozu sam, s krvavimi očmi in neprestano se je brisal z robcem. To je bil prvi mož, ki sem ga videl jokati. »Martina Krpana«. Priredil ga je urednik Levstikovih Zbranih spisov dr. Ant. S 1 o d-n j a k, kar pove dovolj, največji »levstiko-slovec« je bil za to najbolj poklican! Uvod obravnava najprej značaj povesti, nato nje snov zlasti v zvezi s sorodnimi motivi drugod, potem nastanek »Martina Krpana«, pomen te povesti za naše slovstvo in na kratko slog, besedni zaklad in zgradbo. Tudi ta zvezek ima ob koncu kratke opombe in vprašanja. Urednik nove,zbirke, ki bo dobro rabila pri pouku slovenščine v višjih razredih srednje šole, je dr. Jakob šolar, prireditelji nadaljnjih zvezkov pa so Anton Sovrč, dr. Mirko Rupel, dr. Ivan Grafenauer. Nedvomno je s to zbirko storjen korak naprej v izpopolnitvi pomožne šolske literature, po cenenih zvezkih pa utegne seči tudi marsikdo izven šolskega kroga —o. Nekoliko slikarske polemike Slikar gospod Franc Klemenčič je minule dni v »Jutru« popravil moje poročilo o ve-lesejmski umetnostni razstavi z izjavo, da edina njegova razstavljena slika ni močno dekorativna, a neenotna (kakor sem jo ocenil), temveč intimna in enotna. K tej njegovi izjavi pripominjam na splošno, da je vsako delo, izpostavljeno javnosti na ogled, izročeno presoji občinstva, ki ga povsem svojstveno ocenjuje, to je: vsakdo, ki ima kaj razuma in samostojnega mnenja, ima svojo sodbo. Te javne sodbe naj bi usmerjala poročila novin, s čimer pa ni rečeno, da so ta poročila edino prava, nezmotljiva. Pač pa so kolikor mogoče blizu neki objektivni nepristrano-sti, ker jih pišejo ocenjevalci, ki imajo o stvari nekaj več pojma kako pa povprečni bralec. Tudi je v interesu vsakega lista, da s svojim natiskanim mnenjem, namenjenim deset tisočem bralcem, tako javnosti razstavljeno delo pravično ocenjuje z dobronamerno kritiko na njega vrline in slabosti opozarja ter s tem vzgojno in poučno delo opravlja. Na Klemenčičevo izjavo še posebej pa izjavljam, da se v oceni njegove slike nisem prav nič zmotil. Pač pa se moti on sam, ko misli, da mora biti dekorativna slika dekoraterskega značaja, se pravi stilizirana ali ornamentalna podoba umetno-obrtnega izdelka za namen, ki nima z umetnostjo nič skupnega. V umetniškem pogledu pa je slika dekorativna zaradi svoje razporeditve barvnih ploskev, ki se v svoji skupnosti močno odražajo od okolja, ozirt>ma opozarjajo na del notranjščine, ki so ji v poudarek. To so za vsako podobo upoštevanja vredne vrline, ki jih zna ceniti vsak pravi poznavalec in ljubitelj umetnosti, če torej g. Klemenčič svoji sliki te vrline odreka, je meni tudi prav! Saj je napredek posameznika mogoč le v skromnosti, samozatajevanju in najstrožji oceni lastnega dela. Na popravek glede neenotnosti razstavljam ta pojem tako: slika je neenotna zato, ker slikar posameznih oblik, ki bi morale tvoriti organsko skupnost, pi znal držati v razmerni perspektivični oddaljenosti in je telesne enote razdejal tako, da po zračni perspektivi učinkujejo razbito, zaradi česar gledalec ne loči ospredja od ozadja. Razgled, ki mu slikar z očesom ni bil kos, bi moral zato vse bolj razumsko obdelati in s hladno preračunljivostjo ločiti posamezne telesne skupnosti drugo od druge. Za razumnika je jasno, da toni iste moči v ospredju in ozadju ne morejo zbuditi vti-ska prostornosti. Ko bi slikar vse to upošteval. bi bržkone. ustvaril enotnejšo sliko, tako pa ponovno poudarjam, da sem svojo prvotno oceno pripravljen spričo slike zagovarjati pred vsakomur. Nu in slika je vsej prej ko intimna, kakor trdi g. Klemenčič. Saj ne more biti s svojim na moč enostavnim motivom, za katerega je slikar izbral desetkrat preveliko ploskev. Intimen se pravi slovensko pre-srčen. Kakor ne moremo orjaka ali velike palače imenovati intimne, tako tudi njegova velika slika s tako skromno vsebino ns more intimno učinkovati. To bo vsakemu razumljivo. »Jutro« ni strokovni list za umetnost, zato poročil o umetniških razstavah ne more razširjati v podrobnosti. Vendar bo g. Klemenčič prejel tudi ponovno še pojasnila, ako mu v tem pojasnilu ne bi bilo kaj jasnega. C. škodlar. P. S. K poročilu o razstavi pa dodajam, da sta razstavila upoštevanja vredna dela Franc Košir in Adolf Lapajne. Prvi motivi iz okolice Selc in škofje Loke. drugi pa akvarele iz Bele Krajine, nekateri med njimi prav sočni, čisti in zračni, ki se odlikujejo tudi zaradi lahkotne tehnika. «.«# j Narava na zmotnih poteh Enostranska razvitost vodi do enostranskih pojavov Navajeni smo, da priznavamo vsemu delu narave najvišjo smotrnost in pomembnost. Ta smotrnost se nam tudi v resnici odkriva, čim globlje prodiramo v kraljestvo živega. A navzlic temu stopa tudi narava v svojem stremljenju po izpopolnitvi čestokrat na poteh, ki so zmotna. Pri tem ne gre morda samo za kakšne rudimente, ostanke nekoč važnih organov, temveč naravnost za »zmotne konstrukcije«. Kot primer takšnih tvorb, ki so svojim nosilcem celo v oviro, navajamo mamu-tova okla. Ta so bila tako zakrivljena, da jih žival gotovo ni mogla uporabljati kot orožje. Isto je bilo z mogočnimi okli tigra sabljača. Mogočno rogovje ovira severnemu jelenu vid in pobiranje trave s tal, zato imajo Samojedi navado, da tem živalim rogovje odstranjujejo. Prav tako ovira bu-harinskemu golobu velika peča vid v takšni meri, da jo rejci obrezujejo. Narava je seveda stalno na delu, da takšne nepotrebnosti iztrebi, a če v tem pri- zadevanju rz tega ali onega razloga zastane, nastajajo najčudnejše oblike živali. Znan je primer amaconskih mravelj, ki so si svoje čeljusti razvile samo kot orožje, tako da niso več pripravne za prijemanje in drobljenje hrane. Te mravlje morajo imeti posebne sužnje, da jih pitajo. Pri »polnih skledah« bi morale v ujetništvu umreti od gladu, če bi jim ne dali suženj v družbo. Narava zaide neredko v zagate, v katerih ne ve več ne naprej ne nazaj. Za primer so nam razni zajedalci, ki so izgubili črevesje, glavo in skoraj vse čutne in gibalne organe. S tem da se zanašajo v boju za obstanek izključno na svoje »gostitelje« okrnevajo čedalje bolj. Neke nesmotrenosti si lahko razlagamo »historično«, iz razvoja vrste. Tak« so predniki večine naših sladkovodnih polžev, ki so se privadili življenju na suhem, izgubili škrge in dobili pljuča. Njih potomci, ki so se vrnili v vodo, se morajo zato dvigati na površje, da bi mogli sploh dihati. Včasi pride do ustanov, ki imajo svoj smisel, a vendar po velikih ovinkih. Spomnimo se na neke mehiške mravlje, ki nekatere člane svojih družin tako pitajo z medom, da jim zadki nabuhnejo kakor krogle. Te žive »medne lonce« obešajo potem na strop svojih zgradb, da bi imele svojo najljubšo jed vedno v zalogi. Pri gekih, neki vrsti kuščaric, se čiščenje oči ne vrši s solzno tekočino, temveč s tem, da živali nečistosti v očeh odližejo. Ker ponavlja razvoj klice v malem razvoj vrste, nastajajo neredko organi, ki potem izginejo. Kiti z »bradami« so n. pr. brez zob, toda v materinem telesu jih za nekaj časa imajo. Navedli bi lahko na tisoče takšnih primerov, ki nam dokazujejo, da narava pri svojem razvoju ne pozna ravne poti, temveč da hodi cesto po stranskih in ustvarja mnogo nepotrebnega. Vse živalske in rastlinske vrste, ki so kdaj izginile, so izginile končno le zaradi tega, ker jih je narava opremila z nesmotrenimi sredstvi za življenjski boj. K stavki v ameriški predilniški industrifl Z*k- uh. Zoro vodo prof] sivim lasem! Ne barva, temveč vrača sivim lasem prejšnjo nap ravno barvo. Odobrena od higijenske-ga zavoda v Ljubljani pod št. 2392-933 kot za zdravje popolnoma neškodljiva. Uspeh siguren in trajen. Cena steklenici brez poštnine Din 35.— ZORA VODA I. OREL ZAGREB, Radičeva (Dnga) nlica 32 Pri naročilu navedite vašo naravno barvo las. 63 Pogled v ogromno dvorano s stroji za izdelovanje manufakture Zavarovanje proti dežju V konkurenčnem boju francoskih kopališč so prišli v Le Treportu skupno z državno zapadno železnico na idejo, da bi svoje nedeljske goste zavarovali proti — dežju. Za majhen prispevek zahtevajo gostje lahko povratek voznine, če bi v nedeljo med pol 3. in pol 6. uro padlo vsaj za 3 mm dežja. Meritev se vrši zelo natančno s tako zvanim pluviometrom, ki so ga montirali na postaji v Le Treportu. Kje bivajo bakterije 19 najrajši Higienski zavod Masarykovega vseučilišča v Brnu je izvršil zanimive preiskave o gostoti bolezenskih klic v zasebnih in javnih prostorih. Preiskal je 100 primerov zgornje plasti zidnega ometa in je ugotovil naslednje: Največ klic v stanovanjih je v kopalnicah (617.648 klic v gramu ometa), najmanj pa v kuhinjah (4200 eksemplarjev). V stanovanjskih sobah je bilo povprečno 8900 klic v gramu ometa, na hodnikih 36.500, v straniščih 9700, v neki bolnišnici 585 kosov, v gledališču 11.000 kosov, v kavarnah 4000, v pisarnah 146.000, v novo popleska-nih šolskih prostorih 72.7CO. Najbolj zdravo bivanje bi bilo tedaj v — bolnišnici ali v kavarni. Vsakdo zadovoljen! Pridite, izberite pri nas blago za oblačila za jesen in zimo. Prav zadovoljni boste z veliko izbero oblek, površnikov in su-kenj ter z nizkimi cenami. Drago Schwah, Ljubljana, Aleksandrova cesta. Čemu gestikulaci je ? Angleški biolog dr. \Villiams daje prav zanimivo razlago o pomenu in namenu ge-stikulacij pn razburjenih ljudeh. »Nenaden šum ali trušč«, pravi Williams, »zviša krvni pritisk, tako da se kri hitreje stoči v ude in se telo s tem bolje pripravi za najprimitivnejše reakcije boja ali beža-nja. Ista je z gestikulacijami. V razburjenost se krvni pritisk zviša, v ude pride več krvi in ker v civiliziranih razmerah ne udarimo takoj ali pobegnemo, dobi razburjenje svoj izraz v vnetem gestikuliranju.