JNA 50 din - Leto XXXIX - Št. 24 KRANJ, petek, 28.3.1986 g©M»IMGLAS GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO sabelj, 26. marca — Za velikonočne počitnice se vračajo zdomci in ^a gorenjskih mejnih prehodih bo te dni spet gneča. V sredo, ko je na-stel naš posnetek, je sicer promet na Ljubelju kar gladko tekel, oviralo 0a je le sneženje, včeraj je bilo za prehod treba čakati že kar dobro ^o. najhujši naval pa pričakujejo danes in jutri. — Foto: F. Perdan anes v Gorenjskem glasu ani 2 in 3: ako so se odločili na drugih kandidacijskih onferencah po gorenjskih občinah orenjske razprave pred partijskimi kongresi strani 8 in 9: Igrive cene nafte Kako poživiti bohinjski turizem stran 16: Direktor zadržal sklep D MERKUR kranj gorenjsko gospodarstvo je lani jobro poslovalo Na Gorenjskem le 2,3 odstotka slovenskih izgub ^anj, 25. marca — Gorenjsko gospodarstvo je lani za b odstotkov zmanjšalo izgube iz leta poprej, znašala je 527 J^Hjonov dinarjev, kar je le 2,3 odstotka lanskih izgub slo-^Uskega gospodarstva. Najbolj problematična je v kranjski vreini, kjer imajo težave zaradi proizvodnega programa, in Sapuškem Suknu, kjer je izguba zgolj finančne narave. Prav oba največja gorenjska izgubarja sta pri obračunu poslova-Jft izkoristila decembrsko spremembo zakona o celotnem prihodku in >0hodku; sicer pa se tega gorenjsko gospodarstvo ni množično poslušalo — na Gorenjskem je takšnih primerov znatno manj kot v Slo-i etliji, so v torek na časnikarski konferenci povedali predstavniki *anjske podružnice SDK, ko so dali informacijo o lanskem poslova-^ gorenjskega gospodarstva. 0, V kranjski Creini, kjer izdelujejo kmetijsko mehanizacijo, so »^ačunavali 179 milijonov dinarjev izgube, z uporabo omenjene obrazke možnosti so jo zmanjšali za 50 do 60 milijonov dinarjev. V žarkem Suknu pa so jo obračunali v višini 60 milijonov dinarjev, sicer a bi bila za 30 milijonov večja. j Najbolj problematični izgubar je kranjska Creina, kjer imajo te-jftVe z proizvodnim programom, z zalogami in tudi s cenami. V Suknu k *2guba zgolj finančne narave, posledica zastoja v prodaji, ki se je z 28ubo pokazal šele zdaj, saj je v devetih mesecih še ni bilo. o5 Večjo izgubo so imeli lani še v kranjski Opekarni, kjer je znašala ^ milijonov dinarjev, v blejskem hotelu Krim 34 milijonov (hotel je o^Prt, ker grade prizidek), v Alpetourovih Žičnicah Vogel 48 milijonov Uiarjev, v tržiškem Zlitu 15 milijonov in Mercatorjevem tozdu Pre- *rba Tržič 13 milijonov dinarjev. p Večino izgub so v organizacijah pokrili že do sprejema zaključne-računa, slabo tretjino pa kasneje. Vpisi v srednje šole Kranj, 26. marca — Včeraj je bil sklenjen prvi krog prijav za vpis v prvi letnik srednjih šol za naslednje šolsko leto. Na Gorenjskem je primanjkljaj v številnih programih, saj je mreža naravnana na 2880 osnovnošolcev, prijavilo pa se jih je le 2550 Večji primanjkljaj vpisanih učencev je v obutveni tehnologiji, 41, v lesarstvu 64 in računalništvu, nadaljuje pa se tudi upad zanimanja za kmetijstvo, kjer je še 107 prostih mest. Bistvenih presežkov vpisov ni veliko. Pomembnejši so v elektroniki, kjer je 20 prijavljenih učencev preveč, v tekstilni konfekciji 80, v trgovinski 49 (število ne presega razpisanih kadrovskih štipendij), v poslov-no-finančni dejavnosti 41 in v nara-voslovno-matematični tehnologiji 39. Preusmerjanje bo delno mogoče znotraj šol, v programe, kjer učencev manjka, na primer, iz elektronike v elektroenergetiko, iz naravoslovno-matematične v pedagoško in zlasti računalniško, iz tekstilne konfekcije v druge tekstilne programe. Zdaj se začenja drugi krog prijav. Učenci imajo mesec dni časa za »prosto preusmerjanje«. u ri. J. V SREDIŠČU POZORNOSTI Inšpektorji protestirajo Dolg in vroč je bil ponedeljkov sestanek, ki so ga sklicali gorenjski inšpektorji, da bi razgrnili svoje probleme in v pogovoru s predstavniki občinskih izvršnih svetov poiskali rešitev iz denarnih zagat. Lani jim je namreč zmanjkalo denarja in leto so končali z izgubo. Zaradi tega niso potrdili zaključnega računa; ne zato, ker se ne bi strinjali z izračunom, temveč zato, ker sodijo, da jim gorenjski izvršni sveti režejo pretanek kos kruha in da so v primerjavi z občinskimi upravnimi organi prikrajšani. Na sestanku smo slišali toliko različnih številk in indeksov, da je prišlo do prave podatkovne zmede, v kateri sta obe strani vztrajali pri svojem. Rešitve torej niso dorekli in vse kaže, da bodo morali še sesti skupaj in vreči na mizo prave številke, ne le indekse, temveč tudi številke iz plačilnih kuvert. Jasno pa je, da imajo inšpektorji slabe plače in da imajo zelo slabe razmere za delo; vsaj slednjemu ni oporekal nihče. Po trije in več sedijo v tesni pisarni, se pogovarjajo s strankami kar na hodniku, slabo so opremljeni in njihovo terensko delo je omejeno s kilometri. Njihovo nezadovoljstvo je torej razumljivo in brez zadrege lahko rečemo, da meji že na tiho prekinitev dela. Zaplet pa ima širše razsežnosti, pokazal je na probleme glede omejevanja splošne porabe nasploh. Kot vse kaže, je lok napet do skrajnosti. Po drugi strani pa govori tudi o tem, kako krivično je lah-kio indiksiranje na »počez« in indeks na indeks, saj v ozadju ostaja vsebina, vse pa je že nekaj let odvisno od startnih pozicij. Dolg in vroč sestanek je pustil tudi grenak priokus, da v gorenjskih občinah vendarle bolje skrbijo za svoje uslužbence kot pa za gorenjske (regijske). Če upoštevamo še prislovično gorenjsko sprtost, ni čudno, da se zatika. Zataknilo se namreč ni prvič, podobno so nedolgo tega protestirali sodniki in dobili, za kolikor so dokazali, da so prikrajšani, smo slišali iz ust občinskih mož. Torej je le res, da so regijci kot nezakonski otroci. Preživnino pa je včasih tako težko plačati. * M. Volčjak adria airways Od nedelje spet poletni čas Kranj, 28. marca — V nedeljo, 30. marca, bomo v Jugoslaviji že četrtič prešli na poletni čas, ki ga že dolgo pozna večina evropskih držav. V nedeljo ob dveh zjutraj bomo premaknili urine kazalce za uro naprej. Poletni čas bo trajal do 28. septembra, ko bomo ob treh zjutraj pomaknili kazalce za uro nazaj. Predvsem prvo leto je povzročal prehod na poletni čas obilo preglavic, sedaj pa smo se nanj že navadili, čeprav še nimamo analiz, kaj nam je ta prilagoditev prinesla dobrega in slabega. .j^ Za gospodarstvo nafta cenejša Kranj, 27. marca — Cene surove nafte na svetovnem tržišču strmoglavo padajo, o tem pišemo v današnjem Gorenjskem glasu. Članek vsebuje napoved, da se bodo naftna goriva tudi pri nas (za gospodarstvo) pocenila. Medtem, ko je bil v tiskarni, se je pocenitev uresničila. Zvezni izvršni svet je na sredinem zasedanju znižal cene uvožene in domače nafte za 21,87 odstotka , rafinerijske cene derivatov pa za 20,07, za prav toliko pa so se znižale tudi prodajne cene derivatov za potrebe gospodarstva. Pocenitev se nanaša tudi naftna goriva za kmetijstvo in promet. Cena mazuta pa je nižja le za okrog 10 odstotkov, ker želijo s tem spodbuditi nadaljno preusmeritev gospodarstva s tekočin na trdna goriva in Dražja elektrika Ljubljana, 25. marca — Delavski svet sozda Elektrogospodarstvo Slovenije je na seji v Mariboru soglašal s predlogom, naj zimska cena elektrike velja še naprej, kar pomeni, da jo 1. aprila ne bodo znižali za načrtovanih 33 odstotkov, ampak bo ta tarifa veljala še naprej. Gre torej za 33-odstotno podražitev elektrike. Ta začasni ukrep, ki ga mora potrditi še skupščine ISE, zbor uporabnikov pa ga je že, je nujen, če želi slovensko elektrogospodarstvo v prihodnje še normalno poslovati. Na račun podaljšanja zimske cene bo elektrogospodarstvo dobilo skoraj 18 milijard dinarjev. Delavski svet je soglašal s predlogom jugoslovanskih elektri-karjev, da bi elektriko podražili za 59,2 odstotka in to od 1. aprila dalje, vendar se to ne bo zgodilo, zato so se ogreli za 33-odstotno povečanje cene. zagotoviti racionalnejšo proizvodnjo derivatov. Izjemoma pa so za toplarne in pekarne cene mazuta znižali za celotni znesek. Znižanje pa je obšlo črpalke, za splošno porabo cene niso znižale, razliko med rafinerij-skimi in drobnoprodajnimi cenami derivatov bodo namenili za povračilo carin in uvoznih dajatev, ki jih bo uporabljalo izvozno gospodarstvo. Najslabše plače v kmetijstvu in trgovini Radovljica, marca — V radovljiški občini so lani za osebne dohodke izplačali domala še enkrat toliko kot leto prej. Vsak delavec je povprečno zaslužil 54.194 dinarjev — 95 odstotkov Več kot predlani, 3416 dinarjev manj kot v kranjski občini in 2623 dinarjev več kot v tržiški. V povprečju najvišje osebne dohodke so dosegli v delovnih organizacijah, ki opravljajo finančne in druge poslovne storitve (81 tisočakov), v gozdarstvu (64 tisoč dinarjev) ter v gostinstvu in turizmu (blizu 60 tisočakov), pri repu pa sta po plačah kmetijstvo in trgovina (okrog 50 tisoč dinarjev). Zanimivo je, da so v trgovini celo nadpovprečno dvignili osebne dohodke, vendar so delavci v tej dejavnosti še vedno med najslabše plačanimi v občini. (cz) Podlonk, 25. marca — Novembra lani se je vdrla cesta, ki vodi v Podlonk in na Prtovč. Sanacijski načrt predvideva 25 metrov dolgo betonsko kasto. Delati jo bodo začeli spomladi, računajo pa na denar iz republiškega sklada za elementarne nesreče. Več o ljudeh iz Podloiika lahko preberete na srednjih straneh. INFORMIRANJE POZNAVANJE ACI0NALN0 UGODNO 25. MEDNARODNI SEJEM GOZDARSTVA IN KMETIJSTVA KRANJ, 11.-2014.'86 Danes pogreb Jožeta Kuralta Tragično umrlega smučarja Jožeta Kuralta bodo pokopali danes na pokopališču v Žabnici. Pogreb se bo začel ob 15,45 izpred hiše žalosti pri Svetem Duhu. Da bi pomagali družini Jožeta Kuralta in predvsem otrokoma pri šolanju, so smučarske organizacije odprle tekoči račun za pomoč družini pokojnega reprezentanta. Kdor želi pomagati, naj prispevke nakaže na številko 51510-746-083-80667 SK Alpetour Škofja Loka, za pomoč družini Jožeta Kuralta. KOMPAS KRANJ t/i £ tel.: 5 28-472 .g 28-473 KOMPAS JUGOSLAVIJA (g®^SScJgIEnGLAS 2. STRAN NOVICE IN DOGODKI PETEK, 28. MARCA ^ p PO SLOVENIJI IN JUGOSLAVIJI Obsodba spopada Beograd — V torek se je sestalo predsedstvo SFRJ in meH drugim obravnavalo položaj zaradi vojaških spopadov med Libijo in Združenimi državami Amerike. Predsedstvo je obsodilo rožljanje z orožjem in menilo, da so tudi sredozemske države odgovorne za mir na tem področju. Predsedstvo je obravnavalo tudi priprave na srečanja neuvrščenih. Sodelovanje sosedov Dunaj — Predsednica zveznega izvršnega sveta Milka Planine je končala obisk v sosednji republiki Avstriji, kamor jo je povabil kancler Fred Sinovvatz. Naša predsednica se je sešla tudi z zastopniki slovenske in hrvaške narodnostne skupnosti v Avstriji. Odnosi med državama so sicer dobri. Glavni problem je neuravnotežena trgovinska menjava. Izvoz našega blaga v Avstrijo je še premajhen tudi zaradi visokih avstrijskih zaščitnih carin. Obletnica rojstva Djure Djakovića Slavonski Brod — V Slavonskem Brodu so proslavili 100. obletnico rojstva Djure Djakovića, znanega revolucionarja in organizacijskega sekretarja Komunistične partije Jugoslavije. O liku revolucionarja je govoril predsednik predsedstva CK ZK Hrvaške Mika Spiljak. Prireditve ob 100. obletnici rojstva se bodo nadaljevale v vseh krajih, kjer je živel in delal Djakovič. Največ mladih brez dela Titograd — Na kongresu črnogorskih sindikatov so opozorili, da je med nezaposlenimi v tej republiki največ mladih. Med problemi so najpogosteje omenjali tudi slabo organizacijo dela, nizko produktivnost, socialne razlike, visoko zadolženost, nespoštovanje predpisov, premalo učinkovito delo sindikata in preveč sestankovanja. Preverili pritožbe Beograd — Delovna skupina zveznega zbora skupščine Jugoslavije je po vrnitvi iz pokrajine Kosovo poročala o razmerah v tej pokrajini. Tja je odšla zaradi pritožb občanov srbske in črnogorske narodnosti. Skupina je ugotovila, da je sodelovanje med ljudmi različnih narodnosti dobro, da pa nastajajo problemi pri uveljavljanju pravic pripadnikov obeh narodnosti pri raznih organih, ustanovah in sodstvu. Dileme lesne industrije Ljubljana — Uniles, ki združuje 11 delovnih organizacij lesne in lesnopredelovalne industrije s 17.500 zaposlenimi, se je znašel v težkem položaju. Za Uniles kot velikega izvoznika je postal posel v tujini glavni prinašalec izgube, saj dosežejo na tujem komaj 50 odstotkov proizvodne cene. Zato so na razpotju: ali nadaljevati izvoz v svojo škodo ali pa te posle zmanjšati, kar bi bilo izredno slabo. -jk Srečanje internirancev Ljubljana, 27. marca — Taboriščni odbor Dachau pri komisiji za bivše politične zapornike, internirance in izgnance pri republiškem odboru ZZB NOV bo pripravil v Ljubljani srečanje bivših jetnikov in internirancev v tem koncentracijskem taborišču. Srečanje bo v soboto, 31. maja, ob 11. uri v Domu JLA v Ljubljani (nasproti avtobusne postaje). Odbor želi, da se srečanja udeleži čim več internirancev in da se interniranci o srečanju medsebojno obveščajo. Da bi vedeli, kdo se bo srečanja udeležil, prosi odbor vse, naj svojo udeležbo sporočijo na naslov Zveza združenj borcev NOV Slovenije, taboriščni odbor Dachau, 61000, Ljubljana, Vrtača 11. Na srečanju bodo tudi izpopolnili seznam vseh internirancev in ga potem v celoti objavili v ponatisu zbornika Dachau. Znosna brezposelnost Radovljica, marca — V radovljiški občini se je lani število brezposelnih zmanjšalo. Konec decembra je bilo pri skupnosti za zaposlovanje prijavljenih 224 delavcev, od teh 115 žensk. Med brezposelnimi jih je 92 čakalo na delo že več kot eno leto, 63 od šest do dvanajst me- Borci Škofjeloškega odreda! Škofja Loka, 24. marca — Odbor skupnosti Škofjeloškega odreda vabi borke in borce odreda na zbor, ki bo v četrtek, 3. aprila, ob 16. uri v Domu JLA v Kranju, Nazorjeva 3. Na zboru bodo ocenili preteklo delo, se dogovorili za prihodnje naloge in izvolili nove organe skupnosti. Vabljeni še posebej tisti borci, ki še niso prejeli spominskega znaka z listino ob 40. obletnici ustanovitve odreda. secev, vsi ostali pa manj. Zanimivi so tudi podatki o izobrazbenem in starostnem sestavu brezposelnih. 24 jih je bilo brez poklica, 15 jih je končalo višjo ali visoko šolo, 36 štiriletno šolo. Nekaj več kot tretjina vseh brezposelnih je bila mlajša od 26 let. 33 brezposelnih je prvič iskalo zaposlitev, za 63 ljudi bo glede na njihov poklic oziroma izobrazbo zelo težko najti delo. Decembra lani je denarna nadomestila prejemalo deset brezposelnih, do denarne pomoči pa je bilo opravičenih dvanajst. Res je, da brezposelnost v občini za zdaj še ne predstavlja resnejšega problema, vendar pa je za vsakogar, ki čaka na delo in hoče s svojimi rokami zaslužiti vsakdanji kruh, to velik (osebni) problem. Sicer pa so v radovljiški občini lani na novo zaposlili 221 delavcev ali kar precej več, kot so načrtovali. (cz) Kranj, 28. marca — Krvodajalska akcija, ki te dni poteka v Delavskem domu, se s tem tednom preveša v svojo drugo polovico. Tokrat se je iz vseh krajevnih skupnosti kranjske občine prijavilo okoli 4000 ljudi. Kot je povedala sekretarka občinske organizacije Rdečega križa Kranj Katjuša Vir-nik, vsak dan pride na odvzem od 250 do 270 ljudi. Čeprav se ponekod opaža, daje letos nekaj manj odziva med krvodajalci, pa tega v kranjski akciji ni opaziti. Celo nasprotno — zelo dobro so se odrezali celo mladi, ki prvič dajejo kri, saj jena primer iz kranjske gimnazije prišlo kar 13^ srednješolcev, le nekaj manj — 80 —pa iz Iskrine srednje šole. Krvodajalska akcija bo potekala v Kranju še ves prihodnji teden, zadnji dan pa bo 7. april. Dodatni dan v tem letu bo še 22. avgust. — L. M. — Foto: F. Perdan VOLITVE 86 • VOLITVE 86 • VOLITVE 86 • VOLITVE 86 • VOLITVE 86 • Druge seje občinskih kandidacijskih konferenc jesenice Novi ljudje v občinskem vodstvu Jesenice, 25. marca — Na drugi občinski kandidacijski konferenci so imeli delegati največ pripomb na sestavo članov občinskega izvršnega sveta — Domala popolna kadrovska zamenjava Na drugi občinski kandidacijski konferenci se je zbralo 80 delegatov iz organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti in družbenopolitičnih organizacij. Brez pripomb so sprejeli poročilo volilne komisije in koordinacijskega odbora za kadrovska vprašanja predsedstva občinske konference SZDL o opravljenih kandidacijskih aktivnostih med prvo in drugo sejo občinske kandidacijske konference in nekaj več pozornosti namenili predvsem kandidatom za člane občinskega izvršnega sveta. Na minulih volitvah so delavci izvolili 275 delegacij s skupno 2534 kandidati. Vse delegacije so bile izvoljene, razen v Centru srednjega usmerjenega izobraževanja, kjer bodo učenci z volilno pravico morali volitve ponavljati. V krajevnih skupnostih je bila udeležba na voliščih 87,3-odstotna, na volitvah pa so zabeležili za 4 odstotke slabšo volilno udeležbo kot pred štirimi leti. Nove delegacije so imeli pred občinsko kandidacijsko konferenco največ pripomb na predlog mandatarja za člane občinskega izvršnega sveta. Pripombe so prispele iz 13 organizacij združenega dela in iz sedmih krajevnih skupnosti. Na občinski kandidacijski konferenci so se delegati strinjali z dvema kadrovskima spremembama in poskušali rešiti problem, ki ga je posredovala delegacija Carinarnice': zakaj je določeni kandidat »izpadel« iz volilnega postopka. Potem so glasovali za novo občinsko vodstvo in izvolili za kandidate za predsednika občinske skupščine Jakoba Medjo, za podpredsednico občinske skupščine Albino Sršen, za predsednika zbora združenega dela Zdenka Cun-da, predsednika zbora krajevnih skupnosti Janeza Jelinčiča in za predsednico družbenopolitičnega zbora Angelco Vidic-Vlasto. Roke so dvignili tudi za vse predlagane predsednike zborov uporabnikov in izvajalcev samoupravnih interesnih skupnosti občine. V jeseniški občini so se v predvolilnih postopkih odločili za temeljite kadrovske spremembe in tako med evidentiranimi kandidati domala ni nikogar iz prejšnjega mandatnega obdobja. Te usmeritve se je vztrajno držal tudi kandidat za predsednika izvršnega sveta Tomaž Keršmanc, mandatar, ki je razen treh nekdanjih članov izvršnega sveta predlagal povsem nove ljudi. Med delegati občinske kandidacijske konference je bilo zato precej pripomb na posamezne kandidate. Delegati so zahtevali, da bi morale biti obrazloži- Jeseniška občinska volilna komisija bo šele temeljito ocenila minule volitve, že zdaj pa opozarja na nekatere pomanjklju-vosti volitev. Člani menijo, da je nedopustno, da so v istem letu oziroma skoraj sočasno skupščinske volitve in zamenjave v družbenopolitičnih organizacijah. Zakon o volitvah je določene stvari poenostavil, vendar je bil sprejet prepozno, vseh sprememb pa ni bilo mogoče upoštevati že letos. Volilni postopki so zapleteni, prava papirnata vojska in preveč formalni, v škodo kakovosti volilnih postopkov. Določenih poenostavitev ni bilo, celo več: glasovnice so bile letos še bolj »komplicirane« kot pred štirimi leti . . . tve obširnejše in temeljitejše, za nekatera področja so predlagali nove člane izvršnega sveta, vendar je Tomaž Keršmanc vztrajal pri predlogu kandidatov, ki jih je imel pravico sam izbrati. Pripombe, predvsem Gorenjke iz Kranjske gore in Bolnice Jesenice, niso bile upoštevane. Podpredsednica izvršnega sveta naj bi bila Marija Drolc, ekonomistka iz Železarne, člani pa: Alojz Katnik, gospodarstvenik iz Kovina za področje planiranja in razvoja, Hrvoje Černe, inženir gradbeništva iz SGP Gradbinec Kranj za področje urejanja prostora in varstva okolja, magister Janez Jamar iz Železarne za področje industrije, Jože Borštnar, tehnik-upokoje-nec iz Kranjske gore za področje gostinstva in turizma, Janez Komel, inženir metalurgije iz Železarne, za področje trgovine in krajevnih skupnosti, Franc Kotnik, inženir organizacije iz Mojstrane, zaposlen v Carinarnici za področje prometa in zvez, Cecilija Kej-žar, magister farmacije iz Zdravstvenega doma za področje družbenih dejavnosti in trije »stari« člani izvršnega sveta: Teodor Kreuzer za splošne zadeve, Stanislav Smolej za področje notranjih zadev in Franc Kobentar za področje ljudske obrambe. Delegati so tudi potrdili ožji predlog možnih kandidatov za nosilce delegatskih in družbenih funkcij v republiki in federaciji in možne kandidate za nosilce delegatskih in družbenih funkcij v republiki in federaciji. D. Sedej radovljica Več spremenili na kandidatni listi Radovljica, 25. marca — V . su med prvo in drugo občins* kandidacijsko konferenco I bilo zlasti veliko sprememb P predlogu kandidatov za op*8!, ljanje vodilnih in drugih htf* cij v skupščinah samouprava skupnosti. Miroslav Birk I podpisal izjave o kandidiraj za predsednika družbeno^ tičnega zbora, ker je bila v ^ lilnem postopku storjena paka. Delegati so o Fran<$ Popitu, kandidatu za preds^f nika predsedstva SR Sloveflvj glasovali takole: 29 za, 28 pr^ 13 se jih je vzdržalo. Veliki zave ima tudi mandatar Žerovnik pri sestavljanju ^ vega izvršnega sveta. Za predsednika občinske skup^ ne je kandidat Bernard Tonejc i*1? podpredsednika (volita se dva) Setina in Zvone Šolar. Za predsedjj ka zbora združenega dela ostaja & ni kandidat Janko Maček iz Ver1!? Liljana Kozinc je odklonila kandjd turo zaradi preobremenjenosti; ^ Por pe. temeljna delegacija ni uvTS" la na kandidatno listo. Za predsed^ ka zbora krajevnih skupnosti so' vedno trije kandidati: Jože Reb*, Jože Kapus in Jože Dežman. predsednika družbenopolitičr zbora je edini kandidat Darko Koy iz Verige; drugi kandidat MiroSf* Birk pa ni podpisal izjave o kand'^ ranju z utemeljitvijo, da v volil^ postopku ni bil v enakopravnem K ložaju s sokandidatom, ker je ~ Darko Kovač že v gradivu za P' gramskovolilno konferenco ZKS dovljica napisan kot evidentir^ možni kandidat za predsednika *v ra. Predsedstvo občinske konferefl ■ SZDL ter volilna komisija in koCf nacijski odbor za kadrovska vpr85 nja so ugotovili, da je bila v resfl' storjena napaka, vendar, kot trdU ne namerno. „ Največ sprememb