« Iz puščave v londonsko družbo Začetek ljubavnega romana v perzijski puščavi Romantična zgodba male Ajdeje Londonski inženjer Austin Thorton je red dvema letoma vodil ekspedicijo v erzijo, kjer naj bi iskali petrolejskih ležišč. Za vodnika ji je bil neki domačin po imenu Ali Šifel, ki sta ga spremljala žena in mlada hči Ajdeja. Dekle je bilo tako lepo, da se je celo Thorton začel zanimati zanjo. Kazala je pri vsej svoji naivnosti in neomikanosti tudi izredno inteligenco, tako da se je Thorton odločil, uvesti jo vsaj v početke evropske izobrazbe, v či-tanje, pisanje in nekaj »dobrega« obnašanja. Mala Perzijka je kaj rada sprejemala njegov pouk in to tem bolj, ker se je po vseh pravilih zaljubila v postavnega mladega Angleža. Posebno rada je poslušala njegovo pripovedovanje o življenju v »velikem svetu« in ko je nekega dne dobila od svojega učitelja evropsko obleko v dar, se je trudila še rajši na vse načine, da bi posnemala Evropke, o kakršnih ji je mnogo pravil. Pri njeni prirojeni graciji ji tako obnašanje ni bilo težko. Leto dni je trajal ta nenavadni roman v perzijski puščavi, a ko ni ekspedicija odkrila nobenih posebnih petrolejskih nahajališč, so jo končno pozvali domov. Thorton se je moral posloviti od lepega dekleta in s tem je bila ta ljubezen zanj približno opravljena. Ne pa za mlado Ajdejo. Po njegovem odhodu je mislila neprestano samo na to, kako bi se zopet dobila s prijateljem. Njen oče pa je bil prereven mož, da bi ji mogel dati denarja za dolgo potovanje na Angleško, tudi če bi kot strog musliman pristal na njeno ljubezen z »ne-vernikom«. Ajdeja je vedela, da mu ne sme o svojih namerah izdati niti besedice. Duševna dediščina puščavskih roparjev ni bila Učenjakova zmota Kako je postal antropolog Lombroso nekoč žrtev mistifikacije Sloviti italijanski medicinec in antropolog Cesare Lombroso je postal nekoč žrtev zelo neprijetne mistifikacije, ki je skoraj ovrgla er\o izmed njegovih glavnih tez Takrat je neki pariški list pod senzacionalnim naslovom »Favnski morilec in an-tropometrija« priobčil fotografijo desne >n leve roke morilca otrok Soleillanda in poročal, da je znani antropolog Alphonse Ber-tillon te roke izmeril in fotografiral. List je prišel tudi Lombosu v roke, ki je pričel nato fotografijo natančno študirati. Odkril je, da kaže zločinčeva desna roka nedvomne znake degeneriranosti, nase! je v nji črte. ki jih je označil za karakteristične znake epilepsije. idiotstva in zločinstva. Ni tedaj dvomil, da je bil Soleilland tako rekoč zločinec proti svoji volji, pod vplivom usodne dediščine, ki mu jo je dala narava na pot. To ga je pripravilo tudi do tega, da je napisal obsežno izjavo, v kateri je odločno zagovarjal zločinrevo neodgovornost v nasprotju s francoskimi učenjaki, ki so soglasno izjavili, da je bi! Soleilland povsem odgovoren za svoja dejanja. Italijanski učenjak pri tem seveda ni slutil. da je žrtev senzacijskega tiska Roke, ki jih je vide! naslikane v tistem pariškem listu, namreč sploh nisc bile Soleillandove roke. Neki reporter je prišel k Bertillonu s prošnjo, da bi mu dal fotografijo kakšnih zločinskih rok, češ da jo potrebuje kot ilu- stracijo za nov roman. Bertillon se je nekaj časa branil, ker pa reporter ni dal miru, mu je dal končno sliki rok dveh različnih poštenih in pridnih delavcev, ki jih je bil snemal kakšnih deset let prej. List pa je objavil ti sliki v članku o Soleillandovem zločinu z zlagano vestjo, da gre za zločin-čeve roke, ki jih je vrhu tega še Bertillon proučil in premeril. Lahko si mislimo, kako je bil učenjak zaradi tega razkačen. List je moral objaviti popravek. Slučaj je hotel, da je prišel izvod z lažnivo sliko Lombro-su v roke, izvod s popravkom pa ne. Tako se je zgodilo, da ni ostal njegov zagovor zločinca samo brez uspeha, temveč da je moral še dolgo časa prenašati, kako se je Pariz smejal njegovim »nezmotljivim« metodam. Pri razdraženih živcih, glavobolu, ne-spanju, utrujenosti, pobitosti, tesnobnosti imajo v naravni »Franz Josefovi« grenčici domače sredstvo pri roki, da največja razburjenja, ki imajo svoj vzrok v slabi prebavi, takoj preženemo. Sloviti zdravniki priznavajo, da učinkuje »Franz Josefova« voda milo odvajajoče. »Franz Josefova« grenčiea se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. v njej po vsej priliki nič manjša od njene ljubezni do mladega Angleža. DenaT za potovanje na Angleško si je priskrbela vse-kako na način, ki ni bil v skladu ž njeno skoraj evropsko »vzgojo«. Opazila je, da prenočujejo angleške in ameriške potovalne družbe često v nekem gostišču v bližini njene vasi. Ko je nekega dne prispela spet takšna družba, se je ponoči splazila v gostišče in ukradla listnice nekaterih potnikov. V njih je bilo za kakšnih 50.000 Din angleških, perzijskih in ameriških bankovcev. Nihče ni slutil, da je to ona storila in sama je bila tudi toliko prebrisana, da je počakala še nekaj časa od dne, ko so okradenci odpotovali s kletvicami in srditimi besedami proti »neznanim storilcem.« Potem je odpotovala v Teheran, si dobila tu potni list in evropsko oblačilo ter krenila proti Angleški. Thorton je bil med tem časom že skoraj pozabil na svojo romantično dogodivščino, v Londonu si je našel celo dekle iz dobre družine, s katerim se je mislil v kratkem oženiti. Tedaj se je pojavila Ajdeja kakor blisk z neba in napravila strašno zmešnjavo v njegovem življenju. Spočetka je skušal ohraniti hladno kri in pregovoriti malo svojeglavko, da bi se vrnila, od koder je prišla. Toda Ajdeja mu je na kratko izjavila, da ostane pri njem, in mu niti zakrivala ni, na kakšen način je prišla do denarja za potovanje. Pri tem je bilo videti, da se ne zaveda prav hudodelstva, ki ga je storila. Ta čudna zmes vročekrvne zaljubljenosti in naivnosti je morala končno vplivati tudi na Thortona in ko je nekega dne zvedela tudi njegova zaročenka za vso stvar ter razdrla zaroko, se je bil že davno odločil, da male Perzijke ne pusti odpotovati domov. Preden jo je napravil za svojo ženo, pa je seveda popravil njene grehe. Za srečo je bila ohranila listnice, ki jih je ukradla, in po dokumentih v njih je lahko ugotovil oškodovance, jim pojasnil čudno ozadje teh tatvin, jim povedal, da je pripravljen poravnati vse. ter jih prosil, naj stvari ne ovadijo policiji. Tako se je končalo vse v redu. Pred kratkim je eden izmed okradencev prišel v London in po njem je zvedela javnost za romantično zgodbo male Ajdeje, ki bo kot Thortonova žena v novi sezoni gotovo vzbujala veliko pozornost v angleški družbi. Inženjer je med tem poskrbel, da se seznani malo globlje z evropsko izobrazbo :n moralo. Znamka z glavo kralja Leopolda III. Belgijska poštna uprava je dala v promet prvo znamko z glavo novega državnega poglavarja čitajte tedensko revifo „ŽIVLJENJE IN SVET4 Za kulisami oboroževalne industrije Razkritja v ameriškem senatu — Kdo je prav za prav ZaharoT ? Kakor znano je ameriški senat pred časom imenoval posebno komisijo, ki naj preišče delovanje ameriške oboroževalne in- Baeil Zahar ov dustrije. Komisija je ▼ teko preiskave odkrila čudne stvari, o katerih piše sedaj ameriški tisk na dolgo in na široko. Glavno vlogo sta igrali pri teh zadevah ameriška Electric Boat Company in ž njo z roko v roki delujoča angleška oboroževalna tvrdka Vickers Armstrong. Obe pa sta bili voljno orodje v rokah danes najmogočnejšega moža na svetu, oboroževalnega vele-industrijalca sira Basila Zaharoffa. Ta mož, ki je edini zapovednik angleške družbe Vickers Armstrong in obenem delničar ameriške družbe, je od te samo pri enem poslu gladko zaslužil 2 milijona dolarjev. Poročilo preiskovalne komisije odkriva na drastičen način strašne intrige, ki jih počenja mednarodna oboroževalna industrija proti svetovnemu miru in v prid nenasitnim žepom svojih delničarjev. Vpliv mornariških misij Zedinjenih držav je Electric Boat Cy. izkoristila n. pr. za to, da je svoje izdelke prodajala južnoameriškim državam in netila med njimi neprestane krvave bratomorne boje. Ugotovljeno je, da je sin bivšega perujskega državnega predsednika Leguie prejel velikanske podkupnine, da bi pripravil prezadolženo perujsko vlado do nakupa zastarelih podmornic in oddaje dragocenih koncesij severnoameriškim petrolejskim in brodarskim družbam. Leguia je gospodarsko uničeni državi »dobili s strani ameriških bank za te koncesije posojilo 18 milijonov dolarjev, ki naj bi se porabili v oboroževalne namene, a pri tem je vtaknil v svoj žep 450.000 dolarjev podkupnine. Pri teh poslih sta imela važno vlogo tudi Clemenceaujev sin kot agent Vickerso-ve tvrdke in vodja ameriške mornariške misije v Peruju kapitan Hove, čigar žena in sin sta 1. 1938. na stroške družbe Electric Boat potovala v Evropo. Takrat je poskusil perujski agent te družbe udeležiti se kot perujski odposlanec razorožitvene konference v Ženevi in sicer zato, da bi sabotiral določitev števila podmornic za posamezne države. Nakana mu sicer ni uspela, toda oboroževalna industrija zna najti tisoč poti, da se proslule razorožitvene konference spreminjajo dosledno v konference za oboroževalne kupčije. L. 1930. so oboroževalni koncerni financirali bolivijsko revolucijo, z Brazilijo počenjajo isto tako kakor s Perujem, a če bi hoteli navesti samo imena vseh vojnih in državljansko vojnih spopadov zadnjih let, v katerih ozadju stoje ti koncerni, bi nam zmanjkalo prostora. Za kulisami vsega tega početja pa je, kakor rečeno, sir Rasil Žaharoff. Kdo je ta mož in od kod prihaja? Nihče razen njega ne bi vedel na to vprašanje točnega odgovora. Nekoč se je imenoval Zaccharia in je gotovo le to, da je bil pred 67 leti beden učenček v bedni in sumljivi menjalnici svojega očeta v Carigradu. Oče in mati sta bila baje grškega rodu. a pozneje, ko je sk) za dobičkarske posle z Rusijo, jo Žaharoff sam trdil, da je bila njegova mati Grkinja, oče pa Rus. Njegovo pravo ime, bi bilo tedaj Zaharov. Kako je poteklo njtgovo nadaljnje življenje, je popolnoma neznano. Nekega dne je imel v svojih rokah ogromno moč, tako ogromno, da ga je Clemenceau 40 let po njegovi priselitvi na Angleško imenoval »šesto velesilo«. Nihče se danes več ne spominja, kako mu je uspelo obvladati angleško oboroževalno industrijo Vickers-Maxim in postati po smrti Hirama Maxima nje edrnf zapovednik ter obenem zapovednik nad Downing Streetom. londonskim vnanjim ministrstvom. V začetku ga je morda odkril v Carigradu kakšen agent Vickersove družbe, ki mu je Žaharoff posredoval kakšno majhno dobavo, potem se je prikopal do oficielnega agenta te družbe v Petro-gradu, kjer je skušal z vsemi sredstvi uveljaviti sheffieldsko jeklo na ruskem trgu, še večje uspehe je pozneje dosegel na balkanskih bojiščih, z dobavami angleškega; orožja na obe strani, njegovo imetje je naraslo v neizmernost in s tem je postal tudi vodilni mož angleške in pozneje, kakor vidimo v primeru družbe Electric Boat, tudi marsikakšne druge oboroževalne industrije. Nekega dne je dobil naslov angleškega baroneta in viteštvo reda »hlačna podveznice« — smešno majhna naslova za: moža, ki ima usodo narodov v svoji pesti! Danes, ko mu je že osemdeset let, živi ofi-cielno v pokoju, daleč od hrušča tega sve« ta, a ni dvoma, da so usode stotisočev življenj še prav tako odvisne od njega kakor« prej. Ob Rivieri, v Parizu, Londonu, Madrid>j< ob najlepših točkah sveta se dvigajo raz-« košne majhne palače, v katerih ima ta zagonetni mož brez prave domovine svoj dom. Nihče ne ve, v kateri prebiva, obiskuje jih le za nekoliko dni ali celo ne* koliko ur na leto. Navzlic temu morajo biti vsak čas v popolnem redu, kajti molčeče in neverjetno »odlično« služabništvo^ ki je edini stalni prebivalec teh palač, nikoli ne ve, kdaj se pojavi gospodar na kratek obisk. Mož hodi danes v ostalem še> bolj neznane in skrite poti nego kdaj prej. L. 1926. je umrla vojvodinja iz Villanucva, menda edina ljubezen, ki se j« kdaj dotaknila tega moža in ki se je uveljavila navzlic vsem konvencionalnostim. Vojvodinja iz najstarejšega španskega rodu je bila edina zaupnica Grka temnega izvora, bila je tudi mati njegovih otrok. Ž njena smrtjo je postal svetu še bolj nedosegljiv in skrivnosten. V trenutku katastrofe ,-JA jI;1;;'.1-;l!.■:!^'MMi-l.-^.Vigj;.,^^ H, - m - i ^ * „ / V- ' Pri neld avtomobilski dirki v N«w Jerneja se Je zgodila nesreča, ki jo je nje! fotograf v trenutku grme na svojo ploščo Priprave svetovno razstavo V pariškem trgovinskem ministrstvu se je prvič sestal vrhovni odbor za organizacijo svetovne razstave 1. 1937. v Parizu. Generalni komisar Labbe je pri tej priliki izjavil, da se bo pripravila razstava, ki bo temeljila na zvezi umetnosti in v vsakdanjem življenju uporabljene tehnike. Lepo ni istovetno z odvišnim, umetnost ni brezpogojno suženj Iuksusa. Za primer je navedel stanovanjske zgradbe, ki se lahko zgradijo v slogu svojega domačega ozemlja, ne da bi bile pri tem uniformirane in enolične. valovi proti — stenicam Neki profesor fizike v Varšavi se je iz-nebil stenic v svojem stanovanju na zelo izviren in moderen način. Ko so vsa druga sredstva odpovedala, je zgradil oddajni aparat na kratke valove, s katerim je obseval vse kote po hiši. V trenutku so stenice poginile, a isto pot so šle tudi miši m drug mrčes.______ NEKAJ ZA VSE Čim počasneje vlečemo dhn iz srootke «4i cigarete, tem manj nikotina xmhb »ride 7 tdo. anekdota Sfcrausaova opera »Žena brez sence« km nerazumljivo besedilo, ki postane pri predvajanju popolnoma nerazumljivo. Pri neki uprizoritvi je vprašal poslušalec ves obupan nekega poznavalca Straussovih deh »Povejte, za kaj gre prav za prav pri tej operi?« — »Za tantieme«, je odgovoril ta suho. vsak dan ena »Ta knjiga je takšna, da se človeku ob njej naježijo lasje^c *Nu, potem čštetL« Zahtevajte, in poglejte „TRIUMPH"- štedilnike in peči preden se odločite za nakup Osjecka ljevaonlca željeza i tvornica strojeva Ljub!jana 2000« na ogiasoi odde.ek »Jutra*. 23668-1 Izurjeno pletiljo sprejmem. Kog-ovšek Marija, Dravije 106, St. Vi-d. 23581-1 Več pomočnikov 55ev jarjev, sprejme Jager Anton, O&tro-žno pri Celju. 23327-1 Služkinjo fci bi znala kuhati meščanko hrano in vsa draga hišna de*« eiprejimem.. — Nae.ov v oglasnem oddelku »Jutra«. 23757-1 Vrtnar, pomočnika ap.-ejmem. — Ponudbe na og ee. oddelek »Jutra« pod »VrtiDaj«. 23731-1 Dekle ki poveri pravilno nemSko, dobi službo v družini z Sl e-trir^m otrokom. P on udbe na oglas. oddelek »Jutra« pod »Can-ter Ljubljane«. 23737-1 Pek. pomočnik Hrlad, kavcije zmožen dobi t«k.ij sta It; o d^lo. Ponudbe na podružnic »Jutra« v Celju pod »Pevk«. 23776-1 Iščem moškega Va-teri zna izdelovati sir-kove krtače in el'čno. — Ponudbe na podružnico ».Jutra« v Celju pod značko: »Zmožnost«. 237894 Krojač P" možnosti samski z obrtjo se eiprejme v kraju brez konkurence. — Bodočnost zasigurarra. — Pun-udbe podati na oglasni oddelek »Jutra« pod »Kro;ač«. 23635-1 Žagarja sprejmem takoj na veneci- janko. — Ank-rut Fra-nc, Brezje, Gorenjsko. 237504 Strojnik T*»+fe u stropne ali ni«mene po-nudbe na naslov Mirkorič, Novinarski 23828.1 Kuharico ki zna okusno kuhati ki opranljati vsa lršna de'e sprejme manjša družina. -Ponudbe na os^as. odaelek »Jutra« pod »Snažna 32?«. 28832-1 Postrežnico pridno in počteno iščem za poipoldanske ure. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. Dekle staro 25—35 let. jwwteno. zmožno nemščine in vajeno pospravljen1« bMjši.h sob. »prejme hotel. Ponudbe ne o?la«. oddelok »Jutra« ood »Pridna 20«. 23980-1 Postrežnico zanesljivo sprejmem. — Ponudbe na oglasni od delek »Jutra« pod »Poštena«. 23965-1 Traže se u unutrašnjostl pre-prodavci za najnoviju fcnjigu »Spoljna trgovina za 1933« potrebnu praktičnim privrrdnicl-ma kao 1 teoretičarima uz proviziju. Potrebna kaucita od najmanje 500 Din. Pisati administraciji pod »Br. 14« 23981-1 Igralko na klavir dobro, iščem za restav raci t o v Ljubljani. Ponudbe pod šifro »Dobra šlaeerlca« na ogla-ni oddelek »Jutra« 24009-1 Samostojno kuharico sprojroe bo!,;6a rodbina treh o*»eb. Naslov pove oelasni oddelek »Jutra«. 24007-1 Lesostrugarja samskega, prvovnsrtno moč. išče ugledno podjetje za takoj. Ponudbe z referencami na oglesmii oddelek Juitra« pod šifro »Stelrao Jino delo«. 24006-1 Natakarico mlado in č^drno, k/i opravlja budi domača del«, sprejtrKrn takoj aii po do-grovom v giosti'ln.o Le vrič. Teharje pri C^l ju. Predmost imajo tiste, ki so že bile v takih goetjlnah. 34030-1 Šiviljska pomočnica dobi stalno službo v trgovini domske konfekcije. — Vešča mora bit« nemščine rn zmožna 1000 Din kavcije. Ponudbe no oglas, oddelek »Jutra« pod znečsko »Slovenščina in nemščina«. 24058-1 deseda l Uin daven i UUj za Sllro au dajanje na iiova & Din Najmanjši znesek 17 Din Mesar, vajenca zdravega in močnega, poštenih staršev, aprejmam takoj. Ivan Brehan, mesar, Št. Jaoiš, Dolenjsko. 23859-44 Atelje Bazanella Gajema ulic« štev. 6/UI eprejme taikoj vejonio. vmrrm* ieseda 1 Din davek 2 Din za Sllro ali dajanje na slova Din. Najmanjši znesek 17 Din M anu fakturno blago vsakovrstno, viam-em v kom'sion s polinim jamstvom. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 33082-3 Velik zaslužek Dre« laatnfg« kapitala no Aimo vsakomut. poseboo oa deieiHI Dopise t m« m ko ia odgovor na: Peresno. Ljubljana, poštni predat 907 166-3 Potniki tieseda 1 Din davek 2 Din za Sllro ali dajanje oa slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Potnik dobro vpeljan išče mesto v avtomobilu kot sopotnik, proti odškodnini kilometraži aH dnevno. Dopise prosim na oglas, odd. »Jutra« pod »Potnik lz Ljubljane«. 23847-5 5000 Din dam kavcije, kdor mi da siužbo lnkasanta, skladiščnika, sluge ali karkoli. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Samo v LJubljani«. 23950-2 Posredovalnica za boljše službe v šelenburgovl ulici 7-1. se priporoča gospodinjam in pomočnicam za obisk. Brezooselna dekleta dobe prenočišče. 23964-3 Pridno dekle za vsa dela zna tudi kuhati, želi službo v mestu Nastop s 1. ali 15. okto brom. Ponudbe na ogl odd. »Jutra« pod »Prid nost«. 23983-2 Otroška negovalka s pripadajočo Izobrazbo išče nameščenje, najraje k dojenčku. Cenj ponud be pod »Zmožna nemščine na oglasni oddelek »Jutra«. 23933-2 Poročen Primorec razumen kmetovalec z 20-letmo prakso, išče mest« Oftkrbnrka. Ponudbe no podružnico »Jutra« v Maribora pod značik-o »Trezen«. 24032-2 Zastopnika v steklarski stroki — za dravsko banovino, po miož-nosti z lastnim a-vtom — sprejme veletrgovina steikia v Zagrebu. — Ponudbe no Pub'icitae, Zagreb — pod 38515. 23827-5 Potniik dobro vpeljan, agllen ter pošten, se takoj sprejme proti proviziji sli flksum ln dnevnice. Pogoj avtovozač ln kavcija. — Ponudbe pod »Keksi ln čokolada« na oglasni oddelek »Jutra«. 23971-5 Službe išče ieseds 50 par« davek Din za Sllro aU da-anje naslova 3 Din Nai--nnnlš' Oln Trg. pomočnik nekadilec in abstinent z 2'letno prakso v trgovini ter s poklicnim šoferskim impitom (10 mesečna praksa) išče za.poslen.ja. Vzame tudi samo šofersko mesto. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 23780-2 Mesto blagajničarke ®5e trgovsko izobražena gospodična za časa nedeljskega počitka. Ponudibe na oglasni oddeleik »Jutra« pod -»Točnost«. 2366^2 Šofer garancijo želi službo kjerkoii za vsa motorno vozila. Naslov v oglasnem odd e liku »Jutra«. 23675-2 Mladenič v« eetmnstko taporabljiv t srednješolsko isobra-zbo, zmožen govoriti več jezikov bi rad nam«S5enja kjerkoli. — Ponudbe pod Lepa spričevala« na oglasni oddelek »Jutra« 23735-2 Mlad gostilničar želi kot uipravitelj prevzeti mesto v kakšnem hotelu aH pen-zijonotu, dobro ver-zira-n v tej stroki. Ponudbe na podružnico »Jutra« Maribor pod »Upravitelj«. 33795-3 Absolventka r^ovekega tečaja išče mesto praktika.ratSnje v speč. trgovini aii pisarni. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 23765-2 Vajenca s primerno šoi»k« izobrazbo, za trgovino z barvami Siprejme takoj Diago Frana, Stari trg lil. 238H-44 Kot trg. vajenec želi vstopiti v trgovino mestu ali na deželi proti popolni oskrbi 23-letnl že vojaščine prost pošten mladenič, ki ima veselje do trgovine z ab-solvlrano obrtno šolo. Je tudi izučen šofer. Pojasnila daje tvrdka A. Albert, Ljubljana, Kongresni trg 19. 23825-44 Učenec zdrav ln močan se želi Izučiti v trgovini mešanega blaga na deželi s brano ln stanovanjem v hiši. Naslov se Izve v vseh poslovalnicah »Jutra«. 