je doživela s kandidati za opravljanje vodU1^ in drugih funkcij v skupščinah moupravnih interesnih skupno^ 11 kandidatov (od 95) je namreč & klonilo kandidaturo, 19 kandida^ nima potrebne delegatske baze, * s kranj Ivan Torkar kandidat za predsednika občinske skupščine Kranj, 25. marca — Ivan Torkar je kandidat za predsednika kranjske občinske skupščine, Milena Škraba pa za podpredsednico. Tako so se na torkovi drugi občinski kandidacijski konferenci delegati odločili s tajnim glasovanjem. Ostala dva možna kandidata —Viljem Tomat za predsednika in Ivo Miklavčič za podpredsednika — namreč nista dobila potrebne tretjine glasov. Od 160 delegatov občinske kandidacijske konference je bilo prisotnih 135. Pri vseh vodilnih funkcijah v občinski skupščini in v skupščinah občinskih interesnih skupnosti je bil predlagan po en možni kandidat, le pri predsedniku in podpredsedniku občinske skupščine po dva. Delegati pa so se že zdaj (odločitev bi lahko prepustili volitvam na prvem zasedanju občinske skupščine) odločili le za enega kandidata tudi pri teh dveh funkcijah. Od možnih kandidatov za predsednika občinske skupščine je namreč Ivan Torkar dobil 94 glasov, Viljem Tomat pa 42, od možnih kandidatov za podpredsednika občinske skupščine pa je Milena Škraba dobila 85 glasov, Ivo Miklavčič pa 52. Za določitev na kandidatno listo pa je bilo potrebnih najmanj 54 glasov, torej tretjina glasov vseh članov kandidacijske konference. Pri vseh ostalih funkcijah so delegati dali podporo predlaganim možnim kandidatom, ki so torej postali kandidati. Izvolili jih bodo na prvih zasedanjih skupščin. Kandidat za predsednika izvršnega sveta Henrik Peternelj je podal predlog sestave izvršnega sveta in imenovanj funkcionarjev, ki bodo vodili občinske upravne organe v naslednjih štirih letih. Za podpredsednika sta predlagana Amalija Kavčič (za državno upravo in družbene dejavnosti) in France Rihtaršič (komunalna infrastruktura in gospodarstvo), za sekretarja Janez Kovačič, za člane pa Vida Prinčič-Gorjanc (za predsednico komiteja za planiranje, gospodarstvo in družbene dejavnosti), Jože Pešak (za predsednika komiteja za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve), Vojko Cujevič (za sekretarja sekretariata za občo upravo), Matjaž Burger (za sekretarja sekretariata za notranje zadeve), Zlato Erzin (za sekretarja sekretariata za ljudsko obrambo), Milena Oman (za sekretarko sekretariata za finance) ter tri zunanje člane Jožeta Zormana (za krajevne skupnosti), Aleša Krisperja (za področje trgovine, obrti in turizma) in Franceta Belčiča (za družbene dejavnosti). Predlagal je še dva namestnika predsednikov komitejev, in sicer Marjana Petriča za gospodarstvo in Belito Kusterle za planiranje. Mandatarjev predlog so delegati podprli. Na listi možnih kandidatov za delegate zveznega zbora skupščine SFRJ je iz kranjske občine Janez Keri> Iskre Telematike, tudi ta predlog so* legati podprli. < Opredelili pa so se tudi do mož^ kandidatov za najodgovornejše d^ gatske in družbene dolžnosti v repu ki. Delegate so obvestili, da Emil ni bil pripravljen kandidirati za ril predsednika slovenske skupščin^ kot možna kandidata sta zdaj pre^j gana Jože Knez in Marija Zupančič čar. Majda Poljanšek pa se je pra^I ko odpovedala kandidaturi za predaj nico zbora občin, zato je kot rnO^ kandidat predlagan Vlado BeZ1*! Spremenjen ožji predlog so deleg^ javnim glasovanjem podprli, ne I vsem soglasno, saj so bili pri Fran^, Popitu kot možnem kandidatu za P1^ sednika predsedstva SR Slovenije tf delegati proti, o članih predsedstva glasovali skupaj in je bil le eden pr^ eden se je vzdržal, pri Miranu Po^r kot možnem kandidatu za predsednic slovenske skupščine je bil en deleč proti, pri Vladu Bezniku kot možrtf kandidatu pa predsednika zbora ob*, pa se je en delegat vzdržal. Vsi O0*j možni kandidati za opravljanje naj^, govornejših delegatskih dolžnosti vn publiki so dobili soglasno podporo,f zen pri možnem kandidatu za preds1 nika skupščine stanovanjske skup11, sti, kjer so podprli Ferdinanda Rau^ ja- m* V treh organizacijah bodo volitve ponovili Druga občinska kandidacijska konferenca je bila tudi priložnost za prve ocene volitev in priprav nanje. Večinoma so bile dobro in pravočasne opravljene, vsepovsod pa le ni šlo gladko. Evidentiranje je bilo kvalitetne]' še v krajevnih skupnostih, težav pa praviloma tudi ni bilo v večjih organi' zacijah združenega dela, predvsem v Savi in Tekstilindusu. Dosti je bil° pripomb, da je evidentiranje za najodgovornejše delegatske dolžnosti po* tekalo v ozkih krogih, vendar primerjava z letom 1982 pove, da so bili tedaj tako evidentirani skoraj vsi od 154 možnih kandidatov, letos pa je bilo od 233 možnih kandidatov v vodstvih družbenopolitičnih organizacij evidentiranih le 44, še to predvsem za člane občinskega izvršnega sveta. Temeljne kandidacijske konference se povsod niso sestale v predpisa' ni sestavi, ponekod je prišla le peščica ljudi, stvari niso bile povsod pb.sfcpr'' jene pravočasno. Vsi predlagani možni kandidati za odgovorne delegatsk^% dolžnosti pa so bili v temeljnih okoljih izvoljeni. Pri samih volitvah pa jf v treh organizacijah združenega dela prišlo do tako grobih kršitev voliIr»e zakonodaje, da bodo morali volitve ponoviti. ' j T* PETEK, 28. MARCA 1986 NOVICE IN DOGODKI 3. STRAN ©Q)S®Kyj©3EnGLAS VOLITVE 86 • VOLITVE 86 • VOLITVE 86 • VOLITVE 86 • VOLITVE 86 Pomeni, da niso člani temeljnih delegacij, en kandidat ni bil izvoljen v temeljno delagacijo — in podobno. Vo-nna komisija in koordinacijski od-D°r za kadrovska vprašanja sta zato ^orala med evidentiranimi izbrati 'ft predlagati šest novih kandidatov: £»agdo Sušnik, Bredo Cuznar, Janka ^ajfarja, Marijo Štibelj, Mira Kapu-Sa in Teodorja Betona. * Velike težave ima mandatar Pavel ^erovnik pri sestavljanju izvršnega Sveta. Na kandidatni listi ima za zdaj šele sedem imen: Andrej Golč-man, Peter Šlegel, Jaka Vidic, Alojz Pintar, Stanko Slivnik, Zvone Špec in Zlatko Kavčič; še nekaj pa jih bo moral v kratkem pridobiti, med drugim tudi za tako zahtevno področje, kot je gospodarstvo in družbeno planiranje. Delegati druge občinske kandidacijske konference so se z glasovanjem opredelili tudi do kandidatov za opravljanje vodilnih in drugih funkcij v republiki in federaciji, med Skofja loka Marsikje je odločala abeceda Škofja Loka, 24. marca — Delegati na drugi občinski kandidacijski konferenci so dali podporo kandidatom za vodilne in druge funkcije v občini, republiki in zvezi. Med kandidati za funkcije v °bčini je nastalo nekaj sprememb, saj nekateri niso bili izvoljeni °ziroma niso kandidirali. V Škof j i Loki predlagajo za predsednika občinske skupščine Jožeta Albrehta, za podpredsednico Vladi-*niro Jan, za predsednika zbora združenega dela Janeza Jemca, za Predsednika zbora krajevnih skupnosti Janeza Šolarja in za predsednica družbenopolitičnega zbora Milka °korna. Mara Jelovšek, Leopold Kejžar in ^elka Mlakar so predlagani za predsednika izobraževalne skupnosti, Ivo Kržišnik za predsednika kulturne skupnosti, Silvo Čadež, Ivan Hafner in Franc Mlinar za predsednika telesnokulturne skupnosti, Jana Erznožnik za predsednico stano-yanjske skupnosti, Tatjana Nastran in Jure Žakelj za predsednika zdravstvene skupnosti, Metod Bertoncelj *a predsednika skupnosti za zaposlovanje, Ferdinanda Burdvch in Anica Kržišnik za predsednika skupnosti socialnega varstva, Tomaž Camlek za predsednika skupnosti socialnega skrbstva, Lidija Luževič za predsednico skupnosti otroškega varstva, Avguštin Blažič in Jože Florjančič za predsednika raziskovalne skupnosti ter Magda Malovrh za predsednico zbora delegatov enote skupnosti invalidsko pokojninskega zavarovanja. Podporo delegatov je dobila tudi predsednica izvršnega sveta Ida Fili-pič-Pečelin, ki je predlagala, da bi v njem delali še: Svarun Terpinc, Franc Žagar, Fedja Vraničar.Mirjam Jan-Blažič, Janez Kos, Gorazd Krajnik, Stanislav Mohorič, Benjamin Sokolov in Lojze Tolar. S področja materialne infrastrukture bo kandidat naknadno predlagan. drugim tudi do Franca Popita, ki kandidira za predsednika predsedstva SR Slovenije. 29 delegatov je glasovalo »za«, 28 jih je bilo »proti«, 13 se jih je vzdržalo. Pri glasovanju za ostale kandidate so bili vsi delegati »za«. Delegati druge občinske kandidacijske konference so tudi soglasno podprli predlog, da za delegata zveznega zbora kandidira iz radovljiške občine poleg Jureta Peiiča (Veriga) še Štefan Dežman (KŽK-tok Radovljica). C. Zaplotnik Ko so ocenjevali volitve 13. in 16. marca, so delegati druge občinske kandidacijske konference dejali, da je bilo zahtevno in obsežno delo dobro opravljeno. Udeležba na volitvah je bila v združenem delu 91-od-stotna (v zasebnem sektorju 85-od-stotna), v krajevnih skupnostih pa 91,5-odstotna (udeležba kmetov skoraj 95-odstotna). Dokaj zadovoljni so bili tudi izidi volitev. Družbenopolitični zbor, na primer, je bil 74-odstot-no izvojen; osem odstotkov glasovnic je bilo neveljavnih, devet odstotkov ljudi je obkrožilo »proti«. V loški občini so prevladovale odprte kandidatne liste. Zato je imela abeceda marsikje (dober primer je prav Škofja Loka) pomembno vlogo. Odpadli so kandidati z dna abecede. Ponekod so šli volilci v drugo skrajnost: niso obkrožali kandidatov, katerih priimki ne zvenijo slovensko. Podrobne analize volitev še ni. Kljub temu pa je že znano, da bo treba pri naslednjih volitvah ljudi bolje spoznavati s kandidati, da jih bodo res lahko izbirali na osnovi njihovega dela. V nobeni od treh srednjih šol v Škof j i Loki polnoletni učenci niso • imeli priložnosti voliti. Spregledano napako bodo morali v šolah popraviti. H. Jelovčan Tržič Soglasna podpora vsem kandidatom ^ržič, 24. marca — Delegati druge občinske kandidacijske konference so soglašali s predlaganimi kandidati za opravljanje vodilnih in drugih funkcij v občini Tržič in v Sloveniji, s predlogom gorenjskih kandidatov za delegate zveznega zbora, podprli pa so ^udi predlog mandatarja Slavka Terana o sestavi novega izvršnega sveta. Marica Praprotnik, predsednica občinske konference SZDL Tržič, je i skupnem poročilu volilne komisije ln koordinacijskega odbora za kan-drovska vprašanja pri predsedstvu občinske konference Socialistične zveze poudarila, da so volitve v občini dobro uspele. V četrtek, 13. marca, 3e volilo 87,6 odstotka volilcev, v nedeljo, 16. marca, še odstotek več. Za 2bor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti občinske skupščine so oblikovali 54 delegacij s 470 delegati, fned katerimi je domala ena tretjina Žensk, šestina mladih in nekaj več kot dva odstotka borcev. V družbenopolitični zbor so izvolili dvajset delegatov in za skupščine samo-uPravnih interesnih skupnosti ^05 delegacij oziroma 1012 delegatov, med katerimi je polovica žensk, dobra petina mladih, blizu tri odstotke borcev, prevladujejo pa ljudje s srednjo izobrazbo. V Peku so oblikovali deset skupnih delegacij, v 59 manjših delovnih organizacijah in delovnih skupnostih pa vsi delavci sestavljajo delegacijo. Kandidatna lista za opravljanje vodilnih in drugih funkcij v občinski skupščini in v skupščinah samoupravnih interesnih skupnosti je od prve občinske kandidacijske konference doživela le malo sprememb. Če še enkrat preletimo imena za najpomembnejše funkcije v občinski skupščini: za predsednika je kandidat Ivan Kapel (SO Tržič), za predsednico zbora združenega dela Mojca Lampič (SDK Tržič), za predsednika zbora krajevnih skupnosti Jan- ko Ahačič (KS Podljubelj), za predsednika družbenopolitičnega zbora Ludvik Perko (Peko) in za predsednika izvršnega sveta Slavko Teran (OK ZKS Tržič). Ker nekateri kandidati za opravljanje pomembnih funkcij v skupščinah samoupravnih interesnih skupnosti niso bili izvoljeni, so delegati druge občinske kandidacijske konference podprli nov predlog: za predsednico skupnosti socialnega varstva Marijo Leitin-ger in za podpredsednika Jožeta Cernigoja, za predsednika zdravstvene skupnosti Marka Lavriča, za podprednico stanovanjske skupnosti Majdo Jančič-Maček in za podpredsednika kulturne skupnosti Rada Pančurja. Delegati so soglašali s predlogom Slavka Terana, ki za člane novega izvršnega sveta predlaga Marka Va ljavca, Dušana Korena, Magdo Sla par, Pavla Kralja, Dragico Prapro tnik, Eda Košnjeka, Petra Belharja, Janeza Mraka, Marjana Dežmana in Marka Kravcarja. Delegate je naj bolj zanimalo, zakaj so med kandidati tudi ljudje, ki delajo zunaj trži-ške občine. Mandatar Slavko Teran je odgovoril, da je tudi to eden od na činov, da bi pridobili sposobne ljudi za delo v občini; enako stališče pa sta ob tem zavzela tudi predsedstvo občinske konference SZDL in koor dinacijski odbor za kadrovska vprašanja. C. Zaplotnik Delu vrnimo čast Tržič, 25. marca — Opiranje na la-Ige sile ni za tržiške delavce nikakršna novost, raje vsakdanja nuja Za preživetje v predelovalni industriji Stroji v tej industriji so iztrošeni, 2elja po prestrukturiranju je več kot resnične pripravljenosti za spreminjanje dejanskega stanja. Na vse to so opozorili komunisti stalne akcijske konference ZK v Bombažni predilnici in tkalnici. V torek popoldne so medse povabili podpredsednika IS SRS Janeza °ohoriča, sekretarja splošnega združenja tekstilne industrije Zvoneta ^erneta, sekretarja medobčinskega Sveta ZKS za Gorenjsko Borisa °avdka, predsednika Temeljne banke Gorenjske Janeza Bedino, predsednika IS Tržič Ivana Kapla in se- kretarja predsedstva OKZKS Tržič Jožeta Klofutarja. V dobrih treh uran so si povedali toliko dejstev, da jih bo njihova delegatka za 10. kongres ZKS, Eleonora Jaklič, zlahka predstavila delegatom. Tržiški tekstilci sodijo z 91-odstot-no (knjigovodsko) odpisanostjo strojev v bombažni industriji med 86 kolektivi po dohodku na zaposlenega na 42. mesto, po izvozu pa med prvih 15 kolektivov. Lani niso dosegli zastavljenih rezultatov gospodarjenja. Vzroki tičijo v slabi kakovosti bombaža, odpisani opremi, pomanjkanju delavcev in slabem nagrajevanju izvoznikov na konvertibilne trge. V zadnjih letih so v BPT najeli več posojil, kupili so nove stroje, da bi v končne izdelke vgradili več znanja in dosegli višje prodajne cene. Janez Bedina je menil, da morajo gorenjski delavci vrniti delu ugled; le tako bodo lahko kakovostne izdelke z blagovnimi znamkami zlahka prodajali tujcem po višjih cenah. Janez Bohorič trdi, da se tekstilci (in vsi drugi) lahko izvlečejo iz krize le s kakovostjo izdelkov. Zvone Černe je povedal, da storilnost tekstilcev usiha, rešitev vidi v modernizaciji te, izvozno naravnane industrije. Na voljo so programi, manjka le denar. Boris Bavdek meni, da je za dosego ciljev potrebno tudi primerno nagrajevanje. Jože Klofutar trdi, da so se tržiški delavci vseskozi opirali na lastne sile. Izhod vidi v doslednem izvajanju občinske kadrovske politike. Vodja prodajnega sektorja Breda Korošec je opozorila na usihanje izvoza, slabo nagrajevanje izvoznikov in napihnjenost klirinškega dolarja. MIRKO KUNŠIČ ICkONCmiS Predkongresna razprava komunistov v Telematiki Kaj zmore Iskra sama in v čem pričakuje pomoč Kranj, 26. marca — V nizu misli, kako nadoknaditi tehnološko zaostajanje za razvitim svetom ali ga vsaj zaustaviti, so v ušesih ostale besede Marka Jagodica, direktorja razvoja v Telematiki, ki je dejal, da se pri nas najbolj poslužujemo najdražje poti za osvajanje novih tehnologij: učimo se prek končnih izdelkov. Zelo malo pa druge poti, ki je običajno lažja: razvoja temeljnih znanj s pomočjo študija na tujih univerzah, saj bi s tako usposobljenimi strokovnjaki na izbranih področjih lažje lovili korak z razvitim svetom. Razprava, ki je v pripravah na 10. kongres Zveze komunistov Slovenije minulo sredo potekala v kranjski Telematiki, udeležili pa so se je iz vseh treh kranjskih Isker, je bila namenjena inovacijski dejavnosti in položaju elektronske oziroma informacijske tehnologije. Na kongresu bodo spregovorili tudi o teh, za našo družbo zelo pomembnih vprašanjih, in seveda nanje skušali odgovoriti. Teze za razpravo je pripravil Brane Račič iz Telematike, ki je osvetlil temeljne strateško-razvojne projekte Iskre in s tem slovenske elektronske informacijske industrije. Načrtujejo jih na področju mikroelektro-nike, računalništva, teleinformatike, aktorike in modernih komponent. Iskra sama nima materialne osnove za njihovo uresničitev, neobhodna bo pomoč celotne slovenske družbe. Drugače si uresničitev takšnih projektov tudi ni moč zamisliti, saj vsepovsod po svetu sodijo v državno razvojno strategijo. V najtesnejši povezanosti s sodobno, visoko razvito tehnologijo pa je bistveno večja pobuda, inventivna sposobnost in znanje vseh delavcev, saj brez tega ni moč doseči Visoke produktivnosti in kakovosti. Nenehno učenje in razvoj lastnega znanja sta osnovni, neizogibni značilnosti sodobnega delovnega procesa. Tehnokrati pogosto trdijo, je v tezah zapisal Brane Račič, da so ekonomsko pomembne le velike, usmerjene inovacije. Z njimi se lahko povsem strinjamo, toda te se pojavljajo izključno v okoljih, kjer je na vseh ravneh vzpostavljena ustvarjalna klima. Na videz nepomembna drobna inventivna dejavnost, ki polagoma prehaja v množičnost, je edini in nenadomestljivi spodbujevalec kreativnega vzdušja v celotnem delovnem kolektivu. Ustvarjalno klimo človek občuti neposredno, kot neke vrste tekmo s samim seboj, to je visoka notranja motivacija, ki izhaja iz dela samega. Razpravljalci so dodali, da pomanjkanje strokovnjakov postaja globalni problem slovenske industrije, da nimamo enotnega informativnega sistema o dosežkih domače in tuje tehnologije, zaradi česar priha- ja do podvajanja iskanj, kakor tudi do iskanj tujih rešitev, ki bi jih lahko že našli doma. Novih idej je malo, je sodil drugi, saj so povezane z raziskavami, zategadelj smo odvisni od izdelkov drugih, le-ti pa jih imajo že nekaj let. Tehnološko zaostajanje lahko postane dosti hujši problem kot je zdaj odplačevanje tujih dolgov. V slovenskih planih je dana prednost razvojnim projektom na področju informacijske tehnologije, Iskra je njihov glavni nosilec. Znotraj se bo morala usposobiti za njihovo uresničitev, potrebna bo tudi širša družbena zavest na Slovenskem, kako bistvenega pomena so. Iskra jih sama seveda ne bo mogla uresničiti, potrebna bo pomoč vse slovenske družbe, saj tako ravnajo drugod po svetu, tudi v drugih naših republikah že. Težko pa bo uresničiti tehnološki preboj, če zanj ne bo trdne osnove. Zastavlja se vprašanja, kakšen smisel ima digitalizacija, če bomo po zdajšnjih načrtih imeli šele leta 2000 33 telefonskih priključkov na 100 prebivalcev, kolikor jih je, denimo, imela Švedska že leta 1962. Kako nasloniti takšen tehnološki razvoj na siromašne telekomunikacijske dejavnosti, od koder sredstev ni, odli-vajo se celo drugam? Razprava sama je tako potrdila poglavitni namen za odpiranje teh vprašanj na kongresu slovenskih komunistov. Ali, kakor je ob koncu dejal Zvone Filipovič s CK ZKS, jasno bo treba reči, kaj zmore in kaj lahko postori Iskra sama in v čem pričakuje pomoč, posege, ki naj bi ji omogočili takšen razvoj, kaj sodimo o splošnih družbenih razvojnih pogojih, čemur drugod pravijo državna razvojna strategija. Dotaknil se je tudi priprave dokumenta o strategiji tehnološkega razvoja v naši državi, ki je sprva le izbiral tehnologije, razprave pa zdaj kažejo, naj bi projekte podpirali v fazi razvojno-raziskoval-nega dela, prednost pa bi imele le bazične tehnologije. M. Volčjak Predkongresna razprava v Kranju Ob znanju in delu tudi kultura Kranj, 25. marca — To je bila osnovna misel torkove predkongresne razprave v Kranju, ki jo je o nalogah komunistov pri ohranjanju in nadaljnjem razvoju socialističnih moralnih vrednot pripravilo medobčinsko študijsko središče ZKS za Gorenjsko To področje je obdelano v 3. in deloma tudi v 6. delu predloga resolucije 10. kongresa Zveze komunistov Slovenije. Osnovne vrednote socialističnega samoupravljanja kot so delo, ustvarjalnost, znanje, poštenost, odgovornost, tovarištvo in podobno ne morejo dobiti svojega smisla, če ne bomo tudi bolj kulturni, tako pri delu kot v medsebojnih odnosih, so dejali. Upoštevanje teh vrednot, rojenih v NOB in veljavnih tudi v socialističnem samoupravljan ju,pa je še posebej pomembno in potrebno pri komunistih, poslovodnih delavcih, vodjih, učiteljih, skratka pri ljudeh, katerih odgovornost je večja. Človek, ki se teh vrednot drži, bi moral zbujati spoštovanje i" dobiti priznanje, ne pa doživljati grajo ali celo posmehovanje. Težko je pričakovati od učenca, da bo delaven in znanja željan, če takšnega zgleda ne vidi v učitelju. Težje je te navade privzgojiti mladincu na delovni praksi, če nima pravega in koristnega dela, če vidi okrog sebe postopanje in temu podobno ravnanje. Nesmiselno je upati, da bo inovativnost delavcev prerasla v gibanje, da bo delavec zainteresiran za stalno bogatitev znanja, če bodo inovacije še naprej bolj ali manj naključne in če bodo vodstveni in vodilni delavci v proizvodnji le mojstri, ne pa spodbujevalci in razlagalci te miselnosti. Zal smo v preteklosti želi do- hodek brez ustvarjalnega dela in tudi znanja in nismo ločevali med kolektivi, ki so sami na svojem znanju gradili razvoj, in onimi, ki so znanje neomejeno in drago kupovali na tujem Tudi tu je iskati posledice velikega tehnološkega zaostanka za razvitim svetom in na tem področju so se začeli rojevati zametki današnje gospodarske krize, ki rojeva tudi moralno. Mogoče smo tudi prehitro mislili, da že dovolj znamo in da imamo dovolj kulture za tako veliko dejanje kot je socialistično samoupravljanje. Smo mlada družba, v kateri mora prevladati kvalitetno delo in na njegovih temeljih bo zraslo tudi kvalitetno samoupravljanje. Zveza komunistov pa ima pri tem največjo odgovornost. J. Košnjek MERKUR kranj GLAS 4. STRAN GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE PETEK, 28. MARCA 1 v Krajevna skupnost Selca Vsako leto vsaj pol kilometra asfalta na hribovske ceste Selca, 25. marca — Lani je bila največja