24029-44 Vajenca ali vajenko za krojaško obrt sprejme takoj modno krojaštvo Žužek Ciril, Ljubi jaoa, Celovška cesta Stev. <77. aaeeMi Prodajalka mlada, roučeno v meSani stroki, želi mesto, najiraje na Gorenjskem. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra« 237119-2 Kroj. pomočnik išče službe v m-e6t.ii aH v večjem kraju. Nastof« takoj ali pozneje. Naslov v oglo«n«m oddelku »Jutra«. S3509-2 Plačilna natakarica kavcije zmožna, išče s'už-be ali vzame točilnico n« račun. — Ponudbe pod »Tim-ožma 25< na og'esn-i oddelek »Jutra«. 23740-2 Pekovski obrtnik išče služb« poslovodje, ali kaj primernega. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra« 33669-2 Mlajša zobotehnica Derfektna v kavčuku, zlatu ln delu inštru-mentarke želi namešče-nja. Dopise na oelasnl oddelek »Jutra« DOd šifro »Za november«. 33144-2 Štajerka žeJi kjerkoli tako^n'« zaprem ie v trgovinn. Naslov v vseh poskivaln.icoh Jutra 2404« Mladenič zdrav in pošten. priiprav«č«. 23822-2 Gospodična z večletno bančno prakso, z znanjem sio.en-sKega, srbohrvaškega ln nemškega jezika ter stenografije in knjigovodstva, vešča strojepiska, išče primerno siužbo. Gre tudi kot praktlkan-tlnja v trgovino. Cenjene ponudbe na oglasni odd. »Jutra« pod »Vestna in poštena«. 23336-2 Mesarski pomočnik mlad, sposoben vseh v to stroko spadaj očih del, s kavcijo, želi name-ščenja; sprejme tudi podružnico na račun. Naslov v vseh poslovalnicah »»Jutra«. 23996-2 Natakarica vešča nemščine išče službo. Ponudbe na oglas, odd. »Jutra« pod »Takoj ali pozneje«. 23897-2 Gostilno na račun vzamem, ker želim pre-meniti službo; aH grem kot plačilna tudi v provinco. Ponudbe pod »Samostojno« na oglasni odd. »Jutra«. 23896-2 Gospodinja verzirana v gostilniški stroki, želi premeniti službo. Gre tudi v provinco. Ponudbe pod »Samostojna« na oglas. odd. »Jutra«. 23895-2 beseda 1 Din davek 2 Din za Sltrc ali dajanje na siova d Din Najmanjši znesek 17 Din Radio-aparat skoraj nov, trl-cevni prodam ali zamenjam za bicikel ali motorno ko-lo — Tržaška ce<=t« ?6. Kadunc. 23844-9 r/. _>esea& i Uin. davek d Uin, sa Sllro ali dajanje na ^ova d Um. Najmanjši znesek 17 Din Motorno kolo kupim, plačam s čebulo. Sket, Stojncl, Ptuj. 23814-10 Motor s prikolico v zelo dobrem stanju prodam. Plačana taksa, plačlj. lahko z vlogo dobrih zavodov. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »1200 m«. 23910-10 Osebni avto dvoclllndrski, znamke »Tatra«, kupim takoj. Ponudbe na naslov Fran. Sal. Lenart - Ptuj. 23817-10 Pouk v klavirja prvovrsten — da.je>m po imerm cena. Grem tudi oa dom. PčeijtiikoTa, Gospo aka oiic* L 23096-4 Nemško kanverzacijo ln pouk nudi Izobražena gospa po 8 Din od ure. Gledališka ul. 16, pritličje, pri Rebek. 23163-4 Klavir in francoščino poučuje privatno A. Potočnik, specialno diplomirana t Parizu, Wolfova u«. ion., n. stopnišče. Prijave sprejema dnevno od 1. do 4. popoldne. 23673-4 Opremljeno sobo z zajtrkom oddam profe sorici proti inetruiranju bčerke »rednjeiolk« in pouku klavirja. — Vprašati med 14. in 18. uro v vili »Naeta«, Tržaško e. 4a. 237e:-4 Klavirski pouk po nizki čemi na Sv. Petra nasipu H. 41. 23906-4 Motorno kolo s prikolico, selo dobro ohranjeno, poceni prodam. Naslov v vwh poslovalnicah »Jutra«. 23917-10 Nemško govoriti io teorijo se hitro vsi nauče po moji naibo'j-a metodi. — Informacije vsak dan med 2. in 5. — Ljutova, Salendrova VIT. 23919-4 Ford dvosedežnl, ozir. štiri-sedežni prodam ali zamen Is. m z 4sedežno limuzino. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 23979-10 Dvosedežen avto s tovorno znamko; 5 1 bencina na 100 km. davek za letos plačan, ugodno na prodaj v Ljubljani, Bežigrad 13. 2403140 seseda I Din davek 2 Din ta Šifro ali dajanje na »lova 5 Uin Naimanjs' znesek 17 Din nt t »M 13 Din Nemško konverzadjo nudi g-^pa Hilda Badiura, Rimska cest« 7/HI. 23752-4 Engfish conversation gramimar. 30 d;nar per hour. Ottc Ebsoher. Za Gradom l/I. 23747-4 Lesons de frangais par dame fraofaise - Con-versatiion. Gra-mmaire. — Puharjeva 5, vrata 1. — Inscriipti-ons tou6 les jours de 1-1 a 12. 23778-1 Italijanščino, francoščino, nemščino in angleščino poučuje diplomiran« izobražena gospa z veliko prakso (posebno konverza-cijo). Pavla Kovač, Miklošičeva 22/in. 23768-4 Domačo učiteljico za francoščino od 2.—3. popoldne iščem Ponudbe z navedbo cene >od značko »Otroka 8—10 et« na oglasni oddelek Jutra«. 23854-4 Učni tečaji Trg. društva Merkur v LJubljani Trgovsko društvo »Merkur« namerava prirediti ob zadostnem številu udeležencev večerne učne tečaje ob delavnikih od 19. do 21. ure za knjigovodstvo, stenografijo slovensko in nemško, laški in nemški Jezik. Prijave v društveni pisarni od 8. do 2. ure (.Gregorčičeva ulica 27, pritličje, Trgovski dom). 23916-4 Akadem. izobražen gospod doktor phll., star 40 let, brezmadežne preteklosti, resen, zmožen, lšCe v LJubljani ali v Zagrebu stalne službe. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod: »Osebno- 23892-2 Bolniška strežnica srednje starosti vešča nemščine, elektrtzlranja in masiranja Išče zapo-slenja. Gre kamorkoli. Ceni. ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Vestna ln zelo po+mefc-Utvac. 23876-2 Natakarica poštena in pridna, iSfe mesto v boljšem lokalu v Ljubljani. — Nasvvpi lahko takoj. Ponudbe na oga^-n-i oddelek »Jutra« pod šifro »Boljša moč«. 23006-ž Kmečko dekle oSteno. oekoHko vajeno kuhe in pospravljanja. * žel i e'užbo. Naslov v vseii po-skKv&lnicah »Jutra«. 23387-2 Prodajalka mešane stroke, z zeio dobrimi spričevali, sedoj v večji delikatesni trgovini, leE premeniti mesto. Ponudbe na og!«t=ui oddeiek »Jutra« pod »Mlada in poštena«. 23920 2 ŠivRja gre po nizki ceni šivat no-dom. Nasiov v vteh po«lo-'va&acab ajvtra«. 83875-2 Prof. Repovš Ivan poučuje solopetje, glasbene teoretične predmete in nižjo stopnjo klavir ln violino. Instrulra tudi srednješolce v pevskem predmetu. Prijave dnevno od 12. do 14. ure na Poljanskem nasipu 12, III. nadstropje. 23874-4 Skromnega inštruktorja za III. do IV. razr. gimnazije iščem. Predavanje v srbskem jeziku, po srbskih knjigah. Ponudbe z navedbo cene pod »Inštruktor« na oglasni oddelek »Jutra«. 23878-4 Akademik instruira r s e predmete, tudi proti staraovani-u. — Ponudibe tra og'a«. oddelek »Jutra« pod •.Cimorej 22«. 23567-4 Matu ran tinia sprejme lnstrukcljo lz vseh predmetov nižje gimnazije. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Najnižja cena«. 23968-4 Šoferska šola I. Gaberščik bivši komisar za šofenpk« izpite. Ljubl.ian«. SlomSko v* irlicg Jtev. 6 — »araž« Stuoica. 24063-4 Oblačila Beseda 1 Din davpk 3 Din za šifro ali dalan]* na slova S Din. N^lmanlšl znesek 17 tMn Iz Vaše ponošene obleke napravi naš ameriški brzo-likatai stroj zopet elegantno in čisto obieko. Računamo najnižjo ceno. Josip Boc, parolikalnica, Kolodvorska ul. 6. 21843 Za dame kostume m obleke Izdelamo po meri ln najnovejši modi. Cene zelo nizke. — Se priporočam Jos. Pleško, Sv. Florjana Ul. 17-1. 24001-13 tieseda 1 Din davek i Din za Sllro aii dajanje na slova a Din Najmanjši znesek 17 Din Akumulator 12 voltov, kutpim. — Ponudbe na ogiasni oddolek »Jutra« pod »Akumulator«. 23706-7 Opravo za mlekarno tudi posamezne deie, kupim. P-onudbe na oglasni oddelek »Ju&ra« pod šifro »Oprava«. 23808-7 Vago rafcijeoo, nosilnost eca 1000 kg. kupim. — Ponudbe n« og'es. oddelek »Jutra« pod značko »Vaga«. 23775-7 Transmisijske osi 50. 60, 70 do 80 mm do dolžine 5 m ali več, rabljene, kupimo. — Livarna Kogovšek, St. Vid nad Ljubljano. 23904-7 Vabimo Vas k nakupn v oajceoejfi ob lačiiam A Pretker, Sv Peua oesta 14. 133 Telefon 2059 Premog mTJ^ Karbopaketp yC drva ln koks m ^ nudi POGAČNIK Bohoričeva ulica 5- Veliko svetrfko za Jedilnico kupim. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »2518« 33928-7 Kupim: rtaro pohištvo, omare, postelje in vse drrate starine. Golob Marija, Gallusovo nabrežje 29. 24003-7 Prehranu Beseda 1 Din. davek 2 Din. za Slfro ali dajanje na «lova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Več abonentov sprejmem na dobro domačo brano. Tik muzeja. Nas ov v vseh posovanoca-h »Jutra«. 23838-14 Beseda 1 Din. davek 2 Din sa Slfro aH dajanje na siova 5 Din. Najmanjši znesek li Dtn Krasno jedilnico novo, po ze-lo nizki coni prodam. — Naslov v vseh posiovalnica.il »Jutra«. 2389042 Hrastovo jedilnico 6mo, novo, prodom. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. • 23886-lfi Več kosov pohištva poceni nopodaj v Linhartovi uJioi štev. 3. 2391342 Kotel z« žganj-ekubo kupim. Ponudbe i navedbo cene in vsebine na ogiasni oddelek »Jutra« pod »Okoiica Ljubljane«. 23591-7 Pekovski inventar kupim takoj a i pozneje. Ponudbe oa podr. »Juitra« Maribor pod »Inventar«. 23336-7 Takojšnja pomoč Kupim partije manufsktu-re, galanterije in železaine proti takojšnjemu plačilu. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Rešitev«. 23563-7 Vinski kamen v vsaki množini kupi veletrgovina M. Suipentz — Pristava. 23717-7 Športni voziček otroški, kupim. Ponudbe na oglasni oddelek »J/tra« pod &fro »Voziček«. 23945-7 Pohištvo Na obrok« in na hranila« knjižice. — Speran« orehove spalnice, Srefinjev« šperane ...... 2300 Din pieekan« ...... 1800 „ omare ........ 400 „ postelje ...... 200 „ nočne omarice . . 190 „ kuhinjske oprave . 850 „ koh. kredence . . 425 „ vložki ...... . 90 „ modraei ...... 230 „ Roreiemajo se vsakovrstno popravila po konkurenčnih cenah Vse drugo pohištvo dobit« najceneje samo pri mizarstvo »S A V A«. Kolodvorska oiic* 18. Miklošičeva cesta 6. Telefon -7780. 53991-12 Prodam Beseda I Din. davek 2 Dtn za Stfro alt dajanje na Mova 5 Din. Najmanjši snesek 17 Dtn. Opremo vodno žago, kompletno v dobrem stanju, prodam. Cena po dogovoru. Anton Skroibl. Tržišče 46. pošta Rogaška Slatina. 23790-6 Trgovska oprema (pulit, stelaie) ugodno naprodaj. Naslov v oglasnem odd e. tu »Jutra«. 23759-6 Kopalne kadi zo sedei-ne kopo!i nudi za 160 Din klepar A. Čokert, Ljubljana, Vidondaneka c. št. 1. 23328-6 Kleklane črpke večja m»K»ži* Bizki h ovnah dobe pri tvrdfci M. Tomšič, Sv. Petra cesta 52. 21603-« Jedilni prfix>r (TJina srebro), nov, z* 13 oseb, poceni prodam. Naslov v vseh po6iova.Ioica.li »Jutra* 23853-» Otroški voziček moderen, naprodaj. — N» ogled pri tvrdfci Jax m «a L;ubijana, Goeposv«tska t. št- 2. Več voz gnoia prodam. Naslov v vseh po-tiovaindoai »Jutra«. S395&4 2 otroška vozička šport, iu navadne«® prodam za 260 Sta Naslov v V6eh posiogios. odd. »Jutra«. 2372846 Vložne knfižkie LHiblja-nske kreditne banke, Prve hrvatske, Kme«S-kega doma in Celjske posojilnice kupim večje ve>»-te proti gotovini. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Nova** 2865246 2000 Din posojila iščem. 20%. obresti za 1 leto. P-onudbe tvj -oglasni odd. »Jutra« pod »Va MjamČOTB«. 2385^- gostilničarji! Nudite gostom najsijajnejše jugoslovensko bermet-vino Črnino iz Frnške gore. V sodčkih od 50 litrov naprej ga poSilj* B. MARINKOV, Sremski Karlovci, Fružka gora. Najbolj uspešen ln strokovno najboljši je trgovski tečaj Trgovskega učnega zavoda v Ljubljani. Kongresni trg 2/II Center mesta odlični profesorji, nizka šolnina. 204-4 Nemška konver-zacija za otroke Ovorakova ulica štev. 6/1. 23966 4 Gosli poučuje bfcvS oči-tej konsem torija. Stadeatofck* atioa St 90. m»4 Oba, mož in žena sta zadovoljna, ker sta si nakupila vse potrebno manufakturno blago poceni v Trgovskem domu — Ster-meeki, ki Vam brezplačno pošlje na ogled svojo izbrano kolekcijo platna, gradla, cefirja, sukna, kamgarna, volne, svile, klota, poplina, kretona, tiskovine in drugega manufakturnega blaga. Tovarna perila ia oUek Celje St* 20 Veliki ilustrirani cenflt in vzorci zastonj! Hranilne vloge vseii baok knpuj*«no le proda JUH/' &«jpovoijinej6 i točno. Poeaonu z&vod oreziima lahko mlajši čevljarji prevzamejo delavnico. Zasužek dober in gotov. T-mam tudi paten-te ievija-rske stroke. Vprašati pismeno: Zagreb. Zajcev« St. 16, Mihael Pa,k. 33850-16 Dobroidočo gostilno man:Si hote? aK buifet vzamem v najem takoj ali pozneje. Ponudbe je poslati pod šifro »Kavcija 868« na oglasni oddelek. »Juitra«. 23727-17 Kupim knjižice vseh ljubljanskih ln podeželskih zavodov po I ^ najvišji ceni. Sporočite zavod, znesek in ceno na ogl. oddelek »Jutra« pod »Vsaka vloga«. 24046-16 Trgovino Gorenjskem, dobro Močo, na promeimi točki, vzamem v najem. Naeloo-v oglasnem oddelku »Ju-2346847 Posestvo ali gostilno v Savinjski do lan i kupim. Ponudbe na podruš. Jutra v Celju pod značko »Hipoteka in gotovina«. 24027-20 Večjo vilo v Celju prodam na dobre hranilne vloge, celjskih, ljubljanskih in mariborskih zavodov. — Ponudbe na podrui. »Juitra« v Celju pod »Ugoden nakup*. 24031-20 Posestvo pet oralov zenuL-je in zr'dano hišo prodam po ugodni ceni. Leskovar Ignac, Lesk ovec-Pra gensko. 34023-20 Komfortno hišo zelo solidno zidano, v kršeni legi, varno pred vsako poplavo, pri Celja prodam Ponudbe na podruž. Jutra v Celju pod «140.000«. 240i6-20 Štirisobno hišo z vsemi pritiklinaimi in velikim vrtom prodam. — Vprašati v bravmici Kara«, Novo mesto. 23816-20 Stanovanja pet- in trisobno, z v**™ priti-klinami in dvosobno tams-ko, pripravno za piear-no, od«iem e 1. novembrom oa Aleksandrovi cesoi it. 4 Tristanovanj. hišo | Cp^jVduoria). 23931-21 prodam. Prevzame ee labko t/udi hipoteka. Sp. Siaka — kamniška uiica štev. 22. 23834-20 Stanovanje sobe in kuhinje takoj oddam v Mostah, Ciglarjeva uiica 35. 23330-31 VisokopritEčna hiša I Lepo stanovanje naprodaj v Zg. Šiški 206. I »obe. kuhinj« fn pritAk-Ko pri novi šoli. 23929-30 | oddam a k "novembrooi o* Grliocah, Tržaška cesta 36 Parcele I t*'* postaje eessne žoiea- prodam ob Linhartovl I oice)" ulici m' po 100 Din. Na- . _ siov v vseh poslovalnicah Lnosob. stanovanje Jutra«. 24005-20 | e shrambo, vsemi pritiiM- Vinograd, posestvo 10 oralov 1 ln pol ure od Maribora zelo poceni prodam ali zamenjam za hišo v Mariboru ali okolici. Event. lahko doplačam ali prevzamem hipoteko. Ljudmila Lu-pinšek, Košaki pri Mariboru. 24024 20 Hiša z prav dobro vpeljano po stilno" v Mariboru, z Iepimi lokali. elektriko, plinom in lepim vrtom poceni na-, prodaj. — Dopise pod »Ugodno 10« na podružnico »Jutra« Maribor. 2370G-2P 23.000 Din Ugodna prilika Dobro idočo trgovino im gos tiilu« oddam v najem proti prevzemu zaloge. — Potreben ka.pita.'. 100.000 V gotovini P<*wdbe na oglasni dam takoj za knjižice Ljudske posojilnice v L;ubljani. Ponudbe na ©glasni oddelek »Jutra« pod »Gotovina takoj«. ___ 23821-16 Knjižico Ljudske ali Kmetske posojilnice kupim. Ponudbe; na oglasni oddelek »Jutra« pod »Takoj gotovina«. 23877-16 oddelek »Jutra« pod šifro »Din 100.000«. 23634-17 Rrajnarijo radi bolezni oddam takoj v najem ali prodam. Naslov v 6 e h poslovalnicah »Jutra«. 28771-37 Gostilno dobro ldočo oddam na račun na prometnem kraju Ljub'jane agllne-mu gostilničarju. Kupi se Vinski filter, večji in Družabnika * 200.000 Din. išče dob-o I manjši. Ponudbe na ogl. vpeljana trgovina. — Po- odd. »Jutra« pod rDo-nudbe ma oglasni oddelek bra gostilna«. 23960-17 »-Jutra« pod »Dobro nalo- žen kapital«. 23934-16 Knjižico M-eetrve branita'** 'jtiWi«m z vfl^o 100.000 Din Trgovino s stanovanjem na prometaem krfcjn v®a-mem v na i pit. Ponmdbe n« k trpim. Ponudbe na op'.-!?. I oddelek »Jutra« pod oddolek »Jutra« pod Šifro Sfrl> »I>ober promet 100«. »KojSica«. 20923-d6 J___239!>S^W Hranihio knjižico il-eaane hra:niiimoe n)ar;b«!r-skM, z ' . o-go 7500 DOcn ]f i dam. Ponudbe na og'ia/Mxi odMia.ribo TT»ft! 'flmA x* 'r.pmitm proti vknjižbi na varnem mestu rabim, obresti in drugo po dogovoru. Ponudbe na oglasni odd. »Jutra« pod »Zanesljivo posojilo 40.000«. 23940-16 dobro vpeljano v centra Ljubljane, z obrtjo, zaradi diru&mskih razmer ugodno prodam. Naslov v (vg-I. odd. »Jutra«. 23707J10 Tristanovanj. hiša tvova. tik cerkve, 5 minut od Maribora, narpoodaj. Na ftl.ryv v vseh poelornlimV-aih •Jutra c. 23796-20 Posestvo 60 oraJov, l eipa i epa, ugodno naprodaj^ Pačilo ik-nji-Sifla L,iirblj«ni=.ke kredit,ne banke. Banovšeik, Maribor. Ifia.wie.va 55. 23800-20 Pri Bledu se kuipi večje posestivo. poljedelsko podjetje ali drnp« velikopote7;na stvar tudi prefco 3,000.000 Din. PosredovalTi.ioa »R a p i dh«, Mari'bor, Gosposke 28. 23790^20 Vinogradno posestvo lepo, zamenjam za trgovsko ali kako pniivatno hišo. V obeh slučajih predpogoj prometna toSka. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Zamenjam«. 23716-20 Malo posestvo po! ure d® mesta Celja ugodno prodam. Zglasiti se je pri Siroi, Sp. Hudinia št. 44, Celje. 28626-20 Hišo z gostilno in posestvom prodam. — Skubi« Franc, Kresnišlke poljane 31, p. Jevnioa. 23479-30 nami in vrtoim, v novi hiši Hf§e vile naroele I odd« m « l. oktobrom _ Uise, Vile, parcele, Ljubljena vn — poda.jžei posestva, trg. lokale I Verovštov« mlice (Kranjsko. štajersko) prodaja Bealltetna pisarna, Ljubljana. Wolfoval. — Posreduje stanovanja, mesečne sobe. lokale. 24000-20 | Moderno vilo novozidano g 5 sobami oddam v najem v Sp. Šiški nasproti Sokolskega doma. Ogled v nedeljo 88673-21 Enosob. stanovanie «olmči!>o, subo. t vrtiom ta klertjo takoj oddam mirni f.rramki. Naslov- v vseh po-»kiva.inLt.ah »Jutra«. 23073-33 Enosob. stanovanje z oktobrom oddam. Naslov v vseh poslovalni od 10. do 12.. ob delov- | cah »Jutra« 23975-21 nikih vsaki dan. 24002-20 Izredna prilika! Gostilmška VSa z vrtom ta krasno verando np"dno naprodaj. — Po!asm"la daje Jiur<"«. Kra.n.Vka g-o-a. 23994-SO Hišo v mestu zračno, e 4—5 sobam.i — iščem v najem. Pomndbe na osr^sni oddelek Jutra pod »Hiša 51«. 24038-20 | Dijakih* sobe Bessrta t Din daveK 2 Uln za Slfro ali dajanje na ■»lova S Din Naimanlš1 enesek 17 Din. Mlajšo dijakinjo sprejmem na hrano in stanov a.n. je. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 23685-22 Dvosob stanovanie s kopalnico v I. nadstropju oddam po zmerni ceni s 1. oktobrom ali 1. novembrom. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Ugodna cena« 23977-21 2 stanovanji 3sobno stanovanje ln 2-sobni stanovanji s kopalnico v bližini banske uprave oddam. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Ugodno«. 23969-21 Stanovanje 5—6 sobno v centrumu mesta se takoj odda. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod: »Strogi center«. 23970-21 Roikodelec tš!e sobo oziroma stanovanje a brano ia vso oskrbo pri osajnljen« neodoieni dami. Plač* po dogovoru. Ponudbe oa oglasni odda«. »Jutra« j>od »Ža stalna-«. 23830-31 a ' Samostojna vdova 1 Srčno ljubljeni! sprejme stare;šega upoko- Sedemnajstega is-jolam. Po-— .- ljubljen! 23997-34 Dvosob. stanovanje eolnčoo, e pmitilklinam!, s l*. novembrom iMe aktiven d-Savni uradnik — 2 osebi Ponudb« n« og^aarti odde-k-t »Jutra® pod »Cisto«. 238H0-31/a Mlad zakonski par brez otroik, iS6e stanmmnje v biižim centra — ktibin;o, sobo in kabi.rvet. Ponudbe na og'a«vi oddelek »Jutra« pod »Točen plačnik 31«. 239!8-3!/a Dvosob. stanovanje po možnosti s kopalnico in kabinetom Išče zakonski par za 1. oktober. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »1. oktober«. 23956-21a Mirna stranka brea otrok i5če stanovanje *«bo ta kuhinjo, raje s kabinetom, v renitro Šiške, Vodovod,na prsta. Bra:srrad. Ponndbe na I. P. Kanin.i.k, Šutna St.. B. 2ST7l63-?la Stanovanje 4sobivo tffnn z tnw<»m- brom a'i porrveje. Ponoidbe na opVsn- oddelek »Jutra« pod iifro »Tnftenjer«. jene* na stanovanje z vso dobro oskrbo. — Nas'ov v veeh poslovalnicah »Jutra« 238C9-23 | Opremlieno sobo a parketom in elektriko oddam takoj solidnemu po-«podu ali gospodični. Naslov v veeifa poslov a nicah »Jutra^. | beseaa c uu> auvea <. uui 'a 4tfro aH aatanje na |*lov» S Oln. Najmanj63 ■Dsatsk io nin. Trgovec 23873-23 | tnlad. sim.i«uč(?a. se leli ■oženiti s Siovedko od 18 OpremUeno sobo zd\^aj1goto^JRe^ « posebnem vhodom, oddam zajamčena. Ponudbe s šibi-toi Tabora — Fiignor.ie proshn p.>d »Prknoreo« aica šteT. 13 — vra:a 16. ca og;a«. oJdelek »Jutra«. 23900^33 23779-35 Krasno sobo 8 snuiporabo kopaAn>e. e posebnim vbodom, oddam 1 ali 2 akademikoma ali uradnikoma. Naslov v vseh postova.lii!icah »Jutra«. 