akcija v krajevni skupnosti Selca napeljava telefonskega omrežja, pri kateri so krajani opravili prek 5000 ur prostovoljnega dela. Tudi letos in prihodnja leta bo še veliko dela na področju komunalne izgradnje Dolenje vasi, Selc, Kulisa, Topolj, Zabrekev, Lajš in Golice. Več za hribovske vasi. »Decembra smo v vaseh priključili 201 telefon. V Dolenji vasi jih bo 80 naročnikov dobilo do poletja, ko bo vgrajena centrala v Bukovici. Naložba je bila vredna 22 milijonov dinarjev; brez prostovoljnega dela krajanov, ki so s postavljanjem drogov opravili prek 5000 ur. Naročnika bo stal priključek povprečno 8000 dinarjev,« je povedal predsednik sveta krajevne skupnosti Selca Marjan Kalan. Razen telefonije so lani pridobili še vrsto drugih komunalnih naprav. Obnovili so javno razsvetljavo v Dolenji vasi in Selcih, zgradili 300 metrov kanalizacije v Dolenji vasi, asfaltirali krajevne poti v Selcih oziroma obnovili asfalt, obnovili cesto Selca-Goli-ca; to jih je stalo 1,5 milijona dinarjev. Glavni delež je bilo prostovoljno delo. Člani petih gospodinjstev iz Golice so opravili tisoč ur. Cesto bodo širili še letos in prihodnje leto. Podob- no kot bodo vzdrževali druge makadamske ceste, ki jih je samo do posameznih vasi 26 kilometrov. Pomembna pridobitev za Selca je tudi nov vodovodni rezervoar za sto kubikov vode, vreden 2,5 milijona dinarjev in vrste ur prostovoljnega dela krajanov. V Selcih zdaj ne bo več manjkalo pitne vode. »Med lani opravljenimi komunalnimi deli, pri katerih krajevna skupnost ni sodelovala z denarjem, moram omeniti še regu-Jb^jj^ A lacijo potoka j/šk HMHg Keršivnika delno regulacijo ^^^^^^^^^ ' Sore, postavitev nove transformatorske postaje v Sevnici in nov električni vod v Kališe, Selca prenos okrog petsto metrov električnega omrežja z zračne na zemeljsko linijo v Dolenji vasi, medtem ko smo v Selcih dobili obnovljen gasilski dom s sobo za civilno zaščito,« je dejal Marjan Kalan. V krajevni skupnosti so se odločili, da bodo do leta 1990 dali poudarek predvsem hribovskim cestam, ki so ob telefonih najpomembnejše za življenje odročnejših vasi in naselij. Če bo le denar, bodo skušali vsako leto asfaltirali vsaj pol kilometra hribovskih cest, saj je redno vzdrževanje makadama dolgoročno precej dražje od asfalta. Iz samoprispevka, za katerega so se odločili lani, bodo pet let združevali denar za ureditev javne razsvetljave, obnovo vodovodov, gradnjo kanalizacijskega omrežja, predvsem v Selcih in Dolenji vasi, asfaltiranje krajevnih poti in obnovo asfalta, nekaj denarja bodo morali nameniti za obnovo pokopališča v Selcih, nekaj za TV pretvornik na Miklavžu, v tem srednjeročnem obdobju pa se bodo morali odločiti tudi glede ceste skozi Selca. V občinskem planu je rečeno, da bo treba poiskati novo traso, ki bo obšla Selca. Če se krajani za to ne bodo ogreli /bo treba obnoviti sedanjo cesto in zgraditi pločnike od šole do naselja. »Krajani se bodo vsako leto posebej odločali, za kaj bodo namenjali denar iz samoprispevka,« je dejal Marjan Kalan. »V letošnji plan smo zapisali, da bomo začeli obnavljati cesto v Topolje, da bomo položili petsto metrov asfalta na eno od hribovskih cest, če bo denar, da bomo obnovili vodovod v Topolj ah, Zabrekvah in Dolenji vasi, obnovili javno razsvetljavo v Sevnici in Dolenji vasi, obnovili znamenje sredi Selc, se lotili obnove kuturnega doma, vsaj strehe, postavili avtobusno postajo v Selcih in asfaltirali nekaj krajevnih poti ter pripravili potrebno za gradnjo kanalizacije v Dolenji vasi.« »Več bomo morali narediti tudi za lepši videz naših vasi,« je še dejal Marjan Kalan. »Lani smo izgubili edino gostilno v Dolenji vasi. Kmečkega turizma še nismo uspeli postaviti na noge, čeprav imamo idealne pogoje. Na področju turizma in gostinstva bolj nazadujemo kot ne, zato se bomo morali tega dela lotiti bolj zavzeto.« H. Jelovčan Več sto sadjarjev v Res j ah pri Podvinu Mladi nadaljujejo tradicijo Pod vin, 22. marca — Kmetijsko posestvo Poljče in Sadjarsko društvo Slovenije sta pripravila v KŽK-jevem sadovnjaku Resje pri Podvinu tradicionalni, vsakoletni prikaz obrezovanja in škropljenje sadnega drevja. Zbralo se je več sto sadjarjev, ki so z zanimanjem poslušali navodila in spremljali delo priznanih sadjarskih strokovnjakov Tineta Benedičiča iz Radovljice in Mileve Kač iz Žalca. V sadovnjaku jo bilo v soboto nadvse živahno. Od vsepovsod so prišli ljudje: z Gorenjske, iz Ljubljane in tudi iz drugih slovenskih krajev. Med njimi je bil tudi Darko Veternik s Hudega grabna pri Tržiču, živinozdravnik po poklicu, ki pa se je potem, ko na Gorenjskem ni našel dela, zaposlil v veterinarski postaji v Metliki. Med tednom je v Beli krajini, v soboto ali v nedeljo pa vedno pride domov. »Kmetje v Metliki in okolici gojijo tudi sadno drevje, zato je dobro, da si naberem tudi nekaj sadjarskega znanja,« je povedal Darko. »V naši vasi, pod Dobrčo, za sadjarstvo niso najugodnejše razmere, pa kljub temu ni hiše, da ne bi imeli na vrtu tudi nekaj sadnega drevja. Pri nas imamo nekaj jablan, sliv in češenj. Če je dobra letina, pridelamo dovolj sadja za domače potrebe. No, lani se nam to ni posrečilo, ker je pozeba napravila preveč škode ... Prvič sem se udeležil strokovnega prikaza obrezovanja in škropljenja. Zanimalo me je, kako opravljajo dela v sadovnjaku strokovnjaki in katere sorte so za gorenjske podnebne in vremenske razmere najboljše in najdonosnejše,« je povedal Darko in dodal, da ga je presenetila ta- Ribe za Savo in Kokro — Ribiška družina Kranj je tudi letos poskrbela za vložitev mladic iz gojitvenih potokov v Savo in Kokro. Pred dnevi so trije njeni člani, Peter Komovec, Srečko Šorli in Franc Berce,pri Tekstilindusu spravljali v Savo novih tisoč dvoletnih mladic potočnih postrvi iz Delce in Stražnice. Povedali so, da jih v Savo in Kokro vsako leto vložijo od 12 do 15 tisoč kilogramov. — Foro: D. Dolenc. A i. ko množična udeležba. »Sadjarstvo ima na Gorenjskem že dolgoletno tradicijo in sodeč po številu mladih, ki so prišli na strokoven prikaz obrezovanja in škropljenja sadnega drevja, se ni bati, da bi se tradicija prekinila. Tudi časi so takšni, da ljudi spodbujajo h gojenju sadnega drevja. Jabolka in hruške so v trgovini že postala draga, predraga, da bi si jih lahko redno privoščili ljudje, ki so na plačilni listi pri dnu,« meni Darko Veternik. (cz) Start in cilj na Rovtarici RADOVLJICA — Letos praznujemo 45 let vstaje, na Gorenjskem pa tudi 45 let ustanovitve Cankarjevega bataljona. Svečana seja radovljiške občinske skupščine bo 2. avgusta na Vodiški planini, kjer je bil bataljon ustanovljen, pripravljajo pa tudi tek ekip od spomenika do spomenika, ki so postavljeni po vsej Jelovici. Občinski odbor zveze združenj borcev Radovljica se že zdaj pripravlja na slovesnost, ki bo letos ob občinskem prazniku na Jelovici. Do takrat bodo uredili nekatera spominska obeležja. Temelje koče na Mošenjski planini so že očistili, zidove betonsko zaščitili, nekdanjo klet v koči, kjer se je nabirala voda, so pokrili z leseno konstrukcijo in s skodlami. Postavili bodo tudi pregledno tablo, ki bo mimoidočemu dala vse podatke o Mošenjski planini in o njeni tragediji, ko je 13. januarja 1942. leta padlo 12 dražgoških borcev. Pregledali pa bodo tudi ostala obeležja. Na Jelovici so namreč imele več akcij in borb enote Prešernove brigade in XXXI. divizije, ki jih tudi označujejo spominska obeležja. Za radovljiški občinski praznik pripravljajo spominski tek od spomenika do spomenika. Na voljo naj bi bili dve progi, ena dolga 7, druga 15 kilometrov. Start naj bi bil na Rovtarici, pot pa naj bi vodila čez Selško planino, Martinčka, Lipniško, Mo-šenjsko in Vodiško planino, cilj pa bi bil spet na Rovtarici. Prvi tek bo organiziran letos. Borci upajo, da bo postal tradicionalen, saj bi tako Jelovico in njeno vlogo v partizanski borbi najbolje približali mladini. D. Dolenc od tu in tam... Letos pokrito postajališče — Ker je cesta skozi vas Podkoren večkrat slaboLJ plužena, so se v krajevni skupnosti Kranjska gora odločili, da avtobusnom_ postajališče prestavijo ob glavno cesto ob spodnjem delu vasi. Letos bodom uredili še pokrito postajališče. — A. Ž. Gasilci na Gorenjskem • Gorenjski gasilci namenjajo še posebno veliko skrb obrambi pred požari. Ocene kažejo, da so povsod, kjer krajevne skupnosti dobro delajo, tudi gasilci zelo delavni. Večina gasilskih društev na Gorenjskem je nastala po večjih ali manjših požarih, ki jih ljudje niso mogli pogasiti. • Na Gorenjskem je 125 gasilskih društev. Občinska gasilska zveza Jesenice ima 13 društev, v kranjski občinski gasilski zvezi jih deluje 44, v radovljiški 34, v škofjeloški 23 in v občinski gasilski zvezi Tržič 14 društev. Ta dru- Obnovili bodo kočo Križe — Priljubljena koča na Kriški gori je bila zgrajena pred 33 leti. Tri leta kasneje je bil dograjen salon, pred 23 leti pa še dependansa. 1976. leta so zgradili tovorno žičnico, pred štirimi leti pa južni del planinske postojanke. Koča pa je zdaj potrebna temeljite obnove predvsem zaradi dotrajanega ostrešja. V pripravah na prenovo kočo so že lani obnovili žičnico, na kateri bodo letos zamenjali še nosilno žično vrv. Predsednik Planinskega društva Križe Marjan Zaplotnik je še posebej poudaril, da so že do zdaj veliko naredili s prostovoljnim delom. Podobno pa bo treba poprijeti za delo tudi pri sedanji obnovi koče. V društvu zelo dobro deluje markacijski odsek, redno pa obnavljajo tudi poti preko Kriške gore, Tolstega vrha in Male Poljane do Storžiča. D. P. tri štva so že veliko prispevala k obrart^ pred požari. • Gasilci imajo bogate izkušnje. P° požarov prihaja, ker se v stanovanje vnamejo različni kosi pohištva, za \tQZ so največkrat krive grelne naprave,.e so postavljene preblizu pohištvu. I marsikateremu požaru pa sta botrov*^ malomarnost in pozabljivost zaradi Uje izključenega likalnika ali električne*/^ grelca. C I.Petn^ Škofja Loka, marca — Takole -mamica Mateja in soseda Darja peljali na sprehod najpopularncj lanske novorojenčke. Desetmesečne^ Jan, Rok, Tadej in Nina, Logarjevi-— četverčki, pridno rastejo, najbolj pflk 1 uživajo na spomladanskem soncu%j — Foto: V. Stanovnik S-1 pritožno knjigo. prosim KAJ BO Z ODŠKODNINO? Nesreča nikoli ne počiva, pravijo. Pri meni leta 1984 prav gotovo ni. Zaradi bolezni sem moral dati iz hleva štiri goveda. 17. februarja je šla krava s teletom. Koliko sem dobil zanjo, niti ni pomembno, tele pa je imelo 43 kilogramov. 22. februarja sem moral dati še bikca, starega eno leto, ki je imel okrog 350 kilogramov in je začel hujšati. Čez nekaj časa sem moral dati še enega iste starosti, vendar je bilo meso še užitno in sem zanj tudi nekaj dobil. Dva meseca kasneje je prišel živinozdravnik cepit prašiče. Vprašal me je, če sem za tistega bikca že dobil odškodnino od zavarovalnice. Povedal sem mu, da ne. Kmalu nato pa je prišel zastopnik zavarovalnice obnovit zavarovanje živine. Rekel sem mu, naj mi najprej zavarovalnica plača, potem bom pa še jaz njim. Povedal je, naj najprej jaz uredim dokumente o poginuli živali, potem pa bom dobil denar. Živinozdravnik mi je povedal še, da je vse dokumente poslal na zavarovalnico. Ko pa denarja še vedno ni bilo, sem zastopnika zavarovalnice ponovno poprašal. Odgovoril mi je, da on ni dobil nobenih dokumentov in naj jih čimprej pre skrbim. Bilo je že poleti in ker nisem imel časa, da bi hodil v Skofjo Loko, sem prosil, naj mi v zadrugi preskrbijo tiste dokumente (zdravniško spričevalo). Ker pa so bili ravno dopusti, se je zadeva spet zavlekla. Decembra je zastopnik zavarovalnice spet prišel zaradi zavarovanja traktorja in mi je tudi povedal, da se datumi v dokumentih ne ujemajo in zato ne dobim izplačane zavarovalnine. Ocenil sem, da je vzrok pomota in sem o tem po telefonu obvestil zavarovalnico. Povedali so mi, naj vprašam še v klavnici, tam pa smo ugotovili, da je bikec res poginil. Na zavarovalnici so e< UF mi rekli, da bodo še oni preverili, (b( in če je res tako, bom denar kma-lu dobil. '3-Ker pa ga še danes, po dveh le-fe tih, nisem, sem lani odpovedal vse zavarovanje. Zastopnik zavarovalnice mi je rekel, da se za to niti najmanj ne sekirajo, in da sem sam kriv, če nisem dobil od- . škodnine. Menim, da sem kriv le Lj toliko, ker sem teleta kupil in jih ^ redil leto dni, kupil zanje 100 ki- \ logramov pokvarjenih krmil, da j0 sta potem dobila drisko in sem ju /n moral dati predčasno v zakol. L Prav bi bilo, da bi se pravi krivec sam javil. Jaz še vedno upam, da t)g sem do zavarovalnine upravičen, *a čeprav sta že minili dve leti. Vinko Dolenc Gorenja Ravan 2, Poljane t pr-tli k že M ZMANJKALO JE KURJAVE? Sem iz Gasilske ulice 20 v Šenčurju. 1950. leta sem na zapuščeni občinski zemlji zasadil oreh. Pred dvema letoma pa si je že veliko drevo začel lastiti sosed. Letos ga je ob pomanjkanju drv v dolgi zimi posekal. Mislim, da bodo tisti, ki so že kdaj posadili drevo in potem spremljali njegovo rast, razumeli, kaj pomeni takšno dejanje. A. F., Šenčur ŠE KAR: SREČNO NOVO LETO Pred dnevi sem bil v Elanovi prodajalni v Begunjah. Ko sem si ogledoval izložbe trgovine, me je zbodlo, da nam še kar želijo srečno novo leto. Menim, da bi bilo veliko pametneje, če bi nas s kakšnim lepakom opozorili na kongrese, na teden smučarskih skokov v Planici... G. J. "L k 13 1K, 28. MARCA 1986 KULTURA .5. STRAN (g®3MgSSoiJ©IEIIGLAS ikademski slikar (in fotograf) Zmago Jeraj v galeriji Nova tisbe ar tako t < s v V, r < i r r Jranj, 26. marca — Jerajeve rariisbe, s katerimi se na saje Postojni razstavi v Kranju ranfredstavlja drugič, (prva a Razstava je bila leta 1972), so ^e'fe na potovanju med Ljubljano, Beogradom in Kosta-di bjevico ustavile v kranj-~neSkem Delavskem domu. Na ^Jtvoritvi je svojo, še neobjavljeno prozo bral Franci Za-foričnik Mariborski slikar Zmago Jeraj J5 v Kranju š svojimi risbami ne edstavlja prvič. Ne poznamo ga kot slikarja, temveč tudi kot fo-grafa. V Kranj prihaja v času, ko fe je komisija pri Društvu obliko-\ talcev Slovenije za izbor najboljših -grafičnih del odločila za pohvalo jnjige Andreja Brvarja Domača aloga za učitelja, ki jo je likovno ' ogatil Zmago Jeraj. Risbe kar tako — kot se "nenuje razstava — najbrž ni tše najnovejše delo? Nova figuralna risba — Risbe kar tako kot je svojemu delu nadel naslov mariborski slikar in fotograf Zmago Jeraj, se pojavljajo v slikarje-vem delovanju od konca sedemdesetih let. Na razstavi v galeriji Nova je o slikarjevem delu spregovoril likovni kritik Aleksander Bassin, ki je Jerajev predstavljeni opus označil kot svojevrstno beleženje neke vrste elementarnih zapisov, ki pa so po svojem redu izbrani, selektivni. Pri tem je treba opozoriti še na nekaj — na slikarjev odnos do sedanjosti: njegove risbe so kot doživljaji iz dnevnika, ki ga človek ponovno lista, kaj izpusti in preskoči ali pa pri nekem listu zastane v prepoznavanju svojstvene poetike vsakdanjosti — temu bi se pač bilo škoda odreči. »Ne, to je obdobje, s katerim sem se intenzivno ukvarjal v letih 1979—84. Seveda pa ne pomeni, da ne bi tem risbam še kaj dodal; serija je odprta ...« Katera slikarska smer pa vas zdaj najbolj zanima? »Zdaj slikam v olju.« Likovna simbioza z Brvar-jevo knjigo najbrž ni edina in tudi ne naključna? »Res, ta avtorska likovna priloga — kot bi temu lahko rekli, nikakor pa ne gre za ilustracijo — ni prvi tak poskus. Dijaški grafiti so v knjigi dobro uspeli, medtem ko pri ostalih slikah tisk ni ravno najbolj podoben originalu. Veseli me, da je delo naletelo na takšen odmev. Očitno pa je, da sva se z Brvarjem ujela. Pred leti, ko je v samozaložbi izdal Pesmi, enovrstičnice, sem knjigo opremil s fotografijami.« Ukvarjate se tudi s fotografijo. »Da, dokaj intenzivno. Pred časom je izšla pri Partizanski knjigi monografija o fotografiji — skupaj s pesnikom Danetom Zajcem. Sedaj me zanimajo pustne teme skozi fotografsko lečo.« L. M. »■ard-rockovski dogodek seznani leteči predmeti "^ubijana — Koncert skupine UFO je v mali Tivolski dvorani mted okoli 1500 poslušalci minil precej bučno — a le po zvočni t* KULTURNI KOLEDAR FO so hard-rockovska skupina, ki i, (bolj ali manj) aktivna že od sedem-i- šetih let. Po krajšem premoru v letih 13—84 je spet prišla na koncertne ?_ fe. Po dveh letih in ool so novembra ll i-o a - KRANJ — V galeriji Prešernove . Mše je na ogled razstava Nejča Slaparja. V galeriji Mestne hiše razstavlja-a lo slikarska in kiparska dela liko-j* rfii umetniki severne Primorske in l- »everne Obale. c i V Mali galeriji Mestne hiše je na % Pgled razstava Etnološka rajoni-t, fcacija občine Črnomelj, ki jo je pripravil Belokranjski muzej iz Me- Mike. I V galeriji v Tavčarjevi ulici razstavljata akad. kiparka Alenka Er-žen-Suštaršič in akad. slikarka arjanca Kraigher. . RADOVLJICA - V dvorani glasbene šole bo v ponedeljek, 31. mar-pa ob 18.30 večer s kljunasto flavto. " Nastopata Mateja Bajt — kljunasta - flavta in Jožica Potočnik — čemba-. lo. JESENICE — V Kosovi graščini bodo v četrtek, 27. marca, ob 18. uri °dprli razstavo Likovna prizadevanja na Gorenjskem. Po otvoritvi bodo vrteli tudi filme članov Kino kluba mladih iz Zagorja. Razstava bo a ogled do 11. aprila. KRANJSKA GORA - Liznjeko-Va hiša bo zaprta do 1. maja. ŽELEZNIKI — V salonu pohištva Alples je odprta razstava fotografij, ki so ip pripravili člani Foto kluba Iskra Železniki. Razstava bo odprta do 12. aprila ŽIRI — 3 ivnostna predstava slovenskega filma Christophoros bo v nedeljo, 30. marca, ob 17. uri v ki-nodvorani DPD Svobode Žiri. Po predstavi bo v mali dvorani razgovor z ustvarjalci filma, ki je bil nagrajen na Tednu domačega filma v Celju, pred kratkim pa je dobil prvo nagrado na filmskem festivalu v Strasbourgu. lani izdali novo ploščo z naslovom Mis-demeanor — mimogrede, ploščo je moč kupiti tudi pri nas — kar je obenem tudi temeljni vzrok za svetovno turnejo, v okviru katere so imeli dva koncerta tudi v Jugoslaviji (Ljubljana in Zagreb). Na ljubljanskem koncertu se je v vlogi predskupine predstavila zasedba Šank ročk iz Titovega Velenja. Fantje so poskušali z glasbo, ki je zmes hard-rocka in klasičnega rock'n rolla zagreti zbrano publiko, kar je bila tudi njihova osnovna naloga. Pretirano vsiljeno obnašanje na odru je bilo spremljano še z občasno mikrofonijo in iskanjem prave scenske razsvetljave, a so Velenjča-ni kljub temu uspeli vsaj približno ustvariti atmosfero pred nastopom »neznanih letečih predmetov«. Sledil je poluren premor, v katerem se odrskim delavcem očitno ni ljubilo preveč naprezati pri postavljanju glasbil. Zato je bil ves trud predskupine v bistvu,zaman — ustvarjena atmosfera se je namreč hitro razblinila. Vključitev celotnega »light showa« in (pre)močno odprti zvočniki so sami po sebi najavili Phila Mogga (vokal), Ato-mik Tommya M. (kitara), Paula Ray-monda (klaviature in kitara), Paula Graya (bobni) in Jima Simpsona (bas kitara).'Hrup, ki je prihajal z odra, je dodobra pretresel tivolsko dvorano, kar je obiskovalce v prvih vrstah vidno navdušilo. Ob skladbah z zadnje plošče so velik del koncerta posvetili tudi pesmim starejšega datuma. Vsa stvar je mogoče res zadovoljila le zaprisežene »hevimetalce«, ostalim obiskovalcem pa niso ponudili kdove-kaj posebnega. Tudi oba dodatka sta izzvenela precej umetno — bolj zaželena s strani nastopajoče skupine kot pa samega občinstva. Vine Berter Priznanja igralcem Kranj, 22. marca — V Prešernovem gledališču je bila krajša slovesnost, na kateri so dolgoletnim igralcem tega gledališča podelili Linhartove značke, priznanja Zveze kulturnih organizacij Slovenije za ljubiteljsko delovanje. Za dvajset let ljubiteljskega dela sta priznanje dobila Biba Uršič in Jože Vun-šek, za desetletno delovanje pa Jelka Štular, Tine Primožič, Edka Oman, Janez Dolinar, Rasto Tepina in Jože Mo-horič. Priznanja jim je izročil Matevž Oman, predsednik ZKO Kranj. Otroci manjšega boga Tržič, 28. marca — Danes zvečer ob 19.30 bo v tržiški kino-dvorani nastopilo Mestno gledališče ljubljansko. Zadnja abonmajska predstava v sezoni bo predstava Otroci manjšega boga v izvedbi Mestnega gledališča ljubljanskega, ki je to delo premiersko predstavilo oktobra leta 1984. Dramsko besedilo sestavljajo izseki zgodb gluhih in naglušnih ljudi dvajsetih let, zrele, a vendarle ne odrasle generacije, glede na sposobnosti dojemanja in bivanja v svetu slišočih. Predstavo je pripravil režiser Grega Tozon, nastopajo pa Slavko Crjak, Jožica Avbelj, Tomaž Pipan, Maja Šugman, Evgen Car, Stanislava Bonisegma in Marija Lojk. Scenografija je delo Mire Carnelutti, kostumografija pa Mete Severjeve. B. K. Srečanje glasbenih šol Gorenjske Kranj, marca — Člani Društva glasbenih pedagogov Gorenjske so na sestanku določili datume za letošnja regijska glasbena srečanja. Tradicionalno srečanje gorenjskih glasbenih šol, ki ga bo letos organizirala Glasbena šola Kranj, bo 18. aprila. Razen gorenjskih bodo na srečanju sodelovali tudi učenci iz Ukev v Kanalski dolini ter učenci glasbenih šol z avstrijske Koroške. V Kranju bo tudi gorenjsko srečanje šolskih pevskih zborov, ki ga bo 23. maja organizirala Zveza kulturnih organizacij. Gorenjske glasbene šole se bodo udeležile tudi 4. srečanja mladih slovenskih glasbenikov treh dežel, ki bo 14. maja v Cankarjevem domu v Ljubljani. Tudi tu bodo sodelovali učenci glasbenih šol avstrijske Koroške, Fur-lanije-Julijske krajine in vse Slovenije. Lani je bilo takšno srečanje v Trstu, predlani pa v Celovcu. Svoje najboljše učence bodo gorenjske glasbene šole poslale tudi na 3. republiško revijo mladih glasbenikov Slovenije, ki bo 17. maja v Zagorju ob Savi. _ Vsekakor bo sodelovanje na teh prireditvah zahtevalo veliko dela tako za pedagoge kot tudi za učence, če naj bi svoje šole kar najbolje zastopali. --lirV- D.Dolenc Artačeva pesmarica Celovec, marca — Prejšnji teden je koroški skladatelj samouk Hanzi Artač na pevski prireditvi predstavil svojo prvo pesmarico. V Mladinskem domu Slovenskega šolskega društva v Celovcu je koroški skladatelj, samouk Hanzi Artač, predstavil svojo