23831-23 Sobo zraftno. svetlo, z električno razsvetljavo, v parterju, s posebnm vhodom, poceni "ddam naj-aje dvem di-jak.it! jam. Poizfve se med 12. in pol il4. uro. Nas ov v vseh poslovalo ioa h »Jutra«. 23832-53 Poroke -vs^b sJojov im ver, po erediu.H-ni-o cajdisk.ret.neje in najsolidneje. Obiščite nas e polnian zaupanjem. Prospekte in navodila pošiljamo proti pošilja tivii 10 dinarjev v zakairskah. — »FLDLS«, Zagreb, Tka'či 6eva 4. 33f!73-25 Sobo opr«nljeno a^i prazno — In sobico o«Wam na Pr 1 ^.nskr eesti St. 13/H, desno. 230.11-28 Obrtnik 30 l«t etar s prfmoie^jem 200.000 Dim po®!:an- stva z gospodično iz bolj še hiš>e na deželi. Doipi se s sliko pod »Reeoio« na podružaMOo »Juit.ra«, Maribor. 23797-125 Stanovanje 3—iščom ▼ mestu zA oVober aft Pmndbe T» op1«*, odde'«1* Sobo z d»vema posteljama in po-*°»mfim vbod^>m oddam v Aškerjeri ulici št. 1 — goetfina. 2394^28 ------------j Blondmka novorriber. VeTiKO, prazno sobo I nekaj gotovine, bi L ft^^^Hlf I Butau _ — . 31_ !___i X. I U • Mlad gostilmčar ?.eli poročiti lepo natakarico ali kuharico, staro do 28 leit, ki bi ime'a nelcoj gotovine. Dopis 6 eiJio. No zahtevo tudi vrneim. Diskretno zajamčeno na oglas, oddelek »Jutra« pc*d »Dober«. 68307-25 zraftno. v s edtai mestn ta- I p^očila z drJa-miim urad- »Jutra« pod »So»c'd«n 100«, I j^j Naslov pove I nik-om. Le resne ponudbe 24054-31/a | oglasni oddeiek »Jutra«. « ^iko na og'aeni oddelek I »Jutra« pod »Ideal 35«. 23726-23 Stanovanje J«- aTi tripobrao za I Sobico S ^ I nameščen: ločen. ; S1 T>o®nsje starejšemu po- želi dopisovati z gospo- moa. Naslov v v*eh pošlo- | «podu po trnki ceni. - Po- dlčno ali vdovo dO 26 let Uradnik va talina h »Jutra«. 240i3-31/a Iščejo se stanovanja sobe, lokali p _ « , , i potom Realitetne pisarne cnosoo. Stanovanje Grašek. Gledališka 4. — midbe na oglasni oddtlok earadi poznejše ženitbe. »Jutra« pod »Center«. Primorke imajo pred- 239150-33 | aost. Diskrecija zajamčena. — Samo resne po- Čedno sobo V lepo, veliko sobo I zračno z vsemi pritiikltaa- I Hišni" rtoS^nlkT^prlTavl- I mtaa^odda^MS^u _____:__—____ _ _ _ ______I mn J\lii4n m _ A.l,^ . I X - I M-» && * a I _ sprejmem sostanovalko ali dijaka. Ulaga, Celovška cesta 62. 23818-22 mi oddam z ofatobrom. Na slov vseh potsiovataiea.h ►Jutra«. 24019-31 te! Telefon 33-04. 24052-21a Dijakinjo eiprejmem v lef«o sobo v centru mesta. Pomoč pri učenju. Naslov v vseh po-alovalnicah »Jutra«. £3968-22 davek 3 Din cesta št. 2 oddani -takoj a«i s L oktobrom. 24040-31 Starejša gospa sprejme 2 dijakinji na stanovanje event. tudi hrano v sredini mesta po zelo nizki ceni. Naslov v trafiki v Vegovi Enosob. stanovanje ulici. 23990-22 | f kabinetom takoj oddam. Naf-ov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 24001-31 Dvosob. stanovanje parkp-tiTano, s kabinetom šn i .. . .--- priitiklinamn oddam. Naslov J* ^»fJ« M r veoh posipata-:«,?, Juttra a ® N»Jm&nJ&) 21012-31 | mesek 1? Din. Sostanovalca Enosob. Stanovanje eprejnieim za, 130 Din. — Zelena jami, KoroSfera tfg 2. Iziv« ae pri Dijaka (injo) sprejmem na stanovanje dobro hrano ln vestnim nadzorstvom. Nemška konverzaclja. Mestni trg 8-n. 24016-22 Vinograd in kmetija Slov. goricah naprodaj. , Veliko, .goepoeiko poeiopj*.. kJ«J<» m »o iz bol .še leni visoki legi"," popolno TVanoč pri učenju; — V centru mesta vzame- boljša posne. di*«- | »Jutra«, samo Jz bo4.'že Enosob. stanovanie in 2 lokala vse renovirano ugodno oddam v sredini mesta. Ponudbe pod »Primerno« na oglasni oddelek 24037-21 hišnici, IV. nadstirorle. _ 23754-23 Opremljeno sobo lepo, čisto, v Mariboru oddaim g oktobrom v j Maistnovi ulici 16/1., desno 33796-23 Dve sobi event. tudi s brano oddam boljiini gospodičnam v centra mesta. Naslov v vseh poslovalnicah Jmtra. 2(35(79-23 pohištvo, nova cesta v Maribor. — Informacije daje •Predujmino društvo Ptuj«, ali do 30. septembra rodbina R., Grušova 36. pošta Sv. Marjeta ob Pesnici. 23565-20 Krasno sobo a k-opalnioo, v centru mesta oddam boljiemu go- Naslov v vseh poelovnioaJt I Stanovanja ___ »Jut-««.. 24010-32 oddaja najbolj ugodno spodu. Naslov t veeb pc- 1 Realitetna pisarna Gra- slova^ieah »Jwtrc« šek, Gledališka 4. 24051-21 souiporabo ko- po- f-podu v Kolerijsfci 19/1 23956-33 | Sobo oddam solidni osebi — en-fttvtn«1. dijaiku.. Naslov v v&eh poslovalnicah »Jnt.ra< 2S9CB-33 Sobo lepo in svetta, takoj ali pozneje poceni odda Marija V-erovšek, Hrenova ul. 12. 23985-33 Zračno sobo « posebnim vbodom, v centru mesta oddam takoj diveima gospodom« za 350 Din. Po dopovonu tudi z vso oskrbo. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 33996-23 j Sobo lepo opremljeno, center mesta, s kopalnico ln telefonom takoj oddam. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 23927-23 nudbe s sliko pod »Sreča« na oglasni oddelek »Jutra«. 23936-25 Obrtnik srednjih let, čedne zu nanjosti, z lastno hišo v Ljubllanl, želi poročiti vdovo bolj modne postave ali eoeoodlčno * n»-kaj gotovine. Zenitev lahko takoj po osebnem ST>oznan1u in dogovoru. Slika zaželjena. ki se v neodgovarjajočem slučaju strogo diskretno vrne. Dopise s polnim naslovom na oglasni oddelek »Jutra« pod »Lepa hiša« 23954-25 Z intelieentom 30 do 401etnlm se želi poročiti dobro sltulrana srospodlčna s nrlmemo doto. Cent. dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod »Poštenost«. 23951-as Glasbila Tri di jake sprejmem na stanovanje n« Sv. Petra cesti šter. 2i06i>22 Hranilno knjižico M elitne hranilnice v Radovljici kupim ali zamenjam za Ljudsko posojilnico, Kmetsko posojilnico ali Mestno hranU-nico ljubljansko do 501 tisoč Din. Sporočiti pod »Zamenjava« na oglasni oddelek »Jutra«. 22948-16 30.000 Din posojila Iščem proti večkratni garanciji. Ponudbe na ogl. | odd. »Jutra« pod »Ljubljanski posestnik«. • 23833-16 Prodam vlogo Kme-tsfee posojitaire ljuMj. c^a 17.000 Din. Najboljše Krasen vinograd v Trški gori pri Novem mestu, hajletpSa anoudira-na, lege s vseimi poslopja . I in kuventarjeim za goeipo- UOStlinO Uko bivanje, velik sadov- moderno urejeno, dobno njak, njive itd., skupno 13 idoco, oddam za-radi bo- oralov, se v celoti ali .e®nii takoj ali z novim le- parceli rano proda, deloma t-om. Eventuelno fctrdi na tudi proti bančnim dobro-večletno pogodbo. Ponudbe pisom. Vprašanj« na ogU I štirisobno, n« oglasni oddelek »Jutra« | odd. »Jutra< pod »Vino- I enosobno. grad«. 23360-20 Stanovanje beseda 1 Din, davek 2 Din. sa šifro ali dajanje na- Sobe išče Seseda N pen. davek •i oin sa tlfro au da-'anje naslova S Din. Na)-man }6i rassek 13 om Visokošolk a Lepo sobo 2®®0-23 I oddam z izvrstno doma- I - čo hrano prav poceni 1 Opremljeno sobo do 2 gospodičnama. Pla- I • poseb. vbodom in elek- 6110 event. v živilih. — triko takoj oddam boljši Strossmayerjeva 4, I. osebi. — Pristou, Hrenova nadstr., desno, uiica 12. 2S710-23 23986-20 Prazno sobo veliko in eolnč-no, t vsem lova S Din. Najmanlšl 4 l5- oktobrom oprem- komfortoan, eveot. z upo- __ __I 1 - r»n A V r, rv ^ — »L __ _T T I fo KA T- /urui A A n J J. — _ znesek 17 Din. Stanovanja pod šifro: »Jarsuar 1935«. 2376H-.19 Trgovski lokal ob prometni cesti v Ptuju, primeren aa trgovino s klobuki, usnjem, papirjem ali špecerijo, se takoj poceni odda. Pojasnila daje Alojzij Bremfcič, Ptui. 2373349 Lokal Posestvo prodam n« Hruševem pri Dobrovi. Isve se v Drav-Ijah št. 163, Rokova pevt. 23857-20 Prodamo posestvo na Gorenjskem, v lepem; zdravem in po tujcih zelo obiskanem kraju. Obstoji w emonadstroipne hiše. ki divosobmo oddam la-Hko takoj za 600, 375 in 2715 Dim. — Rožna dolina, Pod-rožnik cesta X. 28. 23667-21 Enosob. stanovanje s pritikltaamii oddam. — Lavrca 24. Ž37JS-21 Dvosob. stanovanje e pri-tiklinaimi v Medvodah. 10 minut od postaje, na 8 sfwt»vaniem.~* celo I travnikov, I ^f™ kraju _odd«m. Franc Lr?!!? jjrjz?: I njiv, sadovnjaka in vrta! I Kajzeir, Ver je 117. tličje. v novi hiši, »»leg I Si"-', m««™*«* « vrta. Produkte na Tvrševi ee- Stavbna parcela men 187 eti. oddam; istotam od.: a m kTad-,„,m»tr^ e^et boljši stranki celo I. nad- I Pa. 5481 kTad- 23527-21 Stanovanje poo obrtmiika, oddam. »Vemns«. nasproti pošte. 23866-19 23&40-J9 TUeti r« ^a kakega rapoko- temibrom. Predovičev'a ul jenca. Kupnina v gotovim št. 14, Moste. 23869-31 ali pa v vložmh knjižicah hranilnic, ki eo članice Zadružne zve>ze. Pomudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Rentabilen posel« 23803-20 Dvosob. stanovanje odda. Ogleda se lahko od 10. do 15. ure. Riimska e. št. 19. 23860-01 Hranilne k in ! i ž i c e vseh denarnih zavodov dravske banovine prodajamo ln kupujemo po najugodnejših cenah Interesenti, blagovolite se obrniti direktno na BANČNO. KOM. KOIHERC. ZAVOD Maribor Aleksandrova c. št. 40 Ža odgovor Din 3.— v znamkah. Prodam knjižice Mesto« ljubljanske 10 ln 50.000 , Kmetske posojilnice 11000 ln 9000, Ljudske posojilnice 16.000 ln 2000 najboljšemu ponudniku na ogl. oddelek Jutra« pod »Ljubljana«. 24047-16 Mlekarno na dobro idočem kraju oddam z odkupnino, —-1 Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 23905-19 Lokal primeren za pisarno, Vroja-štvo. elektrotehniko aH drugo obrt, oddam oa Gospo-eveteki eesiti štev. 1ČT. S3375-(19 | Lokal Novo hišo a hlevom, veliko njivo 5n gozdom, priipravmo za vsako obrt. n« prometnem kraju, dam v najem za več let, ali prodam takoj. — Plačilo deloma v gotovini, ostalo v hranilnih knjižicah. Mkan, Radeče pri Zidanem mostu. 23854-20 Parcela lepe bodočnosti v Ljubljani. 900 m5, ugodno Stanovanje 3 eob, kuhinje in prMkJin oddam takoj v Mostah. — 350 Din. Naslov, v vseh poslovalnicah »Jutra«. 23864-31 Dvosob. stanovanje solnčno, oddam 1. novembra mirni, maločlanskj družini. Poizve se v Dravski uiioi lil- Tjo. Stadionom. 2384331 v Tavčarjevi ulici I naprodaj; tudi za "kn.1l- I kf^SeL« Naslov v vseh poslovaln«- žlce ugodna cena. Dopi- rS^^S caJi »Jutra c, Bufet oddam na prometni točki. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. Trgovski lokal oddam na Tvrševi fPirnai-ski) cesti 36. 23909-19 ««aa4ji takoj naprodaj dotične-mu samcu, ki Ima obrt za trafiko, branlarijo ali točilnico aa 15.000 Din. 560 m» veliko prodam ta-Proda se tudi večla vila koj proti gotovini, delno I F«OSOh c+antvanfo z vrtom za 80.000 Din na hrsn'lne knMžlce. — ss"tve. Tzve se v Tnformicije v trgovin' trsfiki Obrežna cesto. PodmllSčakova ul 11 Celje. .24025-20 I 24015-20 v I. nadstropju z vsemi pritiklinamt se odda s 1. oktobrom. Vodovodna c. št. 44. 23974-21 ljeno sobo. Poseben vhod. | kooalaice oddam v lidni Separlrano sobo z i ali 2 posteljama oddam takoj. Vsa postrežba, na razpolago prehrana. Sprejmem tudi dl- 2me.ro* cena. Pionudbe na M« soli^nemn gospodu. - t^™:™ ftut" podr. »Ju.tra« v Mariboru Pnvoz 14. 237S8-23 ,Jake LJub" pod »Visok oiolia«. eS79i-2»a Drž. uradnica išče sckb&no segparirano, mirmo, prazno sobo. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod: »Navesti ceno«. 23766-23a Sobico v LJnbljam, v centru, iSčeim. Haas, Maribor, Sodna 14. 23901--jSa Uradnik ižče mesečno sobo s posebnim vhodom. Poondbe n« ogl a«® i oddelek »Jutra« pod »Diogenes«. 23725-23^3 Dve sobi aR so-bo e kuhinjo Sč.em za pisa,mo v M-ostah. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« ,pod mačko »November 88«, £3637-21« Solnčno sobo lepo, parket, elektrika, s posebnim vhodom in souporabo kopalnice — oddam. Skrabčeva ulic« 5. 2387>l-23 Prazno sobo e uporabo kuhinje takoj oddam boljši osebi. Ulica n« gred it 9. 23872-23 Sobo oddam pri Sv. Jožefa. — Stroaam a jerjeva trlira 7. 28842-23 Opremljeno sobo s eentralmo kurjavo in telefonom oddam. — Jeral«, Gledališka 14. 23367-23 ljana VII., Zibertova 30, L nadstr. 22971-23 tfeseda 1 Din. davek 2 Din za Slfro ali dajanje na slova 5 Din. Najman.ft zneoek 17 Din. Preigran klavir tnidi daljši, vendar dobro ohranjen, kupim. Ponudlbe na pod.ni^MCo »Ju.tra« v Ce'ju pod: »Takojšnje plačilo«. ' 23791-26 Pianino za vaje i&četm. Ponudbe nod »Pianino« na oglasni ■-^■'k »Jutra«. 237167-26 Pianino rja.v, dobro oh ran jen, kupim proti plačilu v večjih obrokih. Naslov v vseh poslovalnicah »Juitra«. 23568-26 I Pozor! — Svarilo! Tem potom svarim vsakega, da ne daje posojila ali blaga na up ali izplačila računov g. Vlll-baldu Jezerniku, ker ni plačnika za njega. — Amerikanska vulkaniza-clja, Celje. 24023-31 Dražbe Beseda J Din. davek 2 Din za šifro ali dajanje oa »lova 5 Din. Najmanj^ znesek 17 Din Sodna dražba se vrši dne 18. t. m. ob 14. uri popoldne v Ra-čah, št. 54, kjer se bo prodajalo: zapravljivček, sani, pisalna miza. železna blagajna, raznt brusni kamni, pisalni stroj ter razno pohištvo. Kupci se vabijo. 23908-32 Šivalni stroj '.evoročmi, nov, za po.oviŽ-oo ceno prodam. — Lovro R&boij, Kranj. 23812-29 Pisalni stroj mali, v najboljšem stanju, poceni naprodaj. — Ponudbe pod: »Pisalni stroj« na oglasni oddelek »Jutra«. 23832-29 3eseda 1 Din. davek 2 Din. w šifro ali dajanje na lova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Kislo zelje repo novo. prvovrstno, ln cele glave za sarmo v sodčkih dobavlja po brezkonkurenčni ceni Gustav Erklavec. LJubljana. Kodeljevo 10. te lefon 25-91. 205-33 Kislo zelje, repo in sarmo prvovrstno, po brezkonku renčoi ceni vsako mnoiino dobavlja Homan. Ljubljana. Sv. Pe'ra cesta 83. Telefon 27-66. 217-33 Čebulo po 30 par nudi Stržaj. Ptuj, predal 2. 23813-33 6001 vinskega kisa tafcfvj pro-deim jv> najnižja NasVvr v vf-pIi pos'^-raln^vvh »Jutra«. Dragocenosti t.eaeaa 1 Uln davek i Din '« šifro ali dajanje na iovs S Din Najmanjši enesek n Din. Osebo ki Je kupila dne 5. avgusta. v meetai zastal jal-nici zJato dvojno verižico za 600 Din, vljudno prosim, da sporoči, če bi' oiLa pripravljena verižico pnoit.i odk u.pmni vrni rf pr%-emu lastniku, ker mu je verižica drag spomin. Odgovor na oglasni oddel. »Jutra« pod »Drag spomin«, 23865-36 Stroji rieseda 1 Din davek 2 Din za šifro ali dajanje na slova S Din. Najmanjši enesek 17 Din Mesarske stroje iadelova-nje mesnih izdelkov, na eiektrični pogon ali ročne, potrebuje večji zavod. — Ponudlbe n« oglasni oddelek »Jutra« pod »Rabljeni stroji«. 23362-29 Žago (Stuztsagej, za razžago-vanje hlodov, rabljeno kupim. Ponudbe poslati na naslov šlmic, B od ovije, p. Škofja Loka. 23937-29 Parni stroj dobro ohranjen, rmamik« VVolf, 50—70 HP, z na-ra-nč-uim popisom leta agradbe in oavndbo obratovanja — kupim proti takojšnjemu p'ačilu. Ponudbe no og^as. oddelek »Jutra« pod znaSk^ »200«. ' £#57-{2) 2 šivalna stroja »Singer« po miztei orni proda j v St-rosemaverjevi ulici 4. 240#1-S9 Vrednote ?eseda 1 Din davek 2 Din. *>a šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Srebrne krone staro zlato hi srebro k a p n j s rafinerija dragih kovin t Ljubljani, Dfecka nlaoa štev. 96 — vhod ia Vidovdaoske ceste (prt go-stSnl Moiina% 79 Vsakovrstno zla^o kopaj« po aajvišjft aanah CERNE — juvefir Ljubljana, Wolfova o lica 3 Zlato, srebro, platin kupuje po najvišjih dnevnih cenah Mariborska afinerija zlata — Maribor, Orožnova ulica 8. 230-35 Rdzno Beseda i Din. davek 2 Din. za Slfro ali dajanje naslova S Din. Najmanjši Enesek it Din. Med mestom in deželo posreduje »Jutrov« tnali oglasnik. NOVOST! NOVOST Patentirana lestva z likalno pripravo — Zelo poceni — Cenik franko TRIBUNA F. B. L. Ljubljana Karlovška cesta 4 Sobo v novi vili z tekočo vo- . do, strogo separiran Dva klavirja vhod, kamrica za slika- pod ceno prod« Ivan Kanje z oskrbo ali brez, čin, Domaalo. 23'88-26 poceni oddam. Markelj, Bičevje 5-1., tik za dr. Kancem pri tržaški mitnici. 240i4-23 Sobo v aovi hiši v Podimilš&ak**- vi ulici odda Zadroikar —. desno. 24012-83 Soba velita im manjša, e so-upo- I v eentru mesta oddam. — rabo kopaimice oddam po- | Gledališka ulica 16, vraita VeBko prazno sobo #eparir«OH>. blizu centra oddam za 200 Din mesečno. Naslov v vseh poslovalni- ____ cah »Jutra«. 24018-23 I sti, viiine, barve in' pasme - je poslati na ogiasni oddelek »Jutra« pod značko | »Konji za kočijo«. 23718-27 tleseda 1 Din. davek 2 Din za šifro au dajanje na »lova 5 Oln. Naj man j.s; znesek 1'« Din. Kupim 2 konja za kočijo, par ai posamezno, konji morajo biti popolnoma zdravi, lepe po-etaKALEFLUID« daje moč vsemu organizmu in uravnava čistilno delo vseh žlez, tako da se človek ponovno okrepi, postane aktiven v življenju ter sposoben za delo in borbo za obstanek. Vsem onim, ki se zanimajo za zdravljenje s »KALEFLUIDOM«, pošljemo brezplačno podrobno literaturo. Pišite na: Beograd, Njegoševa 5, Miloš Markovič. »KALEFLUID« se prodaja v lekarnah in drogerijah. Reg. S. Br. 10.537/33. Stanovanje Črn pes jazbečar ki sliši na ime »Elas«, se je izgubil. Ako ga kdo najde, ga naj pripelje Antonu Staretu, grašča- j kot sostanovalko z vso ™«-jbrie &»be ia kuhinj«, za ku v Mengeš. 23909-27 oskrbo. Centrum. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 23885-23 Opremljeno sobo oddam s posebnim vhodom boljšemu gospodu na Bleawel80vl cesti. — Naslov v oglasnem oddelku Jutra«. 23911-23 Sobo in kuhinjo iščem. Ponudbe pod »Majhno« na oglasni odd«lek . »Jutra«. esMfl-si« | Lepo sotnčno sobo oddam v najem takoj ali 1. oktobra po nizki ceni. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 23912-23 I eno aii dve osebi — in več opremljenih sob takoj oddam v Florijanski ulici št. 24. 21O35-20 Opremljene sobe za eno ln dve osebi oddam s 1. oktobrom. Sobe solnčne. na razpolago kopalnica. Sv. Petra nasip 43. 240399-23 Stanovanje ?_aJi 3 sob c privkltaami iščem za 1. november. — Ponudbe pod »Ia reference« na oglas, oddelek »Jutra«. 23774-31a Tričlanska družina išče dvo- *li trisobno stanovanje za november. .Po-nradbe na oglasni oddelek Jutra« pod »Trije Sani«. 84OO4-0IM Stanovanje eno ali dvosobno, v bli&ni bolnice. Tabora ali Poljan Bče majhna družina za 1. november. Naslov v vseh poslovalnicah »Jvtra«. B3866-Sla )vosob. stanovanje kabinetom in pri+iklinami iščem za takoj. Ponudb« na oddelek »Jutra« pod »Snažno«. 23893-31/a 8 kanarčkov izbirne pevce, s kletkami radi selitve proda Kadunc, Tržaška cesta štev. 26. 2331&-27 Informacije iMteaa i uu. aavea i Din za šiiro ali dajanje o* siova 5 Din. Najmaniš znesek 11 Din. PrekHc E-obič Marija, žena trafikanta, Moste, p. Žirovnica, Eno afi dve sobi opremljeni ali prazni oddam v vili zraven Tivolija, eventuel. sprejmem dijake v vso oskrbo Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 23934-23 :2 mesečni sobi s posebnim vbodom — oddam na Večni poti St. 9. Podpornik. 83902-23 Opremljeno sobo a posebnim vbodom, elektriko in perilom oddam gospodu za 160 Din. Moste. Poljska pot 39. 23901,23 Sostanovalca z vso pn^trefbo »nrejmem za 150 Din n« Dolenjk; cesti 15/in. 24050 23 Sobe opremljene ln prazne ter dijaška stanovanja v . ... . največji izbiri, ugodno prekl*cujem m obžalu.em, odda Realltetna pisarna k"'J eom govorila o pokoj-Grašek, Gledališka 4. nem Vovfca Iva.nu gvede braotine knjnizice ter m-jo.vija.rn, da ne morem o pokojnem Vovku Ivan® reči ničesar nečastnega. — I Njegovi sestri V-ovk Mariji »e za/hrraijujeon, ker je umaknila tožbo zoper mene. — Roteč Marija- 837ao-3a Kupujte najboljše in najcenejše peči „Soko" in prihranili boste na gorivu in materijalu. Na tisoče prodanih, na tisoče zadovoljnih! r>obiva se v vsaki trgovini z železnino. Izdeluje; / VOJVOD JANSKA f TVNICA, d. d.. Novi Sad (iseedB 2 Din davek 2 Din za šifro ali dajanje naslova S Din. Nalmanjši aassek 20 Din Inteligentna žena traši iskreno poznanstvo sa inteligentnim Hrvatom ili Srbom, g ta. run 30 do 38 Razglas Poleg izdelovanja modernega pohištva sem god in« (oficir ali činov,.ik) I ^JeUtvHovl I štjezr;« »Jutra« v Mariboru. ravod.Slavno občinstvo o-"5704-o4 bonK z vseml Pogrebnimi potrebščinami zadovoljil Duša moja, prav tako. r.r>!;5e če trtek zvečer. Odloči. — 23b07-33 1 Poijubijam. 24060-24 s točnostjo po najnižji ceni. — Se priporočam Heurik Bitenc. stroj, mizarstvo, Vižmarje. 23883-31 Preden se odločite za nakup parketnih deščic oglejte si zalogo prvovrstnega materiala pri tvrdki JOS. R. PUH Ljubljana Gradaška ul. št. 22. Telefon St. 25-13. Zahtevajte cenik! 6715 Marcelle TI na vre: 6 Upornica Roman »Kaka škoda... Zdaj namreč ne vem, kdaj bom spet prost.. .< Jozana je vzdignila globoko užaljene oči proti njemu ... >Prav — popeljem se z vami — do Seine.. .« »Tak hitro!« Dal ji je, da je prva stopila v voz, in med tem, ko je zabičeval kočijažu njen naslov, so visele Jozanične oči na njem, ki je stal na tlaku, plav in bled in vitek v svojem temnem plašču. *Jozana, dragica. Si huda name?« »Da, huda sem. Brezsrčen si, brez rahločutja... skratka .. .< »Ali si nocoj nasajena!___« »Kar veseli te, če me moreš ponižati. Za nos me vodiš. Zadnjikrat sem te čakala v uredništvu, pa si mi poslal zalepko... Nocoj si telefoniral, da bi odložil najin razgovor... Tudi pišeš mi ne .več ... Kako sem že sita vsega tega ... tebe, ljubezni in življenja!« »Res si ljubezniva!... Ce to ni lep sprejem!... Mamo sem wjezil s svojo naglico, tri pisma sem spisal na vrat na nos, nekega prijatelja sem se kar nevljudno otresel... samo da bi bil prost! — Ne res si čudovita! Vse ti dajem, kar ti le morem dati od svojega življenja. Ali sem jaz kriv, da je ta delež skop? Bogme, v življenju so še druge reči, ne samo ljubezen! Človek mora biti pameten! Ti imaš svoje gospodinjstvo in ,Ženski svet', jaz pa posle, rodbino, družabne obveznosti...« »A ti si prost! Jaz sem pa vklenjena v tisoč vezi... In vendar še najdem čas, da ti pišem... Oh, ne, pusti me, zdaj me nikar ne poljubljaj, rajši mi odgovori!« »Kaj naj ti rečem? Nesrečna si?... Ali misliš, da sem jaz zelo srečen? V najinem položaju ne more biti drugače. Nespamet sva zagrešila... Oh, ne misli, da mi je žal! A nespamet je bila ven- Kopalne darle... Jaz bi bil moral biti močnejši in bolje brzdati samega sebe. Koliko gorja bi bilo preprečenega... Sama vidiš, da nisem krivičen, ker priznam svojo lastno napako.« »A srečen nisi,« je zaihtela. »To je najstrašnejše, Maurice... Po vsem, kar sem prenesla zaradi tebe — brez vsake pritožbe, iz ljubezni do tebe — moram zdaj slišati, da nisi srečen... A vendar mi ni žal, da sem te ljubila... Zal mi je le, da me ti nisi bolj ljubil.. »Zelo sem te ljubil, Jozana!« »Oh, ne dovolj, ker ti je zdaj žal!... A daj, povej mi odkrito, kaj sem storila? S čim sem zapravila tvojo ljubezen?... Ali mi moreš kaj očitati?... Povej, ljubi, ali te nisem zvesto ljubila? In nikoli ti nisem bila v breme; nič nisem terjala od tebe — ničesar razen tvoje ljubezni... O mojem gorju in mojem trpljenju si zvedel samo tisto, česar res nisem mogla skriti... In niti otrok... da... pusti me, naj govorim o njem... mislila sem, da bo otrok vez med nama, da bo taka močna vez!...« »Ali, uboga Jozana, saj ti nič ne očitam! Vedla si se krasno... Sicer, ko že govoriš o otroku... Ali ne bi bilo bolje zate, če mali ne bi bil prišel na svet? In _ kolikšna odgovornost zame!« >Ti nisi otroka nikoli ljubil,« je rekla in se mu izvila. >Niti bliže spoznati ga nisi hotel...« »Jozana!... Ali sem se mogel vriniti v tvojo domačnost? Tvoj mož se brani vseh obiskov... In ti, ali bi me bila rada videla v vlogi domačega prijatelja? Pretenkočutna si...« »Ne vem... Ljubezen nima tolikih pomislekov,« je rekla Jozana in zardela. »Da, časih bi bila kar želela...« »Čeprav ti mož konec koncev ni zoprn!« »O ne! Prisrčno nagnjenje čutim do njega in zvesto vdanost... A tebe ljubim ...« »Kako moreš združevati takšna nasprotstva?« je rekel Maurice. »O tvoji odkritosrčnosti ne more biti dvoma... In če bi bil jaz ljubosumen ?« »O ne, to nisi! Treba ti je priznati...« ' »Ne bodi pikra... Kako naj bom ljubosumen na Valentina... Bolan je ... vreden pomilovanja... Saj si mi tolikrat razlagala, kakšna so tvoja čuvstva...« »Ne govori o mojem možu,« je z udržano jezo rekla Jozana. »To me dela žalostno, ponižuje me in me razburja...« »Tedaj mi povej kaj o sebi... o naju dveh... Nikar me tako jezno ne glej, Jozanica.« Potegnil jo je k sebi. »Ne odvračaj glavice. Sedi bliže _ še bliže... Saj vidiš, da sem močnejši in te držim ... Kako lepo znaš poljubljati...« Vdajal se je čutni draži, ki je žarela iz nje. Poltema, bližina žene, da, celo pravkaršnji prepir in Jozanina nervoznost_vse to je izpodbadalo njegovo poželenje. Toliko da ni postal nežen. »Poslušaj, dušica, saj nisem tako strašen, kakor misliš! _ Saj čutim, da me imaš rada! _ In kadar si ti pri meni, me mine vsa slaba vest in vsa slaba volja. Oh — zelo rad te imam_zelo rad .. .< Vračala mu je poljube kakor v omotici, vsa žalostna in osramočena. »Veš,« ji je šepnil iz ust v usta, »drugo sobico nama poiščem«. »A to ne bo več najina soba! Zakaj nisi obnovil pogodbe? Kaka škoda!« »Na potovanju sem bil, pa sem pozabil rok.< »To me tako boli... Mislila sem ...« Ni se upala reči: »Mislila sem, da hočeš po malem opustiti najine sestanke in me pripraviti na ločitev ... na prelom .. .< »V hotelu? — Oh, sram bi me bilo _tega ne bi rada.< »Samo še enkrat, dokler ne najdem novega stanovanja... Pojutrišnjem, hočeš?« Ni mu odgovorila. Poljubljal jo je na oči, na lice, na ustnice »Prideš?« »Da.« Njena radost ni bila popolnoma neskaljena; težka shitnja, se )e oglašala v njej. »Maurice...« banje in emajlirani sanitarni materijal z znamko iljem po pošti vsa-iu brezplačno na po-skušnjo BIVA SE POVSOD Zoper Izpadanje las ln prhljaj, „LABUD" enakovredne so vsaki inozemski izvedbi ZAHTEVAJTE P O N UDBB t Osječka ljevaonica željeza i tvornica strojeva d. d. PHse za volane v različnih gubah, specialni entel oblek, volan, šalov itd., aznri-ranje, entel vložkov in čipk. predtiskar nje, vezenje monogramov, zaves, perila | hitro, fino in poceni izvrši itek & Mikeš, Ljubljana poleg hotela Štrukelj. 12S stovna tovarna Dieselovih motorjev jme za prodajo zelo uspele tipe ma-1 lega Dieselovega motorja :astopnike eh mestih ln večjih krajih naše kralje-. Prednost imajo strojni inženjerji. Pose pod »253« na »Propaganda« d. d. Beograd, poštni pret. 409. vato v tablah In za odeje. Preden krijete svojo potrebo, zahtevajte moje vzorce ln cenik! ARBEITER Maribor OGLAS V SflJPOPOLNHŠfl in eeneiŠh [RALJCVNI DVORNI DOBAVITELJ ECJA DOMAČA RAZ POŠILJAL NA TVRDKA SCHNEIDEEt ovanjs glasait it* glasbcnih.jpritekun GREBfTi£ksaliicvaii!.10/c Un 7frmzgap| Havajskaktnre. rsa&a nauke—KL-'- | najcsieje. IliVfHTE "pouŽS"' 0SN1K salama tvrdke \godina topstvu: FUBLJANA CV. 17/L 7882 tent Stopf Twist išenje perila na šivalnem stroju i skrajša delo celega dne na dobro to krpe presenetljivo lepo tkanino. Dobava na debelo pri generalnem joslavijo v Ljubljani, poštni pre--ejema tudi krajevne zastopnike. i bol] beli za tri stopnje i Izredno naglim postopkom mah ugonobi mikrobe in klice. i zobe a Koljnosom. V treh bje postali za tri stopnje bolj ' ostvarja, česar ne more do-irugo sredstvo za nego zob. imenkaste madeže in lise, on ih razpoklinah, čisti vso ustno >Iynos da rezultate: zobje pozdravi, a dlesna rdeča kot te se na uporabo Koljnosa — na suhi ščetkicl, dvakrat na e tubo Kolvnosa Se danes. JE SREDSTVO KI POMAGA V VSEH POSLOVNIH TEŽAVAH \t Najbolj« liker za želodec Je Zdravniki želodca ki krepi in zdravi 2elodec edini proizvajalec LOVKO SEBENTK Ljubljana VT1 Spec. za kirurg. - ortopedi jo (kostne bolezni in fraktnr«) primarij dr. Minar zopet redno ordintra Pozor! Pozor! FinI Štajerski sladki mošt dobite po 10 Din v gostilni „pri panju" Vegova ulica št. 10. kakor tudi izborni dolenjski cviček in prvovrstna, naravna štajerska sortirana vina Topla in mrzla jedila ob vsakem časa na razpolago. S prejemajo se abonenti na dobro domačo hrano po zmernih cenah. Vabljeni vsi na novo sladko kapljico in na fini dolenjski cviček.r Lep senčnat vrt, balinišče. Se priporoča gostilničar. Paschkes - Aljinovi - Kraljevič v Splitu trgovina dalmatinskih izdelkov na debelo: rožioev, suhih smokev, mandljev, slanih sardel, olivnega olja L t. d. Cene zmerne, a odprema nagla ln točna. Telefon štev. 219. Brzojavni naslov: PaaaL ZAHVALA. Za premnoge dokaze iskrenega sočutja, ki smo jih prejeli povodom smrti naše nad vse ljubljene mamice, stare mamice, tete, svakinje in tašče, gospe Terezije Vrhovec roj. Lampič kakor za poklonjene krasne vence in cvetje ter za nad vse čaščeče spremstvo na njeni zadnji poti se tem potom vsem najiskreneje zahvaljujemo. Maša zadušnica se bo darovala v ponedeljek, dne 17. septembra t. 1., ob 7. uri zjutraj v župni cerkvi sv. Petra v Ljubljani, v Beogradu v cerkvi Kralja Kri-8ta in v Šmarju—Sap. Ljubljana, dne 15. septembra 1934. 7983 Žalujoči ostali. fcarnarja Frane Jezeršek. Za inaeratni del je odgovoren Alojz Novak. Val » MfrHfr"« Samo z originalnim no-žičem »SOKO« boste zadovoljni. DOBIVA SE POVSOD P< ke D STAVRA POPOVI C, Beo: (Prepričajte se «*• sode« Kakor nova bo Vaša stara obleka a narja. To Vam nudi naša sprejemni snaženje v krojačnici Prezelj, Vošn šnja cesta na Gor. kol.), ki prev Wagner iz Radovljice. Vsa oblačila zlikajo in skrbno pošijejo. — < KONJSKA STRUNA (Rosshaar) J J žimo za žimnice (madrace) najboljše k in v vsaki množini dobite vedn FRANC J E S E, tovarna žime, St Vzorci franko! Ustanovljeno 1768 F v »TRIBUNA« F. Batjel, Ljubljana, Karlovš) Najnižje cene! cesta 4. Ceniki frank GOSPODJE TRGOVCI, GOS Pristni domači šampan Bakarsko v najboljše kvargle, kavijare konzerve, sire vseli kakor tudi vse druge delikatesne spec; šiljam v vse kraje Slovenije, dobite pri v Kolodvorski ulici št. GRIGORIJ A. STANIS1 OSAZOMEN ME kje bo oglaševal, ker ve, da ima le dnevnik malim oglasnikom maso kupnomočnih Citate PERJE Kokošje, pnrje, gosje, račje, navadno, s strojem čiščeno in čohano. Vzorci se pošiljajo brezplačno in franko. Dobavlja se v vsaki množini E. Vajda, čakovec Telefon štev. 59, 60, S, 4. CENE PERJA ZELO ZNIŽANE, ZAHTE VZORCE, KI JIH DOBITE BRE Urejuje Davorin Bavljen. Izdaja a H KLAVIRJI in pianini, prvovrstnih svetovnih tvrdk, novi kakor tudi preigrani, po zelo zmernih cenah stalno v zalogi! Oddajam tudi na ugodna mesečna odplačila Vsa popravila in uglaševanje strokovnjaško. M. ROPAŠ, CELJE.