prvo pesmarico za mešani zbor Ob reki Dravci. Pred polno dvorano, ki so jo do zadnjega kotička napolnili prijatelji koroške pesmi tako s Koroške kot iz Slovenije, je sodeloval tudi kamniški študentski pevski zbor, ki je poleg nekaterih pesmi iz Artačeve pesmarice zapel še pesmi iz svojega bogatega repertoarja. Hanzi Artač je v svojo prvo zbirko vključil 25 skladb, ki jih je napisal na besedila priljubljene koroške pesnice Milke Hartman. V prvem delu večera je v dvorani zadonela njegova Domovina na verze Milke Hartmanove, drugi del večera pa je sklenila skladba Ob reki Dravci, hvalnica Koroški, po kateri je naslovljena zbirka. Hanzi Artač se je rodil pred 36 leti na Obirskem. Razmere, v katerih je živel, mu niso dopuščale odkrivati skrivnosti glasbene umetnosti v šoli. Njegove pesmi so občutene, otožne, pa spet vedrejše; melodija teče zanosno, mehko, hrepeneče, v njegovih skladbah je čutiti srce koroškega človeka. Pristnost in iskreno hotenje v Artačevih skladbah sta tisto, zaradi česar smo prepričani, da bodo naši zbori radi segli po njih in da se bodo pesmi priljubile tudi poslušalcem. Zbirko Ob reki Dravci je ob podpori Slovenske prosvetne zveze in Krščanske kulturne zveze založila Založba Drava iz Celovca, spremno besedo je napisal prof. Samo Vremšak, o besedilih Milke Hartman pa razmišlja dr. Pavle Zablatnik. Marija Kos Knjižnica in razstavišče hkrati Kranj, marca — Knjižnica v Iskrini srednji šoli na Zlatem polju postaja tudi galerijski prostor, namenjen razstavam likovnikov in literatov, ki delajo v Iskri in zunaj nje. V prijetnem knjižničnem ambien-tu sta se za 8. marec predstavili kranjski likovnici Zlata Volarič in Vida Štemberger. Zlata Volarič, ki jo kot slikarko poznamo po njeni otroško naivni predstavitvi vsakdanjega življenja, je razstavila vrsto risb s tušem z etnološko, zgodovinsko in literarno-zgo-dovinsko tematiko. Sem sodijo dela z njenih ekstemporalnih srečanj v Novem mestu (Štrajk v tekstilni tovarni, 1984; Dolenjsko kolo, Portret Angele Smole in Dragotina Ketteja, 1985), v Velikih Laščah (Levstikov Ubežni kralj in Otrokom, 1985) in poleg tega risba Množica, ki je bila razstavljena v Ljubljani in nagrajena na Ex Tempore v Marezigah leta 1983. Slikarka Vida Štembergar, katere likovnost še. ni ujeta v neki povsem določeni stilni krog, se predstavlja z Uspel koncert Cerklje, 22. maarca — Štirje gorenjski pevski zbori so na prireditvi v osnovni šoli D. Jenka predstavili tekmovalni program za Našo besedo 86. Minulo soboto zvečer je bil v nabito polni avli osnovne šole Davorina Jenka skupni koncert štirih pevskih zborov, ki so predstavili tekmovalni program za tekmovanje slovenskih pevskih zborov Naša pesem 86, ki bo aprila letos v Mariboru. Vsi nastopajoči zbori — Moški pevski zbor KUD Davorin Jenko, Mešani študentski pevski zbor Kamnik, ženski pevski zbor Milko Škoberne in APZ France izborom tihožitij, med katerimi je treba posebej omeniti Tihožitje z rožo in ženskim aktom, Tihožitje s cvetjem in vrčem s poudarjenimi belimi toni in Tihožitje z rožami in stekleno vazo. Navedene slike predstavljajo uvod v pripravo slikarkine načrtovane samostojne razstave v Kranju. V literarnem delu razstave sta predstavljeni knjižni izdaji Aforizmi in Paberki Jožeta Volariča in nekaj avtorjevih še neobjavljenih pesmi, med njimi pesniški zapis ob tragični smrti učenke Tanje Fajmut. Med literarnimi deli Zlate Volarič so na razstavi zastopane črtice in humoreske Sreča? Da, ali pa tudi ne in roman Koraki. Na razstavi so še pesniške zbirke Franca Pavčiča-Ra-da, Marjana Štancarja-Monosa in Jožeta Pukvalca (Čriček in Kres v prleškem narečju). Cene Avguštin Prešeren — so se na vseh dosedanjih tekmovanjih dobro odrezali, saj so že osvojili plakete mesta Maribora. Do izraza je prišlo resno delo pevcev, ki skoraj že presega meje ljubiteljskega udejstvovanja. Poslušalci so se pevcem zahvalili z dolgim aplavzom z željo, da bi se na mariborskem tekmovanju kar najbolje odrezali. J. Kuhar Adergas ima gledališko zgodovino Silvo Sire je že deset let predsednik kulturno-umetniškega društva Adergas, razen tega pa še režiser, igralec in vse, kar je treba. Vsako leto postavijo na oder po tri predstave, pripravijo prireditve za dedka Mraza in za dan žena in vedno je Silvo tisti, ki vodi, organizira, spravlja skupaj ljudi, pripravlja dvorano in oder. Za igro vnema tudi najmlajše. Že dolga leta poje prvi bas pri moškem pevskem zboru Davorina Jenka v Cerkljah. Odkar je Silvo prevzel, kultura res živi, pravijo v Adergasu. Adergas ima gledališko zgodovino, na katero je verjetno vplivalo tudi okolje, velesovski samostan v vasi, ki je sam kot velika mogočna in lepa kulisa. Igre so prirejali ob raznih cerkvenih praznikih. Napot-nekov oče, Franc Grilc, ki je vsak dan zapisoval, kaj se je dogajalo doma in po svetu, je v svoj dnevnik zapisal, da je bil 30. aprila 1939. leta občinski ogled za dvorano v farov-ških kleteh, 8. oktobra je dal za dvorano 100 dinarjev, 26. novembra 1939 pa so v novi dvorani prvič igrali Tri sestre. Preden je bila dvorana urejena, so vaščani Adergasa igrali kar pri Martinove' na kmečkem podu. Leta 1938, ob 700-letnici božje poti, so na prostem pred cerkvijo igrali Slehernika, vse v verzih. Tudi po vojni je gledališka dejavnost hitro zaživela. Najprej jo je vodila učiteljica Marija Cebulj iz Adergasa, za njo je poprijel učitelj Virnik, za rjim Koz-jek, potem je Anton Jerič s Praprot-ne police režiral celih deset let, za njim Lojze Kotnik, zdaj pa Silvo. Še vedno so najbolj privlačne igre na prostem. Leta 1984 so pri Tratarju na Trati igrali komedijo Piknik na bojišču. Lani so imeli pri Tomažku večer ljudskih pesmi Pod oknom. Trije pevski zbori, Davorin Jenko, oktet Sava in Janez Čebulj iz Komende, so peli, povezovala pa je adergaška dramska skupina. Pred vojno je gledališko delo dra-mil predvsem župnik Franc Pfeifer, ki je dal pobudo, da so iz samostanskih kleti naredili dvorano. Prav zdaj jo spet adaptirajo. Veliko narede udarniško; po pet, šest, jih je zraven, ko so betonirali, pa tudi po dvajset. Pred dvema letoma so preuredili zgornje prostore, kjer so bili včasih razredi, zdaj ima tu večjo sobo KUD, eno ima Športno društvo Adergas, ena soba je za tenis. V dvorani bodo položili nove pode in izolacijo, oder pa bodo podaljšali za dva metra, da bo primeren tudi za koncerte. Vsako leto postavijo na oder tri igre. Za letos so naštudirali Marin-čevo komedijo Ad aeta, za novo leto so igrali otroško komedijo Lev in miška, zdaj pa še Najlepša beseda. Druge gledališke družine pridejo tudi gostovat, vendar letos ne morejo zaradi neurejene dvorane. Prihodnje leto bi radi postavili na oder Preglove Berače. Na prostem bi jih igrali, pri Tomažku, kjer je stara lesena hiša z gankom, ali pa pred cerkvijo. Pa še niso dobili teksta. Vsekakor pa bodo še pripravili pevska srečanja pod lipo na Trati. Zdi se, da se z lepo domačo pesmijo v vas vrnejo lepi stari časi, ko so fantje na vasi še peli... D. Doienc GLAS 6. STRAN ZA DOM IN DRUŽINO, IZ ŠOLSKIH KLOPI PETEK. 28. MARCA 1 TA MESEC NA VRTU Če nameravamo saditi bob, ga posadimo takoj, ko odleze sneg (lahko bi ga že v začetku marca). Postranska dobra lastnost boba je tudi njegova varovalna vloga za krhke in občutljive rastline. Dolgo obrobno gredico na tisti strani vrta, od koder pihajo najmočnejši vetrovi, zasadimo z bobom in v zatišju te vetrovne zavese bodo lepo uspevale bučke in kumare. Čas je tudi, da sejemo grah. Vse sorte graha z gladkim zrnjem lahko gojimo za svežo uporabo ali pa tudi za suho zrnje Če se že odločimo za obojno uporabo, potem določimo eno gredico za sprotno uporabo, drugo gredico pa namenimo za suho zrnje. Negospodarno in popolnoma napačno je obrati samo del strokov za svežo uporabo, ostanek pa pustiti, da dozori. S takšnim pridelovanjem pa sploh ne pridelamo dobrega semena, saj ostanejo zanj najslabše razviti stroki. Če torej pridelujemo semenski grah zase, od teh rastlin ne smemo nabirati svežega stročja. Pa še to. Na vsaki gredici je prostora za 4 vrste nizkega graha, če so vrste pomaknjene po 50 cm od roba grede in je med vrstami 30 cm razmika. Grah sadimo posamično, ne pa v skupinah ali gručah, kot to navadno delamo pri nizkem fižolu. Pred sajenjem potegnemo ob vrvici plitke brazdice, tako da je seme pokrito s 5 cm debelo plastjo zemlje. Približno vsake 3 cm položimo eno zrno graha. Nazadnje brazdice pokrijemo z zemljo tako, da uporabimo narobe obrnjene grablje. Sredi marca (letos bo to konec marca) je zadnji čas, da sejemo črni koren, če hočemo doseči kar največ pridelka. Črni koren prodre več kot 20 cm globoko v zemljo, zato moramo zanj pripraviti zemljo z globokim lopatenjem, to je na dvojno globino lopate. Korenine, ki naletijo na trdo in neprerahljano plast zemlje, se skrivenčijo in pokvečijo. Zato moramo na črni koren misliti že jeseni; pomladno lopatenje je izhod v največji sili. Tudi špinačo moramo sejati čim prej, če želimo za tem pridelkom sejati še kakšno drugo zelenjavo. Mnoge sorte špi-nače hitro poženejo v cvet, ko se v drugi polovici maja otopli. Od setve do spravila pridelka poteče približno 60 dni. Za špinačo lahko sejemo šo kumare, fižol, papriko in bučke. Med koreninastim in listnatim peteršiljem je velika razlika, zato moramo paziti že pri nakupu semena. Močnejši vonj imajo po navadi korenaste sorte peteršilja, medtem ko uporabljamo kodrolistne sorte predvsem za garniranje. Pri korena-stem peteršilju je razen listov užiten tudi koren, ki je pravzaprav odebeljena vretenasta korenina. Korenasti peteršilj je predvsem uporaben v pozni jeseni in pozimi. Zanesljivo in dokaj hitro seme kali, če ga sejemo v ogreto zemljo. Blitva ali mangold hoče imeti srednje težke, toda s humusom in drugimi hranili dobro založeno zemljo. Dolga vretenasta korenina blitve prodre globoko v tla, zato mora biti zemlja temeljito prerahljana. Najprimernejša je srednje težka zemlja, ki se ne izsuši prehitro. Slabša tla izboljšamo z oblinim dodatkom šote ali hlevskega gnoja. Blitvo sejemo lahko kar na stalno, sadike pa dobro prenašajo tudi presajanje. Setev na stalno je za vrtnika najbolj preprosta. Že tedaj, ko kupujemo seme blitve, se moramo odločiti, kako bomo uporabljali pridelek. Liste blitve lahko pripravljamo kot špinačo, peclje pa uživamo podobno kot šparglje; zato tudi poznamo več sort za različne namene. Listno rebro je pri blitvah rebračah zelo debelo in več kot 5 cm široko. Taki sorti sta ,srebrna gladka' in .srebrna kodrava'. Blitve rezivke pa imajo tanka rebra, zato pa zelo dolge in velike liste; te smemo večkrat rezati, ker se ponovno obrastejo. Znani sorti sta .zelena rezivka' in .trajna rezivka'. Kot vse druge korenovke tudi korenček ne mara sveže, s ALI RES HE GRE BREZ KEMI1E?- Te dneve, ko kopni zadnji sneg, bomo videli vedno več ljudi na vrtovih, v sadovnjakih, na polju. Začela se bodo prva škropljenja drevja, ki jim bodo sledila naslednja, na nekaj tednov. Sredi pomladi bodo vrtičkarji že preganjali zajedalce z insekticidi, mesec kasneje bodo kmetje uničevali plevel s herbicidi. Vse polno kemičnih pripravkov, ki jih v končni obliki v pridelkih rastlinskega in živalskega izvora dobimo na mizo ljudje: dojenci v materinem mleku, otroci in odrasli v kravjem mleku, v mlečnih izdelkih, v sadju in zelenjavi, v konzervah in še in še . . . In vse samo zato, da bi imeli ljudje več hrane, da bi jo več prodali, da bi bili zaslužki večji. Ker zlepa ne bomo uspeli, da bi velika posestva odstopila od kemije — ali smo res že toliko zakrneli, da niti zase ne poskrbimo več?! Zakaj ne bi uporabili znanih naravnih pripravkov pri zatiranju rastlinskih zajedalcev, vsaj pri pridelavi sadja in zelenjave na domačem vrtu, ki ga lahko obvladamo tudi brez kemije? O tem je že dovolj napisano. Tudi za izkušnje v svetu že vemo: tudi na velikih površinah že znajo doseči bogate in zdrave letine brez kemičnih sredstev proti rastlinskim škodljivcem. Poznavalci sadja vedo povedati (pa tudi sami se lahko prepričate), da je mogoče že z okusom ločiti jabolka, ki niso bila škropljena, od onih, ki so rasla in zorela pod vplivom kemije. Prva so sicer na pogled manj lepa, so pa okusnejša. Podobno trdijo za zelenjavo, za meso in še za marsikaj drugega. Gonja in pehanje za zaslužkom se utegneta maščevati tudi pridelovalcem samim. Čeprav majhne količine, komaj ugotovljive, se pa vseeno nabirajo v človeku leta in leta. Negativne posledice na zdravju so lahko številne, za nekatere najbrž še ne vemo. Za vse pa velja, da je prepozno, ko je zdravje že vidno prizadeto. Zato svetujemo — to pot ne kupcem, ampak pridelovalcem hrane: vselej, kadar je le možno, opustite kemične pripravke, kajti ni nedolžne kemije. Vsaj sebi privoščite hrano brez kemičnih dodatkov. Ne zanašajte se preveč na varljive podatke, da je v hrani še vedno le »dovoljena« količina kemičnih sredstev. Znano je namreč, da se dovoljeno utegne spreminjati na slabše in da nihče ne more kontrolirati vseh pridelkov; niti ne uvoženih, kaj šele domačih. Tone KOŠIR HfnŠAHJE POMEHI POMLADITEV Kako hujšajo Francozi 0B< Francozi so nenavadni ljudje. Vseh neumnosti v zvezi shuj.ševalnimi kurami ne jemljejo resno. Pri Francozih s^lt filr bv Pu GE m tli 21 an 18 Ni in fil dr Ur 2l fil Ti 2! S k, ir rr G e u l K, 28. MARCA 1986 TELEVIZIJA, RADIO, KINO, KRIŽANKA 7. STRAN Vzhodna Štajerska rf "5 Odpadek surovina -ponovitev 1. dela izobraževalne serije Spoznano, neznano -ponovitev oddaje o znanosti '5 Avtomanija: Preko vseh meja, ponovitev 3. dela angleške dokumentarne -u serije ;-"o Prisluhnimo tišini, oddaja . za slušno prizadete 50 Klovni, romunski i mladinski film '•30 Vroče poletje, 1. del oddaje iz dokumentarne serije Boj za obstanek PJ v košarki - 1. tekma četrtfinala končnice v odmoru propagandna oddaja in športni non stop Na zvezi, oddaja za stik z gledalci g Risanka 3 a. Danes - V šesti prestavi "30 TV dnevnik 0"j5 Gostilna Košnik 1.50 TV dnevnik Mm Gideon s Scotland Yarda, angleški film ^Oddajniki II. TV mreže: i 5-12 Test Beograd: nogomet - OFK Beograd : Dinamo <» (Vinkovci), prenos a-l5 Kotor. Vaterpolo-Kotor: . Partizan, prenos •25 Poročna koračnica, i 7 italijanski film 0 '*5 Nikola Tesla, 7. del 1 U nadaljevanke l*00 Narodna glasba ^30 TV dnevnik "O Jesenska serenada -V. Trojan: Cesarjev slavec, glasbena oddaja -.25 Feljton .15 Športna sobota 35 Jugoslovanski pokal v >, judu, reportaža II 50 Glasbeni večer: Ob delih W. A. Mozarta (do 23.10) TV Zagreb I. program: (8-25 2*5 Poročila »•50 Videostrani "•00 TV v šoli 12.55 13.25 Sedem TV dni PJ v nogometu - OFK Beograd : Dinamo (Vinkovci), prenos 15.15 Vaterpolo-Kotor : Partizan, prenos 16.15 Glasbeno-dokumentarna oddaja -16.50 TV koledar 17.00 PJ v košarki 18 30 »TO«, dokumentarna serija 19.30 TV dnevnik 20.00 Agatha, igrani film 21 40 TV dnevnik 21.55 Za konec tedna: Prvič-drugič NEDELJA 30. marca 9.00 Živ žav: Benji, Zaks in deček iz vesolja, risanke 9.50 Merlin - ponovitev 8. dela nemške nadaljevanke 10.15 A. Ivanov: Večni klic - 11. del sovjetske nadaljevanke 11.25 Večer slovenske narodnozabavne glasbe na Bledu: »Savinjskih sedem« 1 12.00 Kdor zna, ima, oddaja za kmetovalce 14.25 Nikola Tesla 4. del nadaljevanke TV Zagreb 15.25 Vera Cruz, ameriški film 17.00 Nedeljsko popoldne TV Ljubljana 18.45 Risanka 19.00 Danes - potrošniška porota 19.30 TV dnevnik 20.00 G. Mihič: Sivi dom - 12. zadnji del nadaljevanke TV Beograd 21.00 Športni pregled 21.45 Jazz na ekranu: Ansambel Ouatebriga, 2. oddaja Oddajniki II. TV mreže: 16.30 Test 16.45 Pokal Jugoslavije v judu, reportaža 17.00 Šabac : rokomet (m) - pokal prvakov - Metaloplastika : Magdeburg, prenos 18.25 Mednarodno prvenstvo Jugoslavije v motokrosu, reportaža iz Savskega marofa 18.45 TVesej 19.30 TV dnevnik 20.00 Podobe časa 1760-2060, 5. del dokumentarne serije 20.45 Včeraj, danes, jutri 21.05 Niccolo Paganini, 1. del sovjetsko-bolgarske nadaljevanke 22.20 Hit meseca TV Zagreb I. program: 10.30 Otroška matineja 12.00 Kmetijska oddaja 13 00 Jugoslavija, dober dan 14.00 Mali koncert 14.15 Skrivnost črnega zmaja, nadaljevanka za otroke 15.15 Nedeljsko popoldne 17 20 Krištof Kolumb, angleški film 18.55 Smrkci, risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Sivi dom, 12. - zadnji del nadaljevanke 2100 Športni pregled 21.45 Kilimandžaro: Safari po kenijsko 22.15 TV dnevnik 22.35 TV galerija 23.05 Poročila PONEDELJEK 31. marca 9.00 Zrcalo tedna 9.20 Puntarska pesem, 1. oddaja (ČB) 10.00 Ljubezen, dokumentarna oddaja 15.55 TV mozaik ponovitev dopoldanskih oddaj 17.30 Poročila 17.35 Vojna je vojna 17.50 Lutkomendija - 9. del nadaljevanke TV Novi Sad 18.15 Videogodba - ponovitev 18.45 Risanka 19.00 Danes Podravski obzornik 19.30 TV dnevnik 20.05 H. Wouk: Vihre vojne -11. del ameriške nadaljevanke 21.00 Omizje: Kako dohiteti razviti svet? Oddajniki II. TV mreže: 8.15 Test 8.30 Naš prijatelj Tito, otroška serija 8.45 Radi imamo živali, otroška serija TV v šoli Test Beograjski TV program Indirekt - oddaja o športu TV dnevnik Prireditev ob dnevu boja proti raku, prenos iz Narodnega gledališča Včeraj, danes, jutri Dinastija - 92. del ameriške nadaljevanke 22.15 Znanost 9.00 17.45 18.00 19.00 19.30 20.00 21.00 21.25 TV Zagreb I. program: 8.15 Poročila 8.20 Videostrani 8.30 Naš prijatelj Tito, otroška serija 8.45 Radi imamo živali, otroška serija 9.00 TV v šoli: Umiranje živih bitij. Umetnost stare Kitajske, Za učitelje, Književnost NOB, Poročila 10.35 TVvšoli 12.40 »Hollywood ...«, oddaja TV Beograd 13.30 Družinski album, drama 14.30 Domovino branimo tudi z lepoto, oddaja TV Sarajevo 15 00 Dober dan, informativnomozaična oddaja 16.00 Svet športa 17.25 Kronika Bjelovara in Varaždina 17.45 Naš prijatelj Tito, 5. del otroške serije 18.00 Radi imamo živali, 3. del otroške serije 18.15 Ljudje pripovedujejo: Taborišče na sejmišču 18.45 Številke in črke - kviz 19.05 TV koledar 19.30 TV dnevnik 20.00 Pisatelji pred sodbo zgodovine: primer Laza Koštica, drama 21.30 Mali koncert 21.45 En avtor en film 22.05 Znaki sprememb, zunanjepolitična oddaja 22.35 TV dnevnik 22.55 Življenje knjige TOREK 1. aprila 9 00 Pred izbiro poklica: Miličnik 9.30 Človekovo telo: Človek E 10.00 Slikarstvo XX stoletja: Umetnost v revoluciji 15.55 TV mozaik - ponovitev dopoldanskih oddaj 17.30 Ringaraja, glasbena oddaja 17.45 Ta čudoviti notni svet, oddaja TV Sarajevo 18.45 Risanka 19.00 Danes - Pomurski obzornik 19.30 TV dnevnik 20.05 Ivan Mrak: Blagor premagancev, drama TV Ljubljana 21.35 Mednarodna obzorja 22.20 TV dnevnik Oddajniki II. TV mreže: 8.15 Test 8.30 Tarzan - gospodar medvedov, otroška oddaja 9.00 TV v šoli 16.15 Tarzan - gospodar medvedov 18.15 Mostovi hidak 18.45 Smešne zgodbe 19.30 TV dnevnik 20.00 Narodna glasba 20.45 Žrebanje lota 20.50 Včeraj, danes, jutri 21.05 Po poteh svobode, dokumentarna oddaja 21.50 Kaj je film, izobraževalna oddaja TV Zagreb I. program: 8.15 Poročila 8.20 Videostrani 8.30 Tarzan gospodar medvedov 9.00 TVvšoli 13.55 Podobe časa 1760-2060, 5. del dokumentarne serije 14.40 Rock-oko, mladinska oddaja TV Sarajevo 16.00 Dober dan, informativnomozaična oddaja 17.25 Kronika Osijeka 17 45 Tarzan - gospodar medvedov 18.15 Tokovi samoupravljanja 18.45 Številke in črke kviz 19.05 TV koledar 19 30 TV dnevnik 20 00 Žrebanje lota 20 05 Signali - notranjepolitična oddaja 21.00 Festove premiere: Oueimada otok v plamenu, španski film 22 45 TV dnevnik SREDA 2. aprila 900 Prežihov Voranc: Borba na tujih tleh, drama Portret: Tone Stojko TV mozaik ponovitev Zlata ptica Ko se korenin zavemo: Velika zmaga, 9. del dokumentarne serije Risanka Danes Posavski obzornik TV dnevnik Film tedna, Breg, sovjetski film 22 25 TV dnevnik Oddajniki II. TV mreže: 9.55 15.55 17 30 17.45 18 40 19.00 19 30 20.05 8.15 Test 8.30 Benji, Zaks in deček iz vesolja, otroška serija 9.00 TVvšoli 12.30 Poročila 17.10 Test 17.25 TV dnevnik 17.45 Benji, Zaks in deček iz vesolja 18.15 Izobraževalna oddaja 18.45 Glasba na zaslonu 19.30 TV dnevnik 20.00 Športna sreda - polfinale evropskih nogometnih pokalov TV Zagreb I. program: 18 45 Številke in črke - kviz 19.05 Tv koledar 19 30 TV dnevnik 20.00 Gibljive slike ni Celovečerni dokumentarni film 22.30 TV dnevnik ČETRTEK 3. aprila 9.00 Rdeča nogavica, zahodnonemški film 16.15 Poročila 16.20 Slovenske ljudske pravljice: O Marku, ki je vilo sesal 16.35 Potovanje skozi osončje. Uran, Neptun, Pluton, 13. - zadnji del ameriškega niza 17 05 Delegatska tribuna 17.50 Budimpešta: košarka (m) - PEP finale - Cibona : Žalgiris, prenos 19.40 Risanka 20.00 TV dnevnik 20.25 Vreme 20 35 Tednik 21.35 Majhne skrivnosti velikih kuharskih mojstrov 21.40 F. S Fitzgerald Nežna je noč, 4 del angleške nadaljevanke 22.35 TV dnevnik Oddajniki II. TV mreže: 8.15 Poročila 8.20 Videostrani 8.30 Benji, Zaks in deček iz vesolja, zadnji del otroške serije 8.55 TV v šoli 14.00 Prizori iz prejšnjega stoletja: Mažuranić 14.30 Smešne in druge zgodbe, oddaja TV Beograd 15.00 TV v Šoli: Umiranje živih bitij, Za učitelje, Književnost NOB 16.00 Dober dan, informativnomozaična oddaja 17.25 Kronika Karlovca, Siska in Gospića 17.45 Benji, Zaks in deček iz vesolja, zadnji del otroške serije 18.15 Izobraževalna oddaja 8.15 Test 8.30 Zavitek za kosilo, 9.00 TV v šoli 18.15 Test 18.30 Zagrebška panorama 19.00 Namesto top liste 19.30 Mali koncert 19.45 Goli z evropskih nogometnih igrišč 20.00 TV dnevnik 20.30 Shakespeare na TV: Henrik VIII, drama TV Zagreb I. program: 8.15 Poročila 8.20 Videostrani 8.30 Zavitek za kosilo 9.00 TV v šoli 13.55 Domovino branimo tudi z lepoto 14.25 Glasba na ekranu, oddaja TV Beograd 14.55 TV v šoli: Kako nastane gledališka predstava Začetki matematike, Vaš vrt, Pod orožjem 16.00 Dober dan, informativnomozaična oddaja 17.20 Zavitek za kosilo, otroška predstava 17.47 Budimpešta: Košarka (m) - za PEP - Cibona : Žalgiris, prenos 19.30 TV koledar 19.40 Majhne skrivnosti velikih kuharskih mojstrov 20.00 TV dnevnik 20.30 Politični magazin 21.30 Izbrani trenutek 21.40 Folk parada 22.25 TV dnevnik PETEK 4 aPn|a 9.00 Tednik 10.00 Puntarska pesem - 2. oddaja (ČB) 15.30 TV mozaik - ponovitev 17.15 Lutke kramljajo, otroška serija TV Novi Sad 17 30 Merlin, 9. del nemške nadaljevanke 17.55 Začetek XII. kongresa ZSMS, prenos iz Krškega 18.50 Risanka 19 00 Danes Obzornik Ljubljanskega območja 19.30 TV dnevnik 20.05 Ob XII. Kongresu ZSMS, prenos s trga Matije Gubca v Krškem 20.25 Avtomanija, 4 del angleške dokumentarne serije 20.55 Pod krinko, 12. del ameriškega niza 21 45 TV dnevnik 22.05 Atentat. francosko italijansko- nemški film Oddajniki II. TV mreže: 8.10 Test 8.25 Znak, otroška serija 8.55 TVvšoli 17.10 Test 17.25 TV dnevnik 17.45 Znak, otroška serija 18.15 In tudi letos, izobraževalna oddaja 18.45 Zabavnoglasbena oddaja 19.30 TV dnevnik 20.00 Iz koncertnih dvoran: Koncert orkestra SF, prenos iz Cankarjevega doma (P. Mihelčič, J. Cilenšek, J. Havdn, F. Schubert) TV Zagreb I. program: 8.10 Poročila 8.15 Videostrani 8.25 Znak, 1. del otroške serije 8.55 TV v šoli 12.30 Poročila 12.35 Prostorski načrt Hrvaške 13.05 Prizori iz prejšnjega stoletja: Ante Kovačić 13.35 Iz arhiva 16.00 Dober dan, informativnomozaična oddaja 17.25 Kronika Reke 17.45 Znak, otroška serija 18.15 In tudi letos ..., izobraževalna oddaja 18.45 Številke in črke - kviz 19.05 TV koledar 19.30 Tv dnevnik 20.00 Vihre vojne. 12. del ameriške nadaljevanke 20.55 Plavi orkestar, zabavna oddaja 21.40 TV dnevnik 21.55 V petek ob 22h kulturni mozaik 23.25 Poročila RADIO —__SOBOTA, 29 marca 43n £ro9ram 30-8.00 Jutranji program '*sba 8.05 Pjonirski tednik -Sobotna matineja - 10.05 z nami - 11.05 S poti po Ju-.°slaviji - 11.30 Srečanja repu-r|*k pokrajin - 12.10-14.00 Naši r^slušalci čestitajo in pozdravio - 15.10-15.25 Popoldanski ."lOzaik - 16.00 Vrtiljak in EP -Kg Studio ob 17.00 - Zunanje £j''t'čni magazin - 18.30 Mladi _n|adim - 20.00-23.00 Slovencem ?vetu 23.05 Od tod do pol- jjEDEUA, 30. marca 5or! pro9ram -u°-8.00 Jutranji program glasba - 8.07 Veseli tobogan -9.05 Še pomnite, tovariši - 10.05 Nedeljska matineja - 11.00 13.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 13.20 Za naše kmetovalce - 14.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 15.00 Ne deljska reportaža - 15.40 Pojo amaterski zbori - 16.05 Humoreska tega tedna - 16.30 Pogovor s poslušalci - 17.05 Priljubljene operne melodije - 17.50 Zabavna radijska igra - 20.00-22.00 V nedeljo zvečer - 22.20-24.00 Glasba za prijeten konec tedna PONEDEUEK, 31. marca Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program -glasba 8.05 Aktualni problemi marksizma - 9.05 Glasbena matineja 10.05 Rezervirano za ... -11.05 Ali poznate ... - 13.30 Od melodije do melodije - 13.50 Ponedeljkov križemkraž 14.30-15.25 Popoldanski mozaik - 16.00 Vrtiljak želja in EP - 17.00 Studio ob 17 00 + glasba 18.00 Na ljudsko temo - 20.10 Zapleši te z nami - 21.05 Simfonični orkester Novosibirske državne filharmonije in dirigent Arnoldd Katz - 22.50 Literarni nokturno -23.05 Zimzelene melodije TOREK, 1. aprila Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program -glasba - 8.05 Radijska šola za srednjo stopnjo - 9.05 Glasbena matineja - 10.05 Rezervirano za... - 11.05 Ali poznate... 14.05 V korak z mladimi - 14.35 Iz mladih grl - 15.10-15.25 Popol danski mozaik 16.00 Vrtiljak želja in EP - 17 00 Studio ob 17.00 + glasba - 18.00 Sotočja (prenos iz studia radia Maribor) - 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi - 20.35 Odskočna deska - Baročni kvartet SGBŠ -21.05 Radijska igra - 23.05-24.00 Vodomet melodij _SREDA, 2. aprila_ Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program -glasba - 8.05 Za knjižne molje -8.30 Govorimo makedonsko in srbohrvaško 9.05 Glasbena matineja - 10.05 Rezervirano za ... -11.05 Ali poznate ... - 13.30 Od melodije do melodije - 14.05 Razmišljamo, ugotavljamo 14.25-15.25 Popoldanski mozaik 16.00 Vrtiljak želja in EP - 17.00 Studio ob 17 00 + glasba 18.00 Pesmi Zoltana Kodalvja 20.00 Koncert za besedo - Trave -22.30 Zimzelene melodije ČETRTEK, 3. aprila glasba - 8.05 Radijska šola za višjo stopnjo 9.05 Glasbena matineja 10.05 Rezervirano za ... 11.05 Ali poznate . . - 13.30 Od melodije do melodije - 14.05 Za mlade radovedneže 15.10-15.25 Popoldanski mozaik - 16.00 Vrtiljak želja in EP - 17.00 Studio ob 17.00 + glasba Četrtkov večer domačih pesmi in napevov -21.05 Literarni večer 23.05 Pale ta popevk jugoslovanskih avtor jev _PETEK. 4. aprila_ Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program -glasba 8.05 Radijska šola za nižjo stopnjo 9.05 Glasbena matineja 10.05 Rezervirano za ... - 11.05 Ali poznate 13.30 Od melodije do melodije -14.05 Amaterski zbori tekmujejo - 14.40-15.25 Popoldanski mozaik - 16.00 Vrtiljak želja in EP -17.00 Studio ob 17.00 -t- glasba 18 00 Vsa zemlja bo z nami zapela ... - 20.00 To imamo radi -21.05 Oddaja o morju in pomorš čakih +glasba - 22.30 24.00 Iz glasbene skrinje Prvi program 4.30 8.00 Jutranji program rci,riarca: amer. pust. film TaIYSTOKE - LEGENDA O ^RZANU ob 15.30, 17.45 in 20. fvi' 29. marca: amer. pust. film Tab STOKE - LEGENDA O i^RZANU ob 15.30 in 17.45, ob Sr,fUri gledališka predstava SEX-fii^ZlJA, premiera amer. pust. Jj*a PLAČANEC ob 22. uri, a- marca: amer. risani film ZAJ-rjj* DOLGOUHI - NA MAH "v* MUHI ob 10. uri, amer. Bit film GREYSTOKE - LE-IjfNDA O TARZANU ob 15., 17. m '9-30, predpremiera amer. ko-jBffi« VOJNA AKADEMIJA ob 8'30, 31. marca in 1. aprila: *£*r. srhljivka POŠAST ob 16., Nle4n uri, 2. aprila: amer. film jJ^NO USMILJENJE ob 16.. 18. fii url 3. aprila: amer. pust. '"m PLAČANEC ob 16. uri, franc. Uri Brna BANKIRKA ob 18. in 20. KRANJ STORŽIĆ j. marca: premiera jugosl ljub J'^a ZA SREČO SO POTREBNI ob 16., 18. in 20. uri, Sf- marca: amer. akcij, film ZASLEDOVALCI ob 16. uri, amer jjOrriedija BITI ALI NE BITI ob 18 20. uri, 30. marca: franc. kopija BOGOVI SO PADLI NA ^"LAVb ob 14 in 18. uri, amer Jr?t. film S".T SEKSA ob 16. >L': premie-"- ital. ljub. filma j*NSKA V OGLEDALU ob 20 li 'i. ^ marca in 1. aprila: ital. ^o. film ŽENSKA V OGLEDALU h°. 16., 18. in 20. uri, 2. aprila: W|- Pust. film BARBARSKI MEČ Jbl6 °t».l6 [^•marca: amer. drama AMA "EUS ob 16. in 19 uri, predpre u. -v., 18. in 20. uri, 3. aprila: gr *'erot. film MAČJI SINDROM 18. in 20. uri TRŽIČ miera amer. komedije VOJNA AKADEMIJA ob 22. uri, 30. marca: amer. drama AMADEUS ob 16. uri, gledališka predstava SEXPLOZIJA ob 19. uri, premiera amer. filma PLAČANEC ob 21. uri, 31. marca: amer. film NEŽNO USMILJENJE ob 17. in 19. uri, 1. aprila, franc. drama BANKIRKA ob 18. in 20 uri, 2. aprila: amer. erot. film SVET SEKSA ob 17 in 19. uri, 3. aprila: amer. srh Ijivka POŠAST ob 17. in 19. uri KAMNIK DOM 29. marca: amer. film TERMINA TOR ob 16., 18 in 20. uri, premiera franc. krim. filma OPERACIJA HARPUN ob 22. uri, 30. marca: amer. srhljivka TERMINATOR ob 15. in 17. uri, franc. erot. kom. RAJ ZA KAMIONARJE ob 19. uri, premiera amer. srhljivke PO ŠAST ob 21. uri, 31. marca: franc. film BANKIRKA ob 18. in 20. uri, 1. aprila: amer. akcij, film ZASLEDOVALCI ob 18. in 20. uri, 2. aprila: grški erot. film MAČJI SINDROM ob 18. in 20. uri, 3. aprila: amer. komedija BITI ALI NE BITI ob 18. in 20. uri DUPLICA 28. marca: amer. drama AMADEUS ob 17. in 20 uri, 29. marca: ital. ljub. film ŽENSKA V OGLEDALU ob 20 uri, 2. aprila: amer. pust. film GREYSTOKE — LEGENDA O TARZANU ob 20. uri, 3. aprila: amer. akcij film VRNITEV MOŽA TRINITA ob 20 uri JESENICE ŽELEZAR 28. marca: amer akcij film VRNITEV MOŽA TRINITA ob 17. in 19. uri, predpremiera amer. komedije VOJNA AKADEMIJA ob 21. uri, 29. marca: amer akcij, film VRNITEV MOŽA TRINITA ob 17. in 19. uri, premiera komedije FANTOVŠČINA ob 21 uri, 30. marca: dokum. film ŽIVALI GOVORE ob 10. uri, amer komedija FANTOVŠČINA ob 15., 17. in 19. uri, 31. marca: amer. komedija FANTOVŠČINA ob 17. in 19. uri, 1. aprila: ital. pust. film BARBARSKI MEČ ob 18. in 20. uri, 2. aprila: franc. film BANKIRKA ob 17. in 19. uri, 3. aprila: franc. akcij, film OPERACIJA HARPUN ob 17 in 19. uri JESENICE PLAVŽ nem avant. film ZELENI PEKEL ob 18 in 20. uri, 2. aprila: amer. akcij, film NINJA III ob 20. uri POUANE 28. marca in 29. marca: grški erot. film MAČJI SINDROM ob 18. in 20. uri, 30. marca: amer film VRNITEV MOŽA TRINITA ob 16. in 18. uri, ital. pust. film BARBARSKI MEČ ob 20. uri, 31. marca: amer. drama AMA DEUS ob 17. in 20. 'tri, 1. aprila: ital. pust. film BARBARSKI MEČ ob 18. in 20. uri, 3. aprila: ital. erot. film RAJ ZA KAMIONARJE ob 18. in 20. uri KRANJSKA GORA 28. marca: ital. pust film BAR BARSKI MEČ ob 18. uri, 29. marca: franc. komedija BOGOVI SO PADLI NA GLAVO ob 20. uri, 1. aprila: amer. srhljivka TERMINATOR nb 20. uri DOVJE 30. marca: amer. akcij film LOV NA MOŽA ob 19. uri ŠKOFJA LOKA SORA 28. marca: amer erot. film ŠAMPANJEC ZA ZAJTRK 29. in 30. marca: amer. akcij, film ŽELO II ob 18. in 20. uri, 1. in 2. aprila: ital komedija ŽENA DEVICA ob 18. in 20. uri, 3. aprila: amer komedija NE STRELJAJ V NASLEDNICO ob 20. uri _ŽELEZNIKI 28. marca: amer akcij film ŽE LO II ob 20 un, 29. marca: amer erot film ŠAMPANJEC ZA ZAJTRK ob 20. uri, 30. marca: 28. marca: nem. avant. film ZELENI PEKEL ob 19. uri, 30. marca: amer. akcij film NINJA III ob 17. uri, 1. aprila: amer. komedija NE STRELJAJ NA NASLEDNICO ob 19 uri _RADOVUICA 28. marca: amer. film NOČNA IZMENA ob 20. uri, 29. marca: amer film NOČNA IZMENA ob 18. uri, amer. film KRVAVO PREPROSTO ob 20. uri, 30. marca: amer film KRVAVO PREPROSTO ob 18. uri, ital. film KALI-GULINE SUŽNJE ob 20. uri, 31. marca: SEKSPLOZIJA ob 20. uri, 1. aprila: ital film KALIGULI-NE SUŽNJE ob 20. uri, 2. aprila: amer. film KRVAVO PREPRO STO ob 20. uri, 3. aprila: hongk. film VOHUN IZ ULICE BAND ob 20. uri BLED 28. marca: franc film OAZA DE KLET NA STRANPOTI ob 20 uri, 29. marca: jugosl. film NI LAHKO Z MOŠKIMI ob 18 uri, franc. film OAZA DEKLET NA STRAN POTI ob 20. uri, 30. marca: franc. film OAZA DEKLET NA STRAN POTI ob 18. uri, danski erot film SEKSUALNA FANTAZIJA ob 20. uri 31. marca: ital film KALIGU LINE SUŽNJE ob 20. uri, 1. in 2. aprila: amer. film NOČNA IZ MENA ob 20 uri, 3. aprila: amer. film KRVAVO PREPROSTO ob 20. uri BOHINJ 29. marca: danski erot. film SEKSUALNA FANTAZIJA ob 20. uri, 30. marca: jugosl. film NI LAHKO Z MOŠKIMI ob 18. in 20 uri, 3. aprila: ital. film KALIGULI NE SUŽNJE ob 20 uri 1 2 3 5 6 7 8 9 10 11 12 13 It ■ 15 16 ■ 17 I 18 ■ 19 ■ 20 21 22 I 23 ■ 25 26 27 ■ 28 29 30 31 32 NAGRADNA KRIŽANKA Vodoravno: 1. angleški nagovor za moškega, 7. mineral iz katerega pridobivajo mavec, 12. zgradba, sestav, organizacija, 13. rojstno mesto Karla Marxa, 14. kamenina, ki se uporablja za kritje streh, 15. nemški politik, vodja socialistične stranke (Willy), 16. država na Bližnjem Vzhodo, 17. dan v tednu, 18. nasprotje resnice, 19. kratko malajsko bodalo, 20. nordijski izraz za smuči, 23. ljubljanski dramski umetnik (Brane), 25. stara mera za žito, korec, mernik, 26 gora v Karavankah z znamenito Po točko zijalko, 28. francoski filozof in zgodovinar (Hippo-lyte), 29. živalska nogica, 30. prepadna, ozka dolina, 31. ameriška filmska igralka (Ta- tum), 32. roman francoskega pisatelja Aneta. Navpično: 1. avstrijski pisatelj psihoanalitične proze (Robert), 2. največja slovenska organizacija združenega dela, 3. del Kranja, 4. zvijača, ukana, 5. grški bog vetrov, 6. začetnici slikarja Jakopiča, 7. šok, 8. mesto v zahodni Romuniji, 9. vladarska hiša, vladarji istega rodu, 10. šolska ocena, 11. ime ameriškega publicista Buchvvalda, 15. prebivalec Goriških Brd, 17. plaha gozdna žival, 19. karta pri taroku, 21. težko orožje, top, 22. ime flavtistke Grafe-nauerjeve, 24. kožica, ki pokriva očesno zrklo, 25. zimsko prevozno sredstvo, 26. ime popevkarja Pestnerja, 27. surovina za tkanje domačega platna, 28. himalajska koza, 30. avtomobilska oznaka Karlovca. Rešitev nagradne križanke z dne 21. marca: pristan, leska, raster, cooper, stern, aed, ara, tara, stres, nk, esperanto, ol, trier, anti, med, ank, areal, statve, ko kalj, konto, kanalja. Prejeli smo 139 rešitev. Izžrebani so bili: 1. nagrado, 500 din prejme Marinka Perne, Šenčur, Partizanska 44, 2. nagrado, 300 din, prejme Marjana Mihelčič, Kranj, Cankarjeva 19, 3. nagrado, 200 din, prejme Elza Reš, Mošnje 46, Radovljica. Nagrade bomo poslali po pošti Rešitev nagradne križanke pošljite do 2. aprila do 9. ure na naslov: ČP Glas Kranj, Moše Pijadeja 1 — z oznako Nagradna križanka. 1. nagrada 500 din, 2. nagra da 300 din in 3. nagrada 200 din. GLAS 8. STRAN petek, 28. marca 1986_ Na deževen dan pod Lonkom Podlonk, 25. marca — Celo dopoldne po malem prši. Nič kaj prijetno ni v takem vremenu siliti ven, še najmanj v hribovsko vas, do katere ne veš, če se boš sploh lahko pripeljal. Logonder iz Loke naju odvrača, češ še prejšnji teden je bila cesta zgoraj ledena in je moral pešačiti. Pa vendarle greva. V nestalni pomladi pač nima smisla čakati na sonce, ki pride ali ne. REPO* SEP Cesta, ki iz Češnjice zavije desno navkreber, je asfaltna, mokra le od dežja. Nekje na sredi od razpotja, kamor levo zavije na Prtovč in desno v Podlonk, se je jeseni, tik pred zimo, vdrla. Potem je padel sneg in od tedaj še ni bili toliko vremena, da bi cesto lahko kaj več kot le za silo popravili. Zdaj, ko se sneg tali in je zemlja vsa razmočena, je še bolj nevarno, da se ugrezne. Podlonku so takrat, ko je imel šele dve kmetiji, rekli Pod planino. Kasneje, ko so nemški priseljenci ustanovili Prtovč in se pomešali med prvotne prebivalce, so ga začeli imenovati Termolben, kar je skrajšano od Unter den Alpen. Zdaj mu domačini rečejo pod Lonkom, drugi mu pravimo Podlonk. Vas je razložena na nagnjenih policah v bregu Ratitovca oziroma Kosmatega vrha. Vzhodno od vasi je hrib Lonk, po katerem je očitno prevzela ime. Nič kaj prijazno naju ne sprejme. Dež, sivina. Ljudje v takem vremenu ne hodijo ven, če jim ni treba. Ustaviva se pod hišo, ob kateri zagledava staro kaščo s poslikanim prednjim pročeljem, na hiši pa je pripet poštni nabiralnik. Gotovo je hiša osrednja v vasi, ugotavljava, ko pogledujeva navzgor proti novim zidavam in pod cesto, kjer je naselje še redkejše. Potrkava. Pri Gortnari sva, pove prijazna gospodinja Vida Gartner, ki pravi, da nama ra- je da kosilo kot se pusti slikati. Ženska pač ne pozna novinarske vsiljivosti. Vida Gartner, ki dela v Al-plesu, pravi, da je kašča že na pol podrta in se je ne splača obnavljati. Bolje bi bilo, če bi bil na njenem mestu hlev, bliže hiši, da ne bi bilo treba k živini po snegu in dežju. Sedem jih živi pri Gortnari: gospodar in gospodinja, trije sinovi, od teh je eden oženjen. Vnuk hodi v prvi razred v Železnike. Vsi se vozijo na delo v dolino. V Podlonku je samo še peščica čistih kmetov: Franc Prezelj, Franc Gartner, Janko Šmid in Pavel Bernik, ki pa je že starejši. Polkmetov je več. Največ jim da les iz gozdov, živina je v glavnem za meso, manj za mleko. Vida Gartner Matevž Šturm Pavel Bernik V Podlonku je lepo. Prav nič ni dolgčas, zatrjuje Vida Gart-nerjeva, četudi so hiše daleč vsaksebi. Dela je dovolj. Doma in v tovarni. Avtobus redno vozi gor in dol delavce in šolarje. Približno petdeset se jih vozi na delo, kakšnih trideset v šole. Samo pozimi je nerodno. Kar naprej je treba orati. Orje Pavle Gartner, tudi ponoči. Avtobus ni vozil samo štirinajst dni, takrat, ko se je ugreznila cesta. Pozimi ves čas vozi. Tudi z avtomobili se da, če ne drugače, z verigami. Telefonske drogove postavljajo v vas. Skoraj vse hiše bodo letos dobile telefone in potem bo stik z dolino še tesnejši. Zunaj prestreževa poštarja, ki je pridrvel z rumenim fič-kom. Matevž Šturm je, iz Oj-strega vrha, ki pride v Podlonk dvakrat na teden, petkovo pošto pa odda na avtobus. Pove, da je v Podlonku 34 hišnih številk. Naseljenih je 31 hiš. Zdaj je cesta že dobra, pravi, le v Prtovč, kamor kasneje tudi kaniva malce pokukati, nama odsvetuje. Ce nimate verig, ne bosta mogla gor. Naj raje pogledava v hišo pod cesto, k Notarju. Prestregla bi rada avtobus, ki četrt pred eno pripelje šolarje. Vendar se šoferju tako zelo mudi naprej v Prtovč, da ne utegne počakati niti za arhivski posnetek. Pa nič, sva užaljena. Pri Notarjevih se brž potolaživa. Pavel Bernik, ki jih ima 72, je doma, žena se ravno odpravlja v dolino, hči Martina, poročena Tolar, pa se daje okrog štedilnika in z najmlajšima od petih otrok. Mož dela v Niku. ■HiwwMitmw mmm* ■■■■■■■■■■■■■■■wi«mhhhiwhmhmmmm ■■—■ CENE NAFTE STRMOGLAVO PADAJO i Poceni, draga, poceni... Vesti o pocenitvah nafte prihajajo dan za dnem, številnejše so tudi ocene, kje se bodo ustavile in kaj se bo še zgodilo. Zadnje dni so bile oči uprte v zasedanje ministrov dežel OPEC v Ženevi, ki pa so se razšli brez sporazuma. Poznavalci pra- vijo, da je bil to povod za nadaljnjo pocenitev nafte, saj je cena sodčka nafte s severnega morja padla na 12 dolarjev. Marsikoga je to presenetilo, saj so napovedovali, da se bo strmoglavo padanje cen nafte vendarle ustavilo. V preteklem desetletju se je svetovno tržišče dvakrat streslo zaradi podražitve nafte. Prvič se je to zgodilo leta 1973, ko je cena surove nafte poskočila s 3 na 12 dolarjev .za sodček (159 litrov), drugič v letih 1979/80, ko je najprej zrasla na 32 dolarjev in več, nakar se je po letu 1982 umirila na 29 dolarjev. Naftni šok je sprožil varčevanje z energijo, pri nas z zamudo. Nafto so začeli nadomeščati z zemeljskim plinom, premogom, jedrsko energijo in z drugimi domačimi viri. Na tržišču so se pojavili energetsko varčni avtomobili, kotli, toplarne itd. Naftni šok pa je sprožil tudi iskanje in izkoriščanje novih nahajališč nafte in plina, zlasti v severnem Atlantiku. Udarec s severnomorsko nafto Zahodni gospodarstveniki so delili nasvete, da je moč le z varčevanjem držati cene nafte na uzdi. Hkrati pa so počasi vlekli iz žepa nov adut, severnomorsko nafto, s katero zdaj skušajo spraviti naftne zaslužke v realne svetovne okvire. Poleg grozečega padanja porabe pa so padec cen nafte napovedovale tudi kršitve dogovora dežel OPEC o črpanju dnevnih količin in povečevanje prodaje po nižjih cenah. Na obzorju so se zbirali črni oblaki in zdaj je zagrmelo. Kot bi prišla ploha, so cene nafte zdrknile globoko navzdol. Prepolovile so se in na svobodnem tržišču se zdaj sučejo že okoli 14 dolarjev za sodček, zadnje dni pa so padle celo na 12 dolarjev. Se bodo cene umirile pri 20 dolarjih za sodček Znano je, da so najnižje proizvodne cene nafte v arabskih deželah okoli 2 dolarja, v severnem morju pa od 11 do 13,5 dolarja za sodček. Strokovnjaki ocenjujejo, da bi se pri normalnih zaslužkih povprečna cena na evropskih tržiščih morala umiriti na 20 dolarjev za sodček. Pravijo, da za nižjo ceno tudi Sovjetska zveza kot pomembna proizvajalka nafte ne bo zainteresirana, saj nafto zamenjuje za visokovred-ne izdelke in novo tehnologijo. Kakor so dan za dnem prihajale vesti o cenejši nafti, zdaj dežujejo ocene, kaj se bo zgodilo, kam bodo krenile cene nafte. Prej ko slej bi bilo najbolj nespametno, da bi pozabili na smotrno porabo energije, na uvajanje energetsko varčnih tehnologij, na iskanje domačih energetskih virov. Najbolj nespametno bi bilo misliti, da so časi drage nafte nepreklicno minili. Stvari se namreč lahko hitro zasukajo, hitro lahko pride do dogovora proizvajalk nafte o znižanju načrpanih količin in o ponovnem dvigu cen, morda celo o delitvi svetovnega tržišča. Nafta je tako bistvena sestavina našega življenja, da je od nje odvisno tako rekoč vse. Mora in zmore torej plesati svoj divji cenovni ples. Naša naftna trgovina je vezana Premiki na naftnem trgu se v zahodnih deželah že odražajo v padcu cen naftnih goriv, v pocenitvi bencina na črpalkah. Tam je nafta pač tržno blago. Pri nas pa je drugače, naša naftna trgovina je vezana. Jugoslavija vso nafto, ki jo uvozi, na osnovi meddržavnih sporazumov zamenja za blago. Seveda pa to ni nikakršna jugoslovanska posebnost. V stabilnih razmerah se v svetu kar polovica nafte proda na osnovi meddržavnih sporazumov, kakih 40 odstotkov se je pretoči v reprodukcijskih verigah multinacio-nalk, okoli 10 odstotkov naftnih viškov pa se proda na svobodnem tržišču. Zdaj, ko so nastopile nestabilne razmere, so se stvari malce spremenile in na svobodnem tržišču se proda že blizu 40 odstotkov nafte. Sporazumi imajo dobre in slabe strani Meddržavni sporazumi o nakupu oziroma prodaji nafte imajo dobre in slabe strani. Slaba je počasno cenovno prilagajanje, saj so tako količine kot cene dogovorjene vnaprej. Dobra stran pa je zamenjava za blago, ki ima lahko dokaj ugodno ceno. Jugoslavija je lani, ko so cene nafte že padale, plačala nafto okoli 10 odstotkov dražje od svetovnega povprečja. Vendar pa smo ta pribitek dokaj uspešno izravnali z ugodnimi cenami izvoznega blaga in storitev. Seveda pa so naša podjetja na ta račun dobila v arabskih deželah tudi marsikateri investicijski projekt, ki se ga sicer v močni svetovni konkurenci ne bi. Meddržavni dogovor pa zagotavlja tudi stabilen uvoz nafte, ki je manj odvisen od pretresov na svetovnem tržišču. In ne najmanj pomembno — za kupčije na svobodnem tržišču moraš imeti v žepu denar (dolarje). Bo nafta cenejša tudi za nas Jugoslavija je lani plačala za sodček v povprečju 28 dolarjev. Pocenitve bodo odvisne od uspešnega dogovarja- nja z državami, s katerimi nas vežejo meddržavni sporazumi. Za marca dobavljene količine nam je Alžirija nafto pocenila na 18,5 dolarja. Iran na 20, Irak in Sovjetska zveza na 22,18 in Libija na 23 dolarjev. Pocenitev pa ima, kot smo že dejali, za nas tudi slabe posledice. Bržkone se bo zmanjšal naš izvoz v Sovjetsko zvezo in arabske dežele. Korist bi v tem primeru lahko napravili z večjim izvozom na zahod, toda kaj, ko sta vprašljivi kakovost in konkurenčnost teh izdelkov. Marsikje pa tega tudi ni moč storiti, saj so investicijske pogodbe podpisane. Najbolj neugodno se je zasukalo naše partnerstvo z Irakom, ki nam z nafto plačuje dolgove iz prejšnjih let. Bodo spet pognali mazutne elektrarne? Če se bodo naftna goriva pocenila za druga gospodarstva, za naše pa ne, se bo bistveno zmanjšala konkurenčna sposobnost naših izvoznikov. Prav v tem smislu je torej treba razumeti prve otipljive vesti, da se bodo naftni derivati pri nas prav kmalu pocenili za gospodarstvo, bencinske črpalke pa bo pocenitev obšla. Cenejša nafta pa odpira novo vprašanje: bo gospodarno spet pognati elektrarne na mazut (1960 megavatov moči), zmanjšati proizvodnjo v elektrarnah na premog in se začasno odpovedati gradnji jedrskih elektrarn. Gotovo pa bi bilo smiselno vsaj nekaj »prihrankov« preusmeriti tudi v raziskave domačih energetskih virov in se pripraviti na čas, ko bodo cene nafte spet poskočile. M. Volčjak V Notarjevem hlevu je sedemnajst glav živine. Oddaja meso, dve leti je oddajal tudi mleko. Morda ga bo spet. Težava je, ker gre poleti nekaj živine na pašnike. Kravam je vroče in prej odstavijo. Mleko imajo za doma. Kar ga je več, ga gospodinja ali pa hči Martina predelata v maslo in sir. Martina pokaže lepo okrogle hlebčke bohinjskega sira. Poskusiva ga. Dober je. Kako ga dela, naju zanima. Ne vem, če prav razumem, vendar gre nekako takole: namol-ženo mleko je treba segreti na 50 stopinj Celzija, ga kasneje še dvakrat po petnajst minut mešati, enkrat ogretega, potem pa predati v model. Pomembno je, kako sir zori in da je prav slan. Po približno šestih tednih dozori. Najbolje zori pri dvajsetih stopinjah toplote. Iz desetih litrov mleka dobi Martina kilogram sira. Oče Pavel Bernik pozimi plete koše in košare. Letos jih je nekaj manj, ker je bil bolan. Kakšnih deset košev in košar je naredil in jih v glavnem razdajal žlahti. Da bi se mučil za prodajo, ni vredno, pravi. Ima partizansko pokojnino pa še od lesa in živine nekaj zasluži. Za življenje je dovolj. Na kmetiji mu že pomagajo vnuki, ki so pridni. Seveda med šolo Martina Tolar manj, ko se je treba u$ Sprn< večji hodi že v srednj0 jLer bljano. Pogosto gre ZF s^s doma in se vrne šele ^ ~° delavskim avtobusom. te,^( V hišo pridejo trijej j> a. Možje so prijetno razpj ^ Vas vedno bolj ovija1 rosi in vse bolj mrzlo gj javiva se od prijaznih lju* fori in v njihovi družbi s da ne bova več delala. gič bova prišla v soncu. H. Jelovčan, slike F.' je BODEČA NEŽA IN ŠE SEDEM SUHIH TURIZEM Manjka nam dobri) in sposobnih ljudi Bohinj, marca — Turizem v Bohinju ne caj očitno nazaduje. To vedo Bohinjci, to spozi navsezadnje potrjujejo tudi številke: v zadi 70 tisoč nočitev domačih gostov manj kot h »Ne obtožujemo eden drugega, kdo je kriv za sedanje stanje v Bohinju, temveč se dogovorimo, kako bomo turizem v Bohinju ponovno spravili na zeleno vejo,« je na nedavnem sestanku vseh, ki so kakorkoli povezani z bohinjskim turizmom, poudarila Bogomila Mi-tič, predsednica republiškega komiteja za turizem in gostinstvo. »Ne tarnaj mo, da ni denarja. Manjka nam idej, programov in ljudi, ki bi bili pripravljeni zamisli uresničevati. Tudi drugod so delali v težavnih razmerah, pa so naredili več kot v Bohinju.« Je Rešitev: tesnejše sodelovanje z Bledom Predstavniki krajevne skupnosti Bohinjska Bistrica so na vprašanje republiškega komiteja za turizem in gostinstvo, kako urediti razmere v bohinjskem turizmu in kako pospešiti razvoj, odgovorili takole: »Bohinj je že več kot dvajset let v vseh občinskih dokumentih opredeljen kot turistično območje. Še zlasti smo se prizadevali za razvoj stacionarnega turizma, ki pa, žal, ni prav nič napredoval. Zato v zadnjih dveh letih vidimo perspektivo v povezovanju v občini, konkretneje z Bledom, saj je zaupanje v Alpetour popolnoma padlo. Po naših ugotovitvah Alpetour slabo gospodari z obstoječimi objekti, saj je nekatere že opustil alf pa jih še namerava opustiti. V krajevni skupnosti se s tako politiko ne strinjamo, temveč zahtevamo ustrezno izboljšanje hotelskih hiš s pridobitvijo novih ležišč ter višjo in kvalitetnejšo ponudbo.« Ob nazadovanju turizma se pojavljajo problemi pri zaposlovanju domačega šolanega kadra, zato so na zborih kraja- nov vse glasnejše zahW bi v Bohinju razvili W dustrijo, ki ne bi onesn^ ^ okolja, preprečila pa ty uClJ ljevanje mladih Bohi4 J0.11 druga industrijska in w stična središča. V ^ dveh letih si je namrer > *j deset dobrih gostinski J?' cev, zaposlenih v BohifJ' \r ' skalo delo v blejskih W ^ Po ugotovitvah k'1 Oc skupnosti je informatik žba razdrobljena in nđ t)e na, saj v Bohinju deluj5. J^gi turistična društva (Bo^ jiti! Bistrica in Bohinj-jeze^ W je službe pa imajo še ^rj Trgovska ponudba ne ^ % niti za potrebe kraja, ^ za zahteve turizma, to^ temu Ljubljanske ifl^ nočejo slišati, da bi o^^r ponudbo. rec '^t( »Resno opozarjamo ' ^Vi ščito voda, zlasti jezer^ ^ i bi bilo treba zgraditi c m napravo, ki je sicer v ° & i čnem načrtu, vendar f1 1 { da bi morala občina to ty uresničiti že v tem sr^ \<, čnem obdobju,« so predstavniki krajevne sti Bohinjska Bistrica 4°: le < Še in še bi lahko n*D>r bohinjske »črne točke*' krat omenimo le tri: * sko omrežje, ki že do*11,1 omogoča več normal*1^ govora, slabo vzdržeV1 ste in zaplete pri odsti"1 nju zemeljskega usada■ vi cesti Bohinjska B«»TJf ska. Tudi po tem se presoja turizem! Le 260 postelj i zahtevnejše gffl Kako torej pospešit* bohinjskega turizma? ' ln čič, direktor Alpetouro^ . ^ vne organizacije Gostit1 sestavu katere je tudi to teli Bohinj, je prepri*^ SlPORTAŽE petek, 28. marca 1986 9> STRAN ©©ISUKJ^IEnGLAS ^ROPA PRAZNUJE STOLETNICO IZUMA AVTOMOBILA fedno mlajši štirikolesnik gon svoje štirikolesne »kočije brez konj in ojesa«, s katero sta vznemirjala prebivalce Cannstatta v* drugi polovici 1886.leta. Benzov izum, o katerem so *prav ima avto za sabo vsaj stoletno preteklost, postaja iz leta v leto mlajši, pred- Casnklelje° dve^iet!1 pozneje [^m tehnično popolnejši in vse bolj uporaben. To mu omogoča snovanje človeka, proslavila njegova žena Bertha, ki je popeljala sinova s trikolesnikom na okoli 70 kilometrov dolg izlet iz Mann-heima. Tako je praktično dokazala njegovo uporabnost. Že 1889. leta pa sta Benz in Daim-ler predstavila svoji vozili na svetovni razstavi v Parizu, kjer sta sprejela prva naročila za čudežna izdelka. Podjetji prvih dveh izdelovalcev avtomobilov sta se 1926. leta združili v firmo Da-imler-Benz, ki še danes slovi po izdelovanju najimenitnejših vozil s trikrako zvezdo na motorju. V vseh teh letih se je seveda v marsičem spremenila podoba avta, kar velja tako za njihov notranji tehnični ustroj kot zunanjo obliko. * katerega še vedno veljajo zakoni staranja, vseeno pa je izum avtomobila in nje-0v tehnični napredek popeljal tudi človeštvo v nov, povsem drugačen čas. „ ^rancozi so proslavili stole-Irjpo svojega avtompbila že r^i 1984. leta. Angleži so ob ^ ugotovili, da bo avto doži-svoj stoletni jubilej leto 'teje. Nemci pa letos pražijo stoletnico, odkar je ^ Benz dobil patent za tri-*lesno motorno vozilo. Veliki ^°di se torej ne strinjajo po-^tti o zgodovini začetkov av-'^obilskega razvoja. Nespo-st*Um-i. ki so predvsem pre-iči5! l2nega pomena, seveda ne Pomenijo dejstva, da je štiri-Jzlesnik vedno mlajši kljub fcrosti. .zgodovinski razvoj je vajen S t^&> kar velja tudi za avto. ,riJ*Zvil se je iz motocikla, ki je jklfj^el najprej dve kolesi, nato •J. J« nazadnje štiri. Stroj na i rih kolesih, ki bi sam od se-„. Poganjal vozilo, je bil v dru-J1 Polovici 19. stoletja gotovo ,aJvečji izziv tedanjim inova-rJem. Že davno pred njimi pa so mnogi iskali razne načine za pogon vozila brez konj. Pariški Gui Patin je 1645. leta pisal o nekem Angležu francoskega porekla, ki namerava izdelovati kočije s pogonom na močno navita peresa. Debelo stoletje pozneje, 1770. leta, je francoski izumitelj Nicolas Cugnot puhal po cesti brez tirov z vozilom na paro, ki pa ni zdržalo teže pogonskega stroja. Enako usodo sta doživeli vozili, za kateri sta Belgijec Jean Joseph Etienne Lenoir leta 1860 in Francoz Edouard Delamare-Deboutteville leta 1883 uporabila težka stacionarna motorja. Dvotaktni »motor na plin«, kot so takrat imenovali motor- je na notranje izgorevanje, je razvil v štiritaktni stroj nemški inženir Nikolaus August Otto, kateremu pa so patent njegovega izuma iz leta 1877 razveljavili devet let pozneje zaradi odkritja razprave nekega francoskega inženirja o šti-ritaktnem principu motorja iz leta 1862. Tak razplet sta pričakovala nemška konstruktorja Kari Benz in Gottlieb Daim-ler, ki sta začela 1885. leta resno preskušati svoje pomanjšane štiritaktne motorje. Benz je tak motor vgradil na triko-lesnik in svoj izum patentiral 28. januarja 1886. leta. Daim-ler je najprej preizkusil motor na dvokolesu in ga nato z Mavbachom uporabil za po- IHINJSKI (gramov stu, temveč več kot in tuji gostje in to-»h je bilo v Bohinju »Avto« na treh kolesih, ki ga je Kari Benz patentiral 1886. leta Medtem ko je avto vztrajno spodrival konjsko vprego s cest, je postajal vse lažji, okretnejši in hitrejši. Predvsem njegova hitrost je vedno mamila in osrečevala človeka. Žal pa je ta mladostna poteza tehnike prinesla človeštvu tudi skrbi, saj so prebivalci postali zaradi razraščanja prometa in naglice njena največja žrtev. Morda je prav stoletnica izuma trikolesnika z motorjem zato najprimernejši čas, da se proizvajalci vprašajo bolj kot o zgodovini cr ciljih nadaljnjega razvoja avtomobilizma. Čeprav vemo, da konji najbrž ne bodo zamenjali avtomobilov, ne bi smeli prezreti vseh vidikov ogroženosti človeštva zaradi uporabe tega izuma. Najti bi morali pravo ravnovesje med nami in strojem, sicer bomo pod njegovim bremenom klonili sami, kakor so končala vozila prvih izumi- tGljeV- S. Saje S &ijetlnsk°~turistične organiza-I M> V ^omnJu same niso spo ^ pospešiti razvoja organi 9 Kn^e 1 v ^atere so vključene ^ 0l*Pas, Alpetour) pa tudi ni-0 toliko denarja, da bi lah-^,Pognale razvoj s hitrostjo, w ,r.Sr|o želijo v občini in re-lo£ i • Hitrejši razvoj bo moto 'e> če bo denar za gradnjo ^■Jjialnih naprav in drugih i?*tov pritekal v Bohinj tu-°d drugod. ALPSKI KVINTET, EDEN NAJKAKOVOSTNEJŠIH NARODNOZABAVNIH ANSAMBLOV, IGRA ZE 20 LET Ko zagode vam kvintet Polne dvorane na tujem in doma, kjer igra Alpski kvintet, so dokaz rastoče kakovosti enega najbolj znanih slovenskih narodnozabavnih ansambov. Godci praznujejo letos 20. obletnico nastopanja in ob tej priložnosti so priredili več koncertov na Gorenjskem, od koder je doma večina godcev. Igrali bodo tudi v sredo, 2. aprila, v Naklem na prireditvi Gorenjskega glasa. elovna skupina na čelu z ^ j.Sistrom Janezom Siršetom da bi morali vse na-jd ^ e usmeriti v »kvalitetni ne-j, it^S?Vrii turizem«. Sedanje ilfcQ. Je je namreč katastrofal-2°d 7600 ležišč v Bohinju je "0 takih, da jih turistični ^braVci lanko Drez rdečice na ij^u ponudijo zahtevnim tu-ah' domačim turistom. Hi $ >0 i ^žv° nJ se slaD0 prodaja, ji Iq Cas tudi zato, ker tistim, ki ji ^-^Jo Bohinj in prek njih * } gostom, ne povemo, kaj 0 v Bohinju počeli, zakaj sPloh vabimo v Bohinj. \b *nJ bi morali ponujati j, Paj z drugimi turističnimi ^ ^ v našem alpskem svetu, ^Posebej v tesni povezavi z to,eH°m'* mern Janez Smole, Vjv^sednik radovljiškega iz-i^ega sveta, ki je dokaj kri-11 tudi do kadrov. »Razvojih !n tekoče naloge v gospo-bj^enju so tako zahtevne, da f( ^0rah" vodenje temeljne or-1^ Racije v Alpetouru in strogi 0 organizacijska dela v Imvečnih društvih prevzeti ^*l> mlajši in inventivni ka- C. Zaplotnik Oto Pestner, Ivanka Krašo-vec-Prešern, Ivan Prešern, Edi Semeja, Janez Per, Vinko Sitar, Joža Antonič in Vinko Ši-mek so člani Alpskega kvinteta, jubilanta, katerega otroški koraki so bili nenavadni. Joža Antonič in Ivan Prešern sta na jeseniškem koncu igrala s svojim ansamblom. Na Jesenicah se je znašel hotelir iz Francije, ki je iskal slovenski narodnozabavni ansambel za igranje v njegovih hotelih, predvsem v Alzaciji. Ponudba jih je navdušila, pustili so službe in se podali na avanturistično pot. Niso vedeli, kaj jih čaka. Podpisali so trimesečno pogodbo, igrali in se s tem preživljali. Glas o gorenjskih muzikantih je segel v Švico. Preselili so se tja in gojili glasbo, ki so jo pred tem v Švici poznali le po zaslugi Avsenikovega ansambla. Kvintet, oblečen v narodne noše, takrat še brez pevcev (prepevali so kar sami) je postal znan in v hipu je bil razprodan za leto naprej. Devet let je trajalo igranje v krajih okrog Zii-richa, Berna in Basla. Leta 1975 se je kvintet vrnil domov, eno leto nastopal skupaj z ansamblom Mihe Dovžana, vendar dlje ta sestava ni obdržala, le Ivanka Kraševec je zapustila Dovžanov ansambel in od tedaj je stalna članica Alpskega kvinteta. Leta 1976 je vedno bolj znane godce in Ivanko »odkril« avstrijski menedžer in s tem se jim je odprla res prava pot v svet. Vedno manj jo bilo igranja po hotelih in vedno več na koncertih, na vrsto so prihajala snemanja. Štiri zlate plošče, posnete na tu- jem, že imajo, letos pa bosta v vitrini še dve: ena domača in ena tuja. Domače so najbolj veseli, saj je to znak, da niso več znani le na tujem, ampak vedno bolj tudi doma. Maja bo doma izšel tudi njihov album Ko češnje zacveto, kjer prepevata Ivanka in Oto. Kvintet je vedno bolj iskan tudi pri proizvajalcih gramofonskih plošč. Dolgo so bili sodelavci avstrijske firme VM RECORDS, lani pa so podpisali pogodbo s firmo TELDEC, pri kateri so nad 30 let snemali Avseniki. To je za Alpski kvintet, ki vedno nastopa v slovenskih narodnih nošah, zapoje tudi na tujem slovensko in na ovitkih plošč predstavlja našo deželo, izjemen uspeh. Za Alpskim kvintetom je ob jubileju že nekaj uspelih koncertov po Sloveniji (večina jih je bila na Gorenjskem), nekaj pa jih bo še jeseni. Jubilejni koncert pa bo 28. junija v Gorjah.To bo pravi praznik, pravijo godci in pevci Alpskega kvinteta. blu je odlično počutje in sodelovanje.« Ivanka Krašovec-Prešern, pevka, doma iz Žirovnice, 10 let pri ansamblu: »Če ne bi bila zadovoljna, gotovo ne bi bila več pri ansamblu. Prepevam že 27 let, od tega kar 17 let na radiu, kjer sem bila zaposlena. Eno leto sem poleg službe še nastopala, potem pa ni več šlo, čeprav nisem verjela, da se da od glasbe živeti. Da se, če je dovolj nastopov.« Oto Pestner iz Ljubljane, pevec, drugo leto član ansambla: »Ponudba kvinteta je bila zanimiva. Zanimalo me je delo v tujini, čeprav sem pred tem tam že nastopal, vendar je sedaj tega veliko več. Menim, da se da iz te glasbe še marsikaj narediti. V ansam- Ivan Prešern, trobentar in komponist, doma iz Žirovnice, ustanovitelj ansambla: »Na začetku smo igrali Avsenika in Franka, potem pa smo že imeli svoje skladbe. Uveljavljamo svoj stil, svobodnejši, ki je všeč glasbeniku, ki igra. Z bratom Branetom tudi komponirava. Glasba me spremlja že od otroštva dalje.« Edi Semeja, harmonikar, doma iz Doba, pri ansamblu tri leta in pol. »Pred Alpskim kvintetom sem igral v glavnem v tujini. Ze- PETKOV PORTRET Julija Bernik Prešerno nasmejani, zadovoljni, srečni, prijazni. Koga pa želite, sprašujejo, ko komaj stopim skozi vhodna vrata na hodnik. Ravnateljico? Pravkar je šla gor. Pospremim vas, se ponudi prikupno dekletce. Pridem gor in vprašanje se ponovi. Ravnateljico? Takoj jo pokličem. Obstanem. Zmedena sem, presenečena. V veliko šolah sem že bila. Učenci so se podili po hodniku, hiteli, zmenil se zame ni nihče. Tu pa taka prijaznost! Odmor je. Otroci se ne podijo, živahno se pogovarjajo, se šalijo, smejijo. Šola srečnih otrok, pomislim. Ona je prav taka. Zna se smejati. Ne le z usti, tudi z očmi, ki zaiskrijo pod očali. Da sem dobra ravnateljica? Podvomi. Mislim, da ne, v istem hipu zavrne ponujeno misel. Dolgo je že v šolstvu. Šestintrideseto leto. Prvih osem let je učila v osnovni šoli. Potem je študirala naprej, do profesorice defektologije na zagrebški fakulteti. Osemindvajset let je v šoli Blaža Ostrovrharja v Škofji Loki. Rasla je s šolo ali — bolje — šola z njo. Otroci. Osemindvajset generacij otrok iz Sorice, Žirovskega vrha, Koprivnika, Lučin, Oselice, pa iz Žirov, Škofje Loke, Železnikov in od drugod, nosi njen pečat. Pečat dobro vzgojenih, delavnih, zadovoljnih otrok. Šola, ki je stara štiri desetletja, se je pred trinajstimi leti preselila v nove, lepe, svetle prostore v Podlubni-ku. Pred petimi leti je postala celodnevna. Tu so lahko otroci že od pol šestih v jutranjem varstvu, tu malicajo, kosijo, se učijo, delajo, sprostijo, telovadijo. Letos jih je 65. Nihče jih pretirano ne priganja, saj je njihov program ohlapnejši od programa v redni osnovni šoli. Manj je natrpan, manj dirjajoč, nima zahtevnejših predmetov kot so kemija, fizika, tuji jezik, tudi slovenščina in matematika sta manj zahtevna. Več časa je za ponavljanje, utrjevanje snovi. Več časa je za delo, za ročne spretnosti. Predvsem pa je več časa za vzgojo. Otroci se znajo urediti, znajo govoriti, so toliko uglajeni in iznajdljivi, da se tudi kasneje, v delovnem okolju, lahko prebijejo naprej. Kot delavce jih imajo povsod radi, ker so sposobni, ker imajo delovne navade. Nekateri gredo naprej v šolo, v skrajšane programe, največ v lesarskega. Izjema je učenec, ki je začel v skrajšanem programu strojništva, končal pa v srednjem. Škoda, ker ne pridejo že prvošolci. Letos je samo eden. Največ jih pride v drugem in tretjem razredu, pa tudi še v četrtem, petem in šestem. Takrat je že malo pozno, saj jih zahtevna učna snov iz redne osnovne šole zagreni. Ker je ne obvladujejo, so potlačeni, nekateri imajo že hude vedenjske motnje. Zelo pomembno je, da starši otroka, za katerega opazijo, da se telesno ali duševno počasneje razvija, že v prvem razredu vključijo v šolo Blaža Ostrovrharja. Kasnejša vključitev je težav-nejša. Tudi zato, ker otroci prinesejo s seboj drugačne, slabše delovne navade. A prej ali slej vsi vzcvetijo. Kako lepo je videti otroka, ki začne v šoli uspevati, ki obvlada učno snov, ima dobre ocene, prvič nastopa na proslavah! Otroci dobijo samozavest, srečni so. Starše naj nikar ne bo sram, če je njihov otrok v šoli Blaža Ostrovrharja. Njihov otrok je ravno tako sposoben kot katerikoli drugi, le za druge stvari. Če bodo od njega zahtevali preveč, bodo lahko njegovo celo življenje spremenili v muko. In svoje prav tako. Julija Bernik noče, da ji pojem javno hvalo. Prav. Njen portret je njeno delo, so »njeni« otroci. H. Jelovčan lo sem zadovoljen. Za nas je značilno medsebojno prijateljstvo in resen odnos do dela. Veliko potujemo in smo več za volanom kot kasneje na odru. Vendar se da ta napor premagati.« je s to glasbo začel, mi pa jo nadaljujemo. Dva ansambla, dva različna zvoka, vendar eno veliko slovensko srce. Na oba smo lahko ponosni. Da bi bilo še več takih. Glasba sega daleč prek meja domovine. To je brezplačna razglednica domovine, to je v bistvu Slovenija, moja dežela.« Janez Per, basist, doma iz Mengša, 17 let član ansambla: »Že prej sem poznal ta ansambel in tudi z njim sodeloval, vendar sem imel še druge obveznosti. Druži nas ljubezen do glasbe, osebno se ujamemo in se zato tudi dobro razumemo. Brez tega ne bi bilo nič.« Joža Antonič iz Gorij, kitarist, vodja in ustanovitelj ansambla: »Vesel sem, da smo zdržali 20 let kljub naporom, čeprav se naše delo zdi marsikomu lahko. Dobro se razumemo, pridno delamo. Uspeh ni bil naključen. Če bomo zdravi in če nas bodo ljudje poslušali, bomo godli tja v leto 2000.« Vinko Sitar, klarinetist, doma iz Mengša, 17 let član ansambla: »D61go sem že igral doma in na tujem, potem pa so me povabili k Alpskemu kvintetu. Prijatelji smo in se ujamemo, pogoji za dobro delo ansambla pa so seveda še znanje, veselje in vzdržljivost, tako zaradi nastopov kot potovanj.« Vinko Šimek — Jaka Šraufclger iz Maribora, humorist, dve leti pri ansamblu: »Slavko Avsenik Stane Knific iz Stražišča, menedžer oziroma organizator nastopov eden glavnih, da so na zadnjem koncertu doma tako uspeli in da bo prijetno tudi v sredo v Naklem! j Košnjek F. Perdan @®IMiSgoJJ©IEIIGLAS 10. STRAN. Sport in rekreacija PETEK, 28. MARCA 1986 Danes se na Bledu začenja sedmi šahovski festival Premalo vabljiv nagradni sklad Bled, 25. marca — Prireditelja navečjega odprtega mednarodnega moškega in ženskega turnirja v Sloveniji — gorenjska in slovenska šahovska zveza — pričakujeta več kot 150 igralcev in igralk iz Jugoslavije, Avstrije, Italije, Madžarske, Poljske, Češkoslovaške, Romunije ... Nagradni sklad je bogat, v njem je milijon dinarjev, toda to je še vedno premalo, da bi na Bled privabili tudi bolj znane velemojstre. bomo odšteli- milijon dinarjev (800 tisoč dinarjev za moški in 200 tisočakov za ženski turnir). Marsikomu se to zdi veliko, toda če bi hoteli na Bled privabiti tudi najboljše velemojstre, potem bi morali sklad obogatiti še z najmanj dvema milijonoma dinarjev. Če pogledamo drugam: na majskem turnirju Arenaturista v Puli bodo razdelili prek dva milijona dinarjev, zmagovalec pa bo dobil 500 tisočakov; na podobnem turnirju v Beli Crkvi so že lani julija razdelili več kot 900 tisoč dinarjev, prav tako tudi na opatijskem turnirju.« Blejski šahovski festival, ki velja za največji odprti mednarodni turnir v Sloveniji in za enega najmnožičnejših v Jugoslaviji, se je v šestih letih dobro uveljavil in si pridobil stalno mesto v šahovskem koledarju. Na prvem festivalu je sodelovalo 70 šahistov, lani že 120, letos jih pričakujejo še precej več. Svoj nastop na Bledu je že potrdila peterica jugoslovanskih velemojstrov — Puc, lanski zmagovalec Raj kovic, Raičevič, Nikolac in Klarič, iz Romunije se nadejajo velemojstra Sube, udeleženca medconskega turnirja za naslov svetovnega šahovskega prvaka, s Poljske mednarodnega mojstra Bielscika, ki je lani z našim Rajkovičem podelil prvo mesto. Na turnirju bodo nastopili tudi vsi najboljši gorenjski šahisti na čelu z Vojkom Mencingerjem, Rudijem Ostermanom, Aljošo Grosarjem, Tanjo Razinger (vsi Murka), Viki Marušič (Jesenice) — in še bi lahko naštevali. »Turnir bo tokrat prvič v festivalni dvorani (prej v Kazini),« je povedal Vojin Pero-vić, predsednik gorenjskega in podpredsednik slovenske šahovske zveze in član organizacijskega odbora, ki ga vodi Val-ter Šinkovec iz Radovljice. »Turnir nas bo veljal tri milijone dinarjev. Lanskemu zmagovalci in zmagovalki, vsem velemojstrom ter povabljenim šahistom iz Avstrije, Poljske, Češkoslovaške, Madžarske in Romunije smo omogočili brezplačno bivanje na Bledu in brezplačen nastop na turnirju. Za turnirske nagrade Nesporno je, da bo šahovski festival pomemben tudi za blejski turizem, saj bo od danes do šestega aprila bivalo v blejskih hotelih blizu dvesto šahistov in njihovih spremljevalcev. Povezanost športnega dogodka in turizma se kaže tudi v tem, da sta blejsko turistično društvo in turistična poslovna skupnost prevzela pokroviteljstvo nad festivalom, denarno pa so pri pripravi in izvedbi festivala izdatno pomagali Gozdno gospodarstvo Bled, Pe-trol in Iskra Delta. Organizacijski odbor se z omenjenimi organizacijami že dogovarja o sklenitvi samoupravnega sporazuma, s katerim bi za daljše obdobje vsaj delno rešili probleme, povezane z zagotavljanjem denarja. C. Zaplotnik IGRALNI ČAS: Redna kola bodo na sporedu vsak dan od 15.30 do 20.30, nadaljevanja prekinjenih partij pa od 22. do 24. ure oziroma od 9. do 13. ure. Slovenska nogometna liga Triglav starta na tretje mesto Kranj, 26. marca — V nedeljo start nogometašev v slovenskih ligah. Prva članska nogometna liga bo v nedeljo odigrala preloženo zadnje kolo jesenskega dela prvenstva — Kranjski Triglav bo na stadionu Stanka Mlakarja ob 16. uri gostil ljubljansko Ilirijo — V območni slovenski ligi bodo nogometaši Nakla ob 10.30 na domačem igrišču igrali s Postojno. Nogometaši Triglava, ki so uspešno igrali v jesenskem delu prvenstva, so' tudi za pomladansko nadaljevanje dobro pripravljeni. Na domačem igrišču bodo v preloženi tekmi jesenskega dela gostili v ljubljansko Ilirijo. Če bodo dobili tekmo, bodo po prvem delu lige na odličnem tretjem mestu, kar bi bil izreden uspeh moštva, ki ga trenira Hasan Ibra.šimović. Vse priprave za nadaljevanje prvenstva so Triglavani usmerili v en cilj; da bi tudi v drugem delu igrali tako, kot znajo. Imajo kvalitetno moštvo, čeprav jih je zapustil Ta-neski—odšel je v drugoligaški klub Gošk-Jug izDubrovnika. Poznala se bo tudi odsotnost Tkalca, ki je nehal igrati, in poškodba Atlija. Pri Triglavu načrtujejo uvrstitev od tretjega do petega mesta, kar omogoča igranje v medrepubliški nogometni ligi. Dobre uvrstitve pa so tudi lepa vzpodbuda za kranjski nogomet, še posebej za praznovanje petinsedemdesetletnice igranja nogometa v Kranju. Kondicijske priprave ob zimskem bazenu so Triglavani začeli že 15. januarja: začeli so s treningi v telovadnici, nato so se preselili v naravo. V začetku marca so imeli skupne priprave v Poreču, kjer so začeli delati tudi z žogo. V Poreču so dopoldne trenirali, popoldne pa so igrali tekme za trening z Jadranom, Gussenbachom (Avstrija), Vi-šnjanom, Vižidanom in po vrnitvi v Kranj še z Buzetom. Tudi v Kranju so še trenirali in v Ljubljani premagali Olimpijo, dvakrat Zarico in nato še doma Naklo. V moštvu je enaindvajset igralcev, v Triglavu sta še dva perspektivna mladinca. Za Triglav bodo igrali: Belančič, Cot-man, Doljak, Eržen, Gros, Grubič, Ibrahimovič, Ignjatovič, Jakara, Jur-šič, Katanec, Klemenčič, Lasica, Lo-trič, Pavlin, Perhavec, Radosavljevič, Stenovec, Špilar, Zirdun in Murnik. Vitomir Radosavljevič, kapetan moštvu, štiriintri-desetletni delavec Tekst Hindusa: »Pričakujemo, da bomo v letošnji sezoni krojili slovenski nogometni vrh, čeprav ima prednost Maribor in bo prvak. Ker imamo res dobre igralce, se bomo vmešali v boj za tretje mesto. Prvih pet bo drugo sezono igralo v novoustanovljeni medrepubliški ligi. Poznalo se bo, da je Tkalec prenehal igrati, in seveda tudi Atlijeva poškodba. D. Humer Foto: F. Perdan Pogovor s športnim delavcem skakalnega kluba Iskra Delta Triglav Vinko Janša: skrb za tekme Kranj, 26. marca — Smučarski skakalci so v nedeljo s finalom za svetovni pokal v Planici končali letošnjo skakalno sezono. Med tekmovalci so bili tudi člani kranjskega skakalnega kluba Iskra Delta Triglav; v svojih vrstah ima klub kar osem reprezentantov. Tako kot lani so tudi letos osvojili mo-štveni državni naslov, njihovi tekmovalci vseh kategorij so uspešni tudi v tekmovanju za pokal Cockte, na republiških in državnih prvenstvih. To je najmnožičnejši skakalni klub v državi. Za njihove uspehe skrbita poklicna trenerja Sandi Čimžar in Jani Grilc, z najmlajšimi pa se ukvarjajo amaterski trenerji. Smučarski skakalni klub Iskra Delta Triglav ima tudi močan upravni odbor. Med delavci, ki skrbe za tekme na skakalnicah na Gorenji Savi in v Stražišču ter za tekme, ki jih v Planici organizira Iskra Delta Triglav, je zelo delaven oseminštiridesetletni delavec kranjske Save Vinko Janša. _ »Kot ljubitelj rekreativne atletske dejavnosti sem pri Triglavu začel leta K| 1972. Smučarski ^* 4f*Sp skoki so mi bili ^ JpPr vedno v veselje, saj — . f sem doma z Gore-^^pF^T nJe Save. Začel ~ sem kot športni de-\'^^W lavec, nato sem na- redil sodniški izpit za klasične discipline in pred dvema letoma postal tudi FIS sodnik za smučarske skoke. Sodil sem že tekme finala svetovnega pokala, letos pa sem sodil slovensko turnejo v Trbižu in Planici ter skoke za alpski pokal. Vedno sodim tudi tekme slovenskega in državnega prvenstva in sem tudi tehnični delegat. Da smo najboljši klub v državi, je tudi zasluga naših trenerjev, saj dobro delajo z vsemi tekmovalci od cicibanov naprej. Skrbim za izvedbo vseh tekem, ki jih organizira smučarski skakalni klub Iskra Delta Triglav. Sami smo na Gorenji Savi dobili 12-metrsko skalni-co za vadbo najmlajših. V letošnjem letu je naša glavna naloga, da jo pokrijemo z umetno maso. To je prva skakalnica, na kateri se najmlajši spoznajo s smučarskimi skoki. Da je naše delo v klubu dobro organizirano gre zahvala tudi vsem delavcem, ki kakorkoli pomagajo pri našem delu.« D. Humer Od tekme do tekme Dvoboj na smučeh — Sindikat trži-ške delovne organizacije Tiko je letos prvič pripravil veleslalomski dvoboj s člani sindikata ribniškega Rika, s katerim Tržičani dobro poslovno sodelujejo. Tekmovalo je okrog 40 smučarjev iz obeh delovnih organizacij. Prepričljivo so zmagali Tržičani, ki so osvojili vsa prva mesta. Zmagali so Karel Stucin, Dušan Kavčič in Vika Jane. — J. Kikel Lešani boljši — Komisija za šport pri svetu krajevne skupnosti Leše je pripravila veleslalomsko tekmovanje med Lešami in Brezjami nad Tržičem. Organizatorji so prepričljivo zmagali, osvojili vsa prva mesta in tudi prehodni pokal. Zmagali so Sašo Pajntar, Matej Pajntar, Mirjam Šlibar, Jože Ko-kalj, Milan Dolinšek in Franci Razinger. — J. Kikel Končano tekmovanje v gorenjski namiznoteniški ligi — Športno društvo Kondor z Godešiča je organiziralo v športni dvorani na Podnu v Škofji Loki sklepno tekmovanje v gorenjski namiznoteniški ligi. Zmagal je LTH pred lanskim zmagovalcem Jesenicami. Tretji je Gumar, četrti pa je Kondor. Celotno tekmovanje bilo dobro organizirano in so vse ekipe vzele tekmovanje resno, z izjemo Leščanov, ki niso sodelovali na dveh turnirjih. Tekmovanje je vodil Gumar iz Stražišča. Začetek nove lige bo predvidoma septembra. — J. Starman Izlet na Dobrčo Kranj, marca — Planinsko društvo Kranj prireja v soboto, 29. marca 1986, planinski izlet na 1635 m visoko Dobrčo. Ob 7. uri se bodo izletniki odpeljali z avtobusom izpred hotela Creina mimo Tržiča do vasi Hudi graben. Od tod se bodo pod vodstvom Petra Globočni-ka in Jožeta Šparovca povzpeli do koče in po počitku še na razgledni vrh. Z njega bodo sestopili po vzhodnem grebenu do vasi Brezje, odkoder se bodo do 16. ure vrnili v Kranj. Za izlet, ki slane 300 dinarjev, je nujna zimska oprema. (S) Jože Kuralt Grenka kaplja pelina je padla na letošnje izvrstne uspehe našega smučanja. Ko smo že slavili po končani sezoni v alpskem smučanju in smučarskih skokih, je v ponedeljek prišla žalostna novica. Ko sta se iz Miinchna na poti z japonske FIS turneje v domovino vračala osemindvasetletni alpski smučar Jože Kuralt, doma od Svetega Duha pri Škofji Loki, in triindvajsetle-tni pomočnik zveznega ženskega trenerja Daniel Jerak iz Trzina, sta z avtomobilom pri Beljaku tako silovito trčila, da sta izgubila življenje. Življenje je morda hitro, raznoliko; dolgo za nekatere. Dolgo ni bilo za našega alpskega smučarja Jožeta Kuralta, člana Smučarskega kluba Alpetour iz Škofje Loke. Zmagoviti slalom na Japonskem je bil Jožetov zadnji. Jože Kuralt, izvrsten tekmovalec, je svojo smučarsko pot začel dokaj pozno pri trenerju Jaru Kalanu v smučarski šoli Transturist, pri zdajšnjem Alpeto-uru. Bil je bolj samorastniški smučar, a vedno med najboljšimi. Pod vodstvom Toneta Vogrinca in so-tekmovalcev Borisa Strela in Bojana Križaja je začel pisati bogato zgodovino jugoslovanskega alpskega smučanja. Njegova odlika je bila borbenost, lastnost malo smučarjev. Zato je bil Jože Kuralt večkrat med tisimi, ki niso končali vrhunskih slalomskih in veleslalomskih prireditev. Jože Kuralt je znal tudi pokazati, kaj zna, in je dobival tudi točke v svetovnem pokalu. Največji uspeh je dosegel letos na slalomu za točke svetovnega pokala v Par-panu, bil je četrti. Petkrat je bil državni prvak v obeh tehničnih disciplinah in v kombinaciji. Dvakrat je bil udeleženec olimpijskih iger: v Lake Placidu in v Sarajevu. Obakrat je v slalomu zasedel odlično trinajsto mesto. Trikrat pa se je z reprezentanti boril na svetovnih prvenstvih. Za Jožetom Kuraltom je v naših smučarskih vrstah nastala praznina, ki je ne bo lahko zapolniti. Za njim žalujejo ne samo smučarji, temveč vsi ljubitelji smučanja doma in v svetu. Še bolj pa njegova mama in sestra, pa njegovi žena Tatjana, sin Grega in hčerka Petra. -dh Športniki v AMD Kranj Zaljubljeni v motorje Kranj, marca — Pred več desetletji je kranjsko avto-moto društvo slovelo po dobrih dirkačih. Brata Pintar sta uspešno tekmovala v cestno hitrostnih dirkah, v speedwayu pa zlasti Ivan Jama. Danes jim sledijo mladi športniki Albin Štern, Milan Špendal in Robert Rendulič. Prva dva govorita o dosežkih v hitrostnih dirkah, Rendulič o motokrosu. Mladi tekmovalci iz AMD Kranj so dosegli prve vidnejše uspehe predlani ko je postal Robert Rendulič republiški prvak v moto-krosu, Milan Špendal pa je zasedel 3. mesto na republiškem prvenstvu v cestno hitrostnih dirkah in 9. mesto na državnem prvenstvu. To je spodbudilo k zavzetejšem delu tudi športno komisijo, v katero so na novo izbrali 16 članov. Njihova glavna skrb je zbiranje denarja za tekmovalce, spremljanje tekmovanj in uresničevanje s programom začrtane dejavnosti. »Najtežja je prva naloga« ocenjuje predsednik komisije Jože Rendulič, ki pojasnjuje: >.Ker je denarja od članarine malo, je financiranje tekmovalne dejavnosti naših članov odvisno predvsem od pomoči delovnih organizacij. Z mnogimi smo že navezali stike in letos se obetajo prvi spodbudnejši prispevki. Prepričani smo, da bodo dobri tekmovalni rezultati povečali tudi podporo temu športu.« Motociklizem je zelo privlačen in zanimiv šport, vendar je nadvse drag. To je tudi glavni razlog, da se zanj odloča malo mladih in da prenekateri tekmovalec odneha, preden doseže željene cilje. »Za motorje me je navdušil starejši brat,« odkriva začetke svoje tekmovalne poti 17-letni učenec orodjarstva Albin Štern iz Kranja in dodaja: » Kot mehanik mi največ pomaga pri pripravi motorja. Za popravila stroja skrbi Matjaž z Bleda, o dirkanju pa me-pou-čuje Janez Pintar. Vozim 50-kubični motor tuje izdelave, s katerim sem lani prvič tekmoval in osvojil 2. mesto na državnem prvenstvu. Zanj štejejo štiri dirke; žal sem med zadnjo padel in mi je zato ušla zmaga. Če bo letos z motorjem vse v redu, načrtujem uvrstitev do 4. mesta v državi. Milan Špendal, 17-letni učenec kovi-narstva iz Kranja, se tako kot njegov vrstnik Albin navdušuje za hitrostne dirke z lahkim motorjem. »Z očetom sem velikokrat obiskoval dirke,« pripoveduje mladi športnik, »kar me je spodbudilo, da sem se tudi sam poizkusil v njih. Tekmovati sem začel 1984. leta, ko mi je šlo kar dobro. Lani se me je držala smola; zaradi težav z motorjem nisem končal niti ene tekme. Morda bo letos bolje, saj pričakujem nov motor. Žal imamo slovenski tekmovalci slabe možnosti za vadbo, ker je najbližje dirkališče na Reki.« Pri tem so v ugodnejšem položaju tekmovalci v motokrosu. Robert Rendulič, 18-letni učenec kovinarstva iz Dupelj, najraje trenira na podljubelj-ski stezi. Edini učitelj mu je oče, ki ga je že pri sedmih letih posadil na motor. »Na njem sem še danes najbolj zadovoljen,« Priznava Robert in naglasa: »Motokros je atraktiven, a nevaren šport, ki zahteva veliko kondicije, spretnosti in izkušenj. Tri leta sem doslej sodeloval na republiških tekmovanjih in lani prvič na državnem prvenstvu, kjer sem zasedel 8. mesto. Letos pričakujem čim boljše uvrstitve doma, udeležil pa se bom tudi mednarodnih tekem.« Mladi kranjski dirkači, ki so zaljubljeni v motorje in hitrosti, bodo torej nadaljevali svojo tekmovalno pot. Koliko bodo v njej uspešni, bo odvisno tudi od razumevanja in pomoči društvenih funkcionarjev ter drugih ljubiteljev motornega športa. s. Saje MERKUR kranj Vabila, obvestila, prireditve Slovesen konec tržiških sindikalnih iger — Komisija za šport in rekreacije pri občinskem svetu Zveze sindikatov Tržič prireja jutri, 29. marca, ob 18. uri v domu TVD Partizan slovesno razglasitev rezultatov letošnjih sindikalnih iger in celoletne akcije Delavske športne igre 1985—1986. Po razglasitvi bo družabno.srečanje. Jutri Alples: Drava — Jutri in v nedeljo bo na sporedu drugo kolo v ženski republiški rokometni lilgi. Rokometašice Alpesa igrajo jutri ob 17. uri v športni dvorani Poden z ekipo Drave. Kranjski košarkarji z Bistrico — Jutri bo na sporedu 21. kolo v članski slovenski košarkarski ligi. Košarkarji kranjskega Triglava igrajo ob 19. uri v dvorani na Planini z Bistrico. Nogometaši Triglava z Ilirijo — Začenja se spomladanski del v nogometnih ligah. Nogometaši kranjskega Triglava, člani slovenske nogometne lige, igrajo v nedeljo, 30. marca ob 16. uri doma z Ilirijo iz Ljublane. Šolsko prvenstvo v skokih v Tržiču — Odbor za skoke pri Smučarskem klubi'. Tržič prireja v ponedeljek, 31. marca, ob 16. uri na 20-metrski skakalnici v Lomu občinsko osnovnošolsko prvenstvo v smučarskih skokih. Skakati bo mogoče tudi s smučami za alpsko smučanje. Najboljši bodo vključeni v strokovno delo po klubih. . Začetek področne mladinske nogometne lige — V nedeljo se bo začela tudi mladinska področna nogometna liga. Sava bo ob enajstih igrala s Slavijo, Šenčur ob pol štirih popoldne s Triglavom. V soboto, 5. aprila, se bodo začele članske in kadetske lige občinske nogometne zveze Kranj, teden kasneje pa tudi pionirske in mladinske. 28. MARCA 1986 OGLASI IN OBVESTILA 11. STRAN ©©IMSIMISEGLAS nevni in dvodnevni izleti MOSTAR, 3 dni, odhod za skupine), enodne yiEDJUGORJE-GABELA- 26.4. Križarjenje od zadra do hvara in od splita . DO DUBROVNIKA, tedenski paketi od 3. 5. naprej MATURANTSKI IZLETI IN IZLETI za zaključene skupine j pNTENINA KARAVANA, RABAC, odhod 30. 4. GENOVA, EUROFLORA, mednarodna razstava cvetja, Jdhod 26.4. pOLOGNA, cosmoprof, mednarodna razstava frizerstva ln kozmetike, odhod 26. in 27. 4. [^nacije in prijave v vseh Alpetourovih turističnih potnicah. ALPETOUR J>ELAVSKA UNIVERZA r0MO BREJC KRANJ °bvešča, da je možen vpis v tečaje: ? STROJEPISJA (začetni in nadaljevalni) v skladiščnega poslovanja > Tehničnega risanja f strojnika centralnega ogrevanja ? knjigovodstva * blagajniškega poslovanja * vikend tečaje strojnega šivanja * strojnega pletenja " JOGE v TRANSCENDENTALNE MEDITACIJE jpis je možen do 10. aprila 1986. formacije osebno ali po telefonu 27-481. UjTNA ZADRUGA PREVOZNIK GORENJSKE ^U), Cvetlična 10 (hjene poslovne partnerje in ostale občane občine ŠKOFJA ^A obveščamo, da z mesecem aprilom odpiramo JSLOVNO ENOTO V ŠKOFJI LOKI v prostorih OBRTNE-* ZDRUŽENJA ŠKOFJA LOKA, Spodnji trg 2. Jerebe po prevozih in za strojno zemeljska dela sporočite po "efonu 62-573. Poročamo se za sodelovanje! !*BlMU SO ZK VAS [Merkurjev/ tQdajalni veriga *sce, Šobčeva, imajo ■? *8logi veliko izbiro v'nskih verig, ^eznic (žlajdra), *r'9 na metre ter °*darskih, traktorskih Avtomobilskih verig. fs^ _ IZBR4LI SO VAS Ženski blazer v modnih barvah (bela, zelena, ci-klam in rumena) je v prodaji v vseh Almirinih trgovinah. ALPETOUR DO RTC KRVAVEC ponovno obvešča imetnike vozovnic, bonov IS in kuponov za dnevne in popoldanske vozovnice z žigom sezone 1985/86, naj izkoristijo smučarske vozovnice do konca smučarske sezone 1985/86 (kasnejših podaljševanj veljavnosti ne bo). bled LIP BLED, TO Lesna predelava PODNART Odbor za delovna razmerja Zaradi razširitve proizvodnega programa zaposlimo: 1. VEČ DELAVCEV ZA UPRAVUANJE LESNOOBDELOVALNIH STROJEV Pogoji: — končana III. ali IV. stopnja zahtevnosti dela lesne smeri 2. VEČ DELAVCEV ZA DELO V SKLADIŠČU ŽAGANEGA LESA Pogoji: — I. stopnja zahtevnosti dela lesne smeri Razpisujemo tudi naslednja prosta dela in naloge: 3. MANIPULANTA ŽAGANEGA LESA V SKLADIŠČU Pogoji: — IV. stopnja zahtevnosti dela lesne smeri in 1 leto delovnih izkušenj v skladišču žaganega lesa 4. VZDRŽEVALCA - MEHANIKA Pogoji: — IV. stopnja zahtevnosti dela kovinske smeri in 1 leto delovnih izkušenj v ključavničarskih delih, vzdrževanju pnevmatike in hidravlike 5. VOZNIKA VILIČARJA - 2 delavca Pogoji: — III. stopnja zahtevnosti dela lesne oziroma kovinske smeri in opravljena pripravniška praksa — izpit za voznika viličarja 6. BRUSAČA Pogoji: — IV. stopnja zahtevnosti dela lesne ali kovinske smeri in 1 leto delovnih izkušenj pri brušenju rezil Za dela pod 5. in 6. točko se lahko prijavijo tudi kandidati ustrezne izobrazbe sorodnih poklicev, ki so si potrebna znanja pripravljeni pridobiti z izobraževanjem ob delu. Kandidati naj pošljejo prijave do 2. aprila 1986 na naslov: LIP Bled, TO lesna predelava Podnart, Podnart 33.0 izbiri bodo kandidati obveščeni do 12. aprila 1986. ALPETOUR SOZD ALPETOUR ŠKOFJA LOKA Objavlja na podlagi sklepov komisij za delovna razmerja naslednja prosta dela in naloge v: DO CREINA DS Skupnih služb Kranj 1. VODJE PRODAJE 2. SAMOSTOJNEGA PRODAJNEGA REFERENTA Pogoji: pod 1. pod 2. visoka ali višja izobrazba ekonomske ali tehnične smeri in 2 ali 3 leta delovnih izkušenj, poskusno delo tri mesece višja ali srednja izobrazba ekonomske ali tehnične smeri in 2 ali 3 leta delovnih izkušenj, poskusno delo 3 mesece TOZD Proizvodnja kmetijske mehanizacije Kranj 1. VEČ STRUGARJEV 2. VEČ REZKALCEV 3. VEČ KLJUČAVNIČARJEV 4. VEČ VARILCEV 5. DELAVCEV NA STISKALNICI Pogoji: pod 1. do 4. pod 5. poklicna šola ustrezne smeri in 1 leto delovnih izkušenj, poskusno delo 3 mesece NK delavec, poskusno delo 1 mesec Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pisne vloge z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev sprejema 8 dni po objavi kadrovska služba Kranj, Koroška 5. Kandidate bomo obvestili v 60 dneh po izteku prijavnega roka. GRADIMO SODOBNO Novost na našem tržišču izolacijska opeka Izdelana iz materiala z mikroporami. IZOSKOK omogoča: • dobro toplotno in zvočno izolacijo • toplotno stabilnost • prihranek energije do 21% • ekonomično in enostavno gradnjo IZOSKOK vam pomaga prijetno preživeti vroča poletja in mrzle zime. Šentiljska 116, tel. 062/21-018 PETROL SOZD PETROL TOZD TRGOVINA KRANJ, Staneta Žagarja 30 Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge: 1. PRODAJALCA za bencinske servise: Podkoren, Lesce, Bled, Škofja Loka in Gorenja vas 2. PRODAJALCE za bencinske servise v Kranju — 8 delavcev . Pogoji: — KV delavec Posebni pogoj je uspešno opravljeno enomesečno poskusno delo. Delovno razmerje sklenemo za nedoločen čas s polnim defovnim časom. 3. SNAŽILKE za sedež tozda v Kranju,s skrajšanim delovnim časom Pisne prijave sprejemamo na gornji naslov 8 dni po objavi. Iskra ISKRA KIBERNETIKA Industrija merilno-regulacijske in stikalne tehnike Kranj, n. sol. o. Komisija za delovna rezmerja TOZD ORODJARNA objavlja naslednja prosta dela oziroma naloge: 1. VIŠJEGA PLANERJA 2. VEČ SAMOSTOJNIH BRUSILCEV Kandidati morajo izpolnjevati poleg splošnih pogojev še naslednje posebne pogoje: podi. — višješolska izobrazba strojne smeri, — zaželene večletne ustrezne delovne izkušnje — možnost sklenitve delovnega razmerja s pripravnikom, — poznavanje osnov računalništva pod 2. — 3"4etna srednješolska izobrazba kovinarske smeri, — zaželene večletne ustrezne delovne izkušnje — možnost sklenitve delovnega razmerja s pripravnikom Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in kratkim opisom dosedanjih delovnih izkušenj v 8 dneh po objavi na naslov: Iskra Kibernetika, Kadrovska služba, Kranj, Savska loka 4. VZGOJNOVARSTVENI ZAVOD KRANJ Komisija za delovna razmerja vabi k sodelovanju kandidate za opravljanje del oziroma nalog: 1. 2 ČISTILK za vrtca Janina in Ciciban (za nedoločen čas) Pogoji: — končana osnovna šola ali vsaj 6 razredov — en mesec delovnih izkušenj — samo popoldansko delo 2. GOSPODINJE v vrtcu Mojca na Planini (za določen čas) Pogoji: — končana osnovna šola — en mesec delovnih izkušenj — delovni čas od 10. do 18. ure starost 18 let Kandidati naj vložijo prijave v 8 dneh od dneva objave na m slov: Vzgojnovarstvena organizacija Kranj, Staneta Žagarj 19, Kranj, telefon: 24-381. na-a I-^*N @©1MS^MEEGLAS 12. STRAN OGLASI, OBVESTILA MURKA LESCE, n. sol. o. TOZD MALOPRODAJA, n. sol. o. LESCE objavlja na podlagi sklepa komisije za delovna razmerja prosta dela in naloge 1. PRODAJALCA POHIŠTVA v prodajalni Pohištvo Lesce 2. SNAŽILKE v skladišču pohištva Lesce (delo je v dopoldanskem času) Pogoji: podi. — šola za prodajalce tehnične stroke — 1-letne delovne izkušnje pod 2. — osnovna šola Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s polnim delovnim časom in poskusnim delom 60 dni. Kandidati naj prijave s kratkim življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov: Murka Lesce, TOZD Maloprodaja, Lesce, Alpska 62. ©LIPA POHIŠTVO SALON V KRANJU DELFIN vam nudi bogato izbiro SVEŽIH IN ZAMRZNJENIH RIB MERCATOR - KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT GORENJSKE n.sol. o.. KRANJ, JLA 2 TOZD KMETIJSTVO KRANJ, Begunjska 5 SOZD MERCATOR-KIT Delavski svet TOZD Kmetijstvo Kranj v skladu z 41. členom in 7. odstavkom statuta TOZD Kmetijstvo razpisuje JAVNO LICITACIJO za prodajo naslednjih osnovnih sredstev: knjižna vrednost OBRAT CERKLJE 1. kombajn za krompir VViihlmaus 2 red. 2. kombajn silazni Pobeda — dvor. 3. zgrabljalnik — Sonce 5 4. kombajn za krompir VViihlmaus 611 5. enoredna naprava za koruzo 6. kabina za traktor 7. motor s 6 cilindri 8. cisterna 3000 1 za gorivo OBRAT ŠENČUR 1. kozolec brez kritine — Hrastje 2. kozolec brez kritine-*— Hrastje 3. zgrabljalnik Sonce — 4 19.900 4. operacijska miza za govedo 97.496 5. škropilnica 400 1 RAU 6. škropilnica 500 1 Agro-mehanika 7. samonakladalna prikolica Mengele 8. samonakladalna prikolica Mengele 9. kosilnica rotacijska Fahr 10. kosilnica rotacijska Fahr 11. obračalnik tračni Favorit OBRAT SORSKO POLJE 1. traktor IMT 585 2. traktor silazni Mex. III. 3. trosilec hlevskega gnoja TGN 2-20 4. trosilec hlevskega gnoja 5. samonakladalna prikolica Senator 22 SIP 6. sejalnica za koruzo 4 • redna OLT 7. okopalnik 4-redni MKPO OLT 8. obračalnik tračni Favorit 9. kosilnica rotacijska Fahr 10. kosilnica z grebenom Grampip 21.115 OBRAT VRTNARIJA 1. mulčar Perfekt 2. kombajn silažni Pobeda — Taru p 3. kombi TAM 75 T3E 466.0- 00 izklicna cena 80.000 100.000 30.000 550.000 20.000 40.000 100.000 70.000 15.000 15.000 50.000 100.000 30.000 30.000 200.000 200.000 40.000 40.000 100.000 600.000 120.000 300.000 300.000 400.000 40.000 20.000 100.000 100.000 25.000 50.000 40.000 1.000.000 1.500 OBRAT CENTER ZA KROMPIR 1. kombajn za krompir VViihlmaus 611 OBRAT MEHANIČNI SERVIS 1. pralni stroj A romat 2. predsetvenik 9 peresni 10803500 3. motor za traktor IMT 533 št. 128352 4. motor za traktor IMT 533 št. 34358 5. kotna jermenica za traktor Tomo Vinkovič, šifra 100 700 654 OBRAT GOZDARSTVO 1. traktor goseničar Fiat 505 IC z iglano vitlo 3000/2 in odrivno desko 2. žaga motorna M 8020 Ja-nyereds 3. žaga motorna M 8020 Ja-nyereds 4. žaga motorna M 8020 Ja-nyereds OBRAT SUHA 1. prikolica gozdarska 7 T 2. obračalnik tračni Favorit 3. samonakladalna prikolica Senator 22 SIP 4. medvrstni kultivator MK PO-4 5. krožna brana TO S 24 OBRAT MEŠALNICA MOČNIH KRMIL 1. elektromotor 7,5 KW, št. 305333 2. elektromotor 16 KVV, št. 1082304 3. elektromotor 15 KW, št. 287396 4. elektromotor 1,1 KW, št. 260393 z reduktorjem 5. elektromotor 1,1 KW, št. 376318 6. elektromotor 1,1 KW, št. 586020 Kl] tO Prc 30.(1* 30.0 3O.0 15.0« 2. jM 100.0* 20.< 15.* 15* dražba za prodajo osnovnih sredstev' ^lo ideljek, 31. marca 1986 ob 8. uri, pred" rlaHišrpm krnmniria v Sončiiriii P Javna v ponedeljek, ar. marca iyoe ob 8. uri, pr šim skladiščem krompirja v Šenčurju Osnovna sredstva se kupujejo v stanju, Vj kršnem so, po načelu videno-kupljeno. VtyP[ no v višini 10 % od izklicne cene je treba pl*" pred začetkom javne dražbe. Kupec mor*! stroje, ki zapadaj o plačilu prometnega d»^ plačati tudi pristojni prometni davek. Vsa citirana osnovna sredstva mora kupec pl* najkasneje v 8 dneh, sicer mu varščina zap*1 Podrobnejše informacije dobite na TOZD tijstvo Kranj, Begunjska 5, tel.: 21-252. 21-253. _P 28-nUci h 00^ Kai od 70.«1 15.^ n.0 Za , 20 naročite danes, da boste lahko gradili jutri! ŽE SEDAJ MISLITE NA GRADNJO, LE TAKO VAM BOMO PRAVOČASNO USTREGLI sodobna izvedba vrhunska kakovost prihranek energije enostavna montaža posebnost-izdelava po meri Po Pol. v, 'Jav 28. MARCA 1986 OBVESTILA, OGLASI 13. STRAN (^ISISSMMGLAS 5.0*12 ^OZn?^ LJUBLJANA *u LIO ŠKOFJA LOKA, Kidričeva ulica 56 bo Prn5oiSklepu delavskega sveta tozda z dne 30. januarja 1986 aala °a javni licitaciji: hijena osnovna sredstva - večlistna krožna žaga AS 6 - nanašalec lepila MAVVEG ~~ spajalnik furnirja KOVIND - odsesovalni ventilator S TV 450/8-9 - kaloriferji ventilator Zagreb - pretvornik frekvence »Sever« Subotica *■ pretočna črpalka »Jastrebac« Niš stavbnomizarske izdelke T vrata izklicna cena 300.000.-30.000.-350.000.-50.000.-40.000.-1.443.000.-280.000.- Vfatna krila okna alf - razno ^ »veral plošče ^ njelapan plošče I? alu-žaluzije ^ razno okovje za stavbno pohištvo gumi obroči za R 30 rih f^a Do v ponedeljek, 31. marca 1986, ob 15. uri v prosto-fil ^adis, TOZD~LIO, Škofja Loka, Kidričeva ulica 56. I.Ofi si interesenti lahko ogledajo eno uro pred licitacijo Ua ^Vek Plačajo kupci od izlicitirane cene. t^izkUc^ moraJ° Pred licitacijo položiti 10-odstotno kavcijo L5 a' ,la< itfl % n le cene. Sava. LCroro gumijevih, usnjenih in kemičnih izdelkov, ' s*«, o. 2a ^lovne'6^ sektorja skladiščenja in transporta objavljamo • 9l M?SyZEMANJE AVTOPLASCEV IZ PROIZVODNJE >ICh lad,scenje J • ~- poklicna izobrazba tehnične ali družboslovne usmeritve T" 2 leti delovnih izkušenj ~~ trimesečno poskusno delo ;o°DPREMUANJE IZDELKOV — poklicna izobrazba tehnične ali družboslovne usmeritve ~~ 2 leti delovnih izkušenj ~~ trimesečno poskusno delo IZDELKOV ZA ODPREMO Z DVIGALI 4 klavca J • ~- poklicna izobrazba tehnične usmeritve z 1 letom delovnih izkušenj, ~~ dvomesečno poskusno delo Pogoji; P^merne psihološke lastnosti in zdravstvene sposobnosti SAVaprAJave z dokazili pošljite v 8 dneh po objavi na naslov Skof: , Kranj, Kadrovski sektor, Oddelek za kadrovanje, jeioska cesta 6, Kranj. fep§R0L V IZVRŠNEM SVETU urSClNE SR SLOVENIJE Misija za delovna razmerja in osebne dohodke l^^vlja dela in naloge za protokolarni objekt BRDO: n,ka strežbe oziroma natakarja kuharja Uft,njske pomočnice 1 carice •"zevalca pleskarskih storitev pzevalca strojnega parka — avtomehanika v>»i » Sevalca kovinskih konstrukcij — ključavničarja avcev v kmetijstvu, gozdarstvu in parku '°S0ji: hi. program štiri ali triletnega srednjega izobraževala, smer strežba, eno leto delovnih izkušenj, dvo-|Pod % mesečno poskusno delo program triletnega srednjega izobraževanja, smer kuhar, šest mesecev delovnih izkušenj, dvomesečno i^d a • Poskusno delo ui 4: _ osnovna šola in skrajšani program ustreznega srednjega izobraževanja, dvomesečno poskusno de- h5fi.lo • o in 7: — program triletnega izobraževanja ustrezne smeri, vozniški izpit B kategorije, šest mesecev de-0s lovnih izkušenj, dvomesečno poskusno delo 0vna šola, zaželen vozniški izpit B in F kategorije, dvo-§ ^ mesečno poskusno delo S Polrr *^a^ ^omo sklenili delovno razmerje za nedoločen čas ^°§oipIm delovnim časom. Prijave z dokazili o izpolnjevanju l°bja .v ter življenjepisom naj kandidati pošljejo v 8 dneh po !ta vl na r. „1___l-y__i_,_.l T____-________X.. CM____y.x:__cr» Cl„ IVeriiie na riaslov Protokol v Izvršnem svetu Skupščine SR Slo-*Oon l .komisija za delovna razmerja in osebne dohodke, Ljubljana, Prešernova 8. Vftv,j.-------- ^ji/ . .e 00,110 o izbiri obvestili v 30 dneh po končanem zbi- Prijav. ffiDMERKUR kranj MERKUR — trgovina in storitve, n. sol. o. Kranj, Koroška 1 TOZD PRODAJA NA DROBNO, n. sub. u. Kranj, Gregorčičeva 8 objavlja prosta dela in naloge 1. PRODAJANJE BLAGA v Kranju 2. ČIŠČENJE PRODAJALN v Radovljici Pogoji: pod 1. pod 2. šola za prodajalce tehnične smeri (IV. stopnja zahtevnosti), 1 do 2 leti delovnih izkušenj, 3jnesečno poskusno delo, delovno razmerje za nedoločen čas, OD 60.000 din končana osemletka (III. stopnja zahtevnosti), delovno razmerje za nedoločen čas, enomesečno poskusno delo, OD 52.000 din Ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: Merkur — trgovina in storitve, n. sol. o., Kranj, Koroška cesta 1, Kadrovsko-suuialiia slušba. Kandidate bomo o izboru obvestili v 15 dneh po sprejemu sklepa na samoupravnem organu. OBČINSKA GASILSKA ZVEZA ŠKOFJA LOKA Predsedstvo Občinske gasilske zveze Škofja Loka razpisuje prosta dela in naloge: 1. STROKOVNEGA DELAVCA s posebnimi pooblastili in odgovornostjo za dobo 4 let 2. STROKOVNEGA DELAVCA za vodenje upravno tajniškega in finančnega poslovanja 3. 4 DELAVCE za opravljanje dežurne službe in tehničnih opravil Pogoji: pod 1. — višja izobrazba — varnostni ali strojni inženir I. stopnje, — 5 let delovnih izkušenj, — da izpolnjuje pogoj e, določene v zakonu o združenem delu in družbenem dogovoru o uresničevanju kadrovske politike v občini Škofja Loka, — da ima smisel za samostojno organizacijsko delo in koordiniranje v gasilski organizaciji, pod 2. — višja šole ustrezne smeri oziroma srednja šola V. stopnje, — 3 oziroma 5 let delovnih izkušenj na podobnih delih oziroma opravilih, — da ima smisel za vodenje in koordiniranje z gasilskimi društvi, — poskusno delo en mesec pod 3. — srednja izobrazba V. stopnje oziroma IV. stopnje tehničnih smeri, — 5 let delovnih izkušenj, — da ima smisel samostojnega in hitrega odločanja ter vodenja dežurne službe, — da ni oddaljen od Doma družbene samozaščite na Trati več kot 10 km, — poskusno delo 2 meseca Vsi delavci morajo delovati najmanj 5 let v gasilski organizaciji, da imajo opravljen šoferski izpit »B« kategorije, pod 3. pa je zaželen izpit iz C kategorije. Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas s polnim delovnim časom in v skladu s programom Občinske gasilske zveze Škofja Loka. Pisne prijave z opisom dosedanjih del in z dokaziuli o izpolnjevanju razpisnih pogojev naj pošljejo kandidati na naslov: Občinska gasilska zveza Škofja Loka, v roku 10 dni po objavi. Kandidate bomo obvestili o izbiri v 30 dneh po končanem zbiranju ponudb. Osnovno zdravstvo Gorenjske, o. o. TOZD Zavod za socialno medicino in higieno Gorenjske, Kranj, b. o. Gosposvetska 12 Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge SNAŽILKE za nedoločen čas Pogoji: — dokončana osnovna šola, — tečaj higienskega minimuma, — poskusno delo en mesec Pisne ponudbe z dokazili pošljite v 8 dneh po objavi razpisa na gornji naslov. Izbira kandidatov bo objavljena v 15 dneh po preteku razpisnega roka. SLUŽBA DRUŽBENEGA KNJIGOVODSTVA V SR SLOVENIJI Podružnica: 51500 KRANJ Razpisna komisija razpisuje vodilna dela in naloge: 1. VODENJE ENEGA ALI VEC PODROČIJ DELA V PODRUŽNICI (pomočnik direktorja za evidence, plačilni promet in računalniško obdelavo podatkov) Za opravljanje del in nalog zahtevamo VII. stopnjo izobrazbe • — diplomirani ekonomist ali diplomirani pravnik ali diplomirani organizator dela, 5 let ustreznih delovnih izkušenj, aktivno znanje slovenskega jezika in prenehanje pravnih posledic obsodbe za kazniva dejanja, našteta v 176. členu zakona o SDK. Mandat za opravljanje navedenih del in nalog traja štiri leta. Prijave z dokazili o strokovni izobrazbi in opisom dosedanjih delovnih izkušenj sprejema razpisna komisija podružnice SDK v SRS, 51500 Kranj, Trg revolucije 2, v zaprti ovojnici z oznako — za razpisno komisijo —, 15 dni po objavi razpisa. Kandidate bomo o izidu razpisa obvestili v 30 dneh po končanem razpisnem postopku. DEŽURNI VETERINARJI od 28. 3. do 4. 4. 1986 za občino Kranj in Tržič od 6. do 22. ure Živinorejsko veterinarski zavod Gorenjske, tel.: 25-779 ali 22-781, od 22. do 6. ure pa na tel.: 23-518 za občino Škofja Loka ANDREJ PIPP , dipl. vet., Škofja Loka, Partizanska 37, tel.: 60-380 za občini Radovljica in Jesenice ANTON GLOBOCNIK, dipl. vet., Lesce, Poljska pot 3 a, tel.: 74-629 DO ŽIVILA Prodajamo namesto vas JPosrednik Kokrica Tel.: 21-462 (£) metalka BLAGOVNICA KAMNIK NAKUP Z ZADOVOLJSTVOM Tel.: (061) 831-757 TOVARNA ClPK, VEZENIN IN KONFEKCIJE BLED TOZD Konfekcija Bled objavlja naslednja prosta dela in naloge: 1. ŠIVANJE I. — 10 delavk Pogoji: — šivilja oziroma tekstilni konfekcionar II. ali tekstilno obrtni konfekcionar, — eno leto delovnih izkušenj, — 3-mesečno poskusno delo Če ne bo dovolj prijav za zasedbo omenjenih prostih del in nalog, bomo sklepali delovno razmerje tudi s pripravniki, ki imajo dokončano 3-letno tekstilno šolo konfekcijske smeri, nimajo pa še opravljenega strokovnega izpita. Rok za prijave je do zasedbe prostih del in nalog. Interesenti naj pošljejo prijave na naslov: Vezenine Bled, Kadrovsko splošni sektor, Kajuhova 1, Bled. GORENJSKI TISK TISKARNA IN KARTONAŽA - n. sol. o. KRANJ, JUGOSLAVIJA objavlja prosta dela in naloge za TOZD STA VEK b. o. Kranj Moše Pijadeja 1 2 delavki za opravljanje del in nalog FOTOSTAVLJENJE GLADKEGA IN RAZPOREJENEGA STAVKA II. Pogoj: dveletna administrativna šola in eno leto izkustev. Delo je dvoizmensko in se združuje za določen čas enega leta. za DELOVNO SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB 2 delavki za opravljanje del in nalog Čiščenje prostorov Pogoj: osnovna šola. Delo je v popoldanskem času in se združuje za nedoločen čas. Ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema kadrovska služba delovne organizacije v 8 dneh po objavi. SLUŽBA DRUŽBENEGA KNJIGOVODSTVA V SR SLOVENIJI Podružnica: 51500 KRANJ objavlja prosta dela in naloge v ekspoziturah Jesenice in Radovljica za nedoločen čas s polnim delovnim časom 1. v ekspozituri JESENICE vodenje interne kontrole, kontroliranje zahtevnejših uporabnikov družbenih sredstev v interni kontroli in kontrola investicijskih vlaganj POGOJI: — VI. stopnja — ekonomist, pravnik ali višji upravni dela vec — 3 leta ustreznih delovnih izkušenj — trimesečno poskusno delo — aktivno znanje slovenskega jezika 2. v ekspozituri RADOVLJICA kontroliranje zahtevnejših uporabnikov družbenih sredstev v interni kontroli POGOJI: — VI. stopnja — ekonomist, pravnik ali višji upravni delavec — 1 leto ustreznih delovnih izkušenj — dvomesečno poskusno delo — aktivno znanje slovenskega jezika Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati naslovijo na kadrovsko službo podružnice 51500 Kranj, Trg revolucije 2, v 8 dneh po objavi. O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po sprejetju sklepa o izbiri. GLAS 14. STRAN. MALI OGLASI, OBVESTILA PETEK, 28. MARCA MALI OGLASI tei.:27-960 certa J1A16 aparaiMirolI Ugodno prodam ZVOČNIKE loevve opta, 2 X 90 W. Telefon 24 369 3561 APARAT za točkasto varjenje 3 + 3 prodam. Šušteršič, Britof 147 3562 Prodam JVC GRAMOFON, nov. Telefon 24-654 — int. 212, dopoldan; 28-302 popoldan_3563 Nov črno-beli in barvni TELEVIZOR, oba na daljinsko upravljanje, prodam. Valjavec, Tupaliče 75, tel. 45-460 3564 Prodam barvni TELEVIZOR na daljinsko upravljanje, ekran 66, star 4 le-ta, za 15 SM. Telefon 064/38 688 3565 Prodam TRAKTOR štore 502, skoraj nov, 150 delovnih ur, za 20% ceneje Sp. Duplje 100, tel.47-118_3566 Ugodno, 15% ceneje kot v trgovini, prodam nov 170-litrski HLADILNIK rade končar in črno-beli TELEVIZOR iskra panorama za 1,5 SM. Telefon 25-644 - C. ba Brdo 21, Kokrica 3567 Prodam prenosni TELEVIZOR trim, še v garanciji. Marko Gerden, Moše Pijadeja 8, Kranj_3568 Poceni prodam gorenje CENTER. Telefon 33-133_3569 Prodam FOTOKAMERO in tonski KINOPROJEKTOR z vso pripadajočo opremo. Telefon 89-146_3570 Prodam HONDO 600 - FREZA z vsemi priključki. Ogled v petek popol dan ali soboto. Zbilje 31, Medvode _35711 Prodam KINOPROJEKTOR super 8. Ogled vsak dan od 14. do 16. ure. Bo-gataj, Valjavčeva 4, Kranj_3572 OFSET A-4 in vakuumski elektronski APARAT 40 X 50 cm za matrice, prodam. Ponudbe pod: Fotografika _3573 Novo kompresorsko BRIZGALKO SPIRO prodam. Šimič, Godešič 85, Škofja Loka_3574 Prodam črno-beli TELEVIZOR trim v garanciji. Kavčič, tel. 24-973 od 7. do 14. ure_3575 Prodam popolnoma nov SILOKOM BAJN SK 80 S. Franc Logar, Lokarje 26, Vodice, tel. 061/843-151 3576 Osebi, ki želi opravljati popoldansko obrt, prodam STROJ z zagarantiranim delom. Naslov v oglasnem oddelku 3577 Dvomanualne ORGLE farfisa pro-fessional duo ugodno prodam. Ponud be po tel. 064/34-853 od 19. do 21. ure ____3580 GLASBENI CENTER prodam. Tele-fon 50-852_3581 CIRKULAR za razrez hlodovine prodam. Pavel Novak, Dolenje brdo 8, Poljane_ 3582 Fergusonov PLUG, 2 PREDSETVE-NIKA RAV 180-280 cm, ogrodje za tekoči trak in 2 gumi traka, 30 — 60 cm, prodam. Naslov v oglasnem oddelku. _3583 Prodam 11 kW ELEKTROMOTOR Franc Bernik, Ževlje 37, Selca 3584 Prodam AVTORADIO PHILIPS 754, vsak dan od 14—16. ure. Telefon 28-607. Prodam čelni NAKLADALEC riko TN 1-H, primeren za traktorje nad 50 KM. Zorko Blenkuš, Kranjska gora, Gasil-ska 12, tel. 064/88-731_ 3622 Prodam dvoredni PLETILNI STROJ brother. Štefan Grmek, Koprivnik 52, Bohinjska Bistrica_3623 Prodam ŽAGO cirkularko z enofaz nim motorjem. Telefon 064/80-439 3463 DREVESNICA JANKO HjgfJ PO RENTA Sv. Duh 44. Škofja Loka j| obvešča cenjene stranke, da smo začeli prodajati sadno drevje. Drevje dobite vsak dan in ob vsakem času. Priporočamo se za nakup! STREŠNA OKNA/f- rI mira Radovljica ->~1 • Tel.: 75-036 j Ugodno prodam VIDEO RECORDER sonv betamax C7 z daljinskim upravljanjem, VIDEO KAMERO sony beta-movie, polnilec baterij za kamero in 15 VIDEO KASET. Telefon 064/40-264 ______3578 Prodam nov GLASBENI CENTER. Telefon 23-414 3579 Prodam kombiniran MIZARSKI STROJ na 4 operacije, širina 60 cm in kombiniran STROJ na 7 operacij, avstrijske izvedbe, širina 27 cm. Habjan, Na Logu 16, Škofja Loka_3810 Prodam CIRKULAR, premera 60 cm, za terensko žaganje drv. Stroj je samohoden, priklopen, z železno konstrukcijo, motor MCME, 11 KM. Telefon 61-032__3811 Prodam OBRAČALNIK za seno za BCS kosilnico maraton. Poženik 17, tel. 42-783_3812 Prodam generalno obnovljeno TRAKTORSKO KOSILNICO mortel. Dominik Hvasti, Jama 38, Mavčiče __3813 Prodam OJAČEVALNIK 30 W. Borut Ječnik, Rakovica 3, Zg. Besnica . 3814 Prodam HI-FI stolp pioneer, 40 W, cena 17 SM. Stojan, Pristava 2/A, Tr-žič, tel. 50-150 - int. 246_3815 Prodam 2^-kubično nakladalno PRIKOLICO vvelger in sipov NAKLADAČ, težak 8. Ilovka 11, Kranj_3816 Prodam »pant« ŽAGO. Angela Kalan, Hudi praben 8, Tržič_3817 Prodam korting VIDEOREKORDER VR tO, deklariran in brezhiben ter posnete KASETE. Marko Mareš, Rožna dolina 13. Lesce_3818 Prodam AVTO-RADIOKASETOFON z exvalizerjem, dva 30 W ZVOČNIKA trosistemska, in elektronsko ANTENO. Vse še novo. Telefon 26-806 od 17. do 19. ur j_3819 Prodam mizarsko HIDRAVLIČNO STISKALNICO za lepljenje okenskih okvirov, velikost 300x160. Telefon 064/69-509_3820 Ugodno prodam črno-beli TELEVIZOR. Ogled popoldan. Barbara Kapler, Partizanska pot 17, Kokrica_3821 NOVE OBRESTNE MERE Varčevalci, od 1. aprila 1986 dalje bodo veljale nove obrestne mere za vezana dinarska sredstva: letna obr. mera 7,5 % za vloge na vpogled 73 % za vloge, vezane nad 3 mesece 76% za vloge, vezane nad 12 mesecev 78 % za vloge, vezane nad 24 mesecev Primer: znesek 50.000 din na vpogledni vlogi vam bo po 12 mesecih prinesel 3.750 din obresti, enak znesek, vezan za 12 mesecev, pa kar 38.000 din. Ker banka pri 3-mesečnih depozitih obračuna in izplača obresti pred potekom enega leta, uporablja diskonto obrestno mero, ki znaša 58,74 %. gradbeni mal Prodam KOMBI PLOŠČE Ogled vsak dan. Jožica Vreček, Smledniška 112, Čirče_3595 Prodam rabljen NAVADEN ZIDAK. Tenetiše 33, Golnik_3291 Ugodno prodam 75 m1 smrekovega in 20 mJ macesnovega OPAŽA. Zg. Br nik 82 3596 DELAVSKA UNIVERZA ŠKOFJA LOKA Vabi k vpisu v tečaj: — makrameja — kleklanja Vpis vsak dan do 10. aprila 1986 osebno ali po telefonu 60-888 ali 62-761, interna 35 ali 28. Ugodno prodam avstrijske HOKEJSKE DRSALKE, št. 39, z ulito klino. Jane, tel. 22 288 samo v delavnikih do-poldan _3542 Prodam 5 kub. m suhih bukovih DRV in malo rabljeno MOTORNO ŽAGO tomos husqvarna CD 480 Podobnik, Bukovica 7, Selca nad Škofjo Loko _________3543 AKVARIJ, 220—litrski s stojalom, vso opremo z rastlinami in ribami. Te-lefon 064/61-913_3544 Prodam MOŠKO KOLO rog na 10 prestav. Zgoša 11, Begunje_3545 Prodam športni OTROŠKI VOZIČEK in otroško POSTELJICO. Klasan. Če-vljarska 6, Tržič_3546 Prodam avtomatski SADILEC krompirja in semenski KROMPIR rezi. Zu-pan, Trboje 70/A_3547 Prodam dve toni SENA. Zg. Duplje 78, tel. 47-106_3548 Prodam zgodnji KROMPIR sertema. Franc Šnajder, Vešter 17, Škofja Loka ._3549 Prodam SENO. Marija Zaplotnik, Novake 3, Golnik 3550 Komunalno podjetje IDodovod p. o. KRANJ Obvešča vse uporabnike ceste R/323 na odseku Zg. Brnik, da bo v obdobju od 1. aprila 1986 do 16. maja 1986 delno oviran promet na navedenem odseku ceste zaradi izvajanja del na rekonstrukciji in razširitvi vodovodnega omrežja CERKLJE - ZG. BRNIK. v prihodnjem tednu: Na oddelku posebnih prodaj v I. nadstropju veleblagovnice NAMA Škofja Loka nudimo po ugodnih cenah: • gavrilovičeva gotova jedila in čajno salamo • vloženo rezano papriko • ruski med • višnjevo marmelado, konditorske izdelke raznih proizvajalcev HIŠA DOBREGA NAKUPA Ugodno prodam 75 mJ KOMBI PLOŠČ, 5 cm. Delavska 6, Šenčur 3597 Prodam 1,5 m3 hrastovih PLOHOV, 5 cm. Naslov v oglasnem oddelku. _3598 Prodam DESKE za oblogo ali NA-PUŠČ. Jože Kogovšek, Repnje 46, Vo dice _3599 Prodam staro betonsko STREŠNO KRITINO, približno 2000 kosov. Jože Antolin, Dorfarje 20, tel. 44-634 3600 Prodam 4 m5 hrastovih in 3 m1 bu-kovih PLOHOV. Telefon 57-152 3601 Prodam LES za ostrešje. Naslov v oglasnem oddelku.___3831 Prodam starejšo STREŠNO OPEKO bobrovec in cementno OPEKO. Star-man, Godešič 18, Škofja Loka 3832 PUNTE, dolžine 2,4 m in 2,9 m, prodam in KUPIM dobro ohranjen BETONSKI MEŠALEC. Telefon 26-408 _3833 Prodam dve OKNI inovak, višina 90 cm, širina 80 cm, in opazne DESKE Slap 13, Tržič_3834 Prodam 1 m1 suhih borovih PLO-HOV. Voglje 56, Šenčur_3835 OPEKO MBV 19 (lahko modularc) zelo ugodno prodam. Telefon 33-156 popoldan_3836 razno prodam Prodam 5 ton SENA in OTAVE. Sta-ne Mrak, Log 30, Škofja Loka 3437 Prodam leseno BARAKO, 3X4 m, primerno za rejo domačih živali. David Bajt, Triglavska 2, Žiri_3522 Prodam semenski KROMPIR erla in desire. Jenčič, Trboje 110_3523 Prodam novo MOŠKO KOLO na 10 prestav in ZASTAVO 125, letnik 1974. Jarc, Okroglo Naklo_3524 Prodam odlično ohranjeno JADRNICO elan S 375 s prikolico. Telefon 064/26-950 3525 Prodam KAVČ, POSTELJO, GUMI VOZ (cizo) in tranzistor. Telefon 74-078_ 3526 Prodam eno leto staro ŠPORTNO KOLO na 10 prestav, znamke senior. Ponudbe sprejemam po tel. 74-535 od 12. ure dalje_3527 Prodam SENO. Praprotna polica 24, Cerklje_3528 Prodam LIGUSTER za živo mejo, vsak dan od 15. do 19. ure. Šenčur, Partizanska 28_3529 Ugodno prodam novo TROBENTO. Franc Fabijan, Zg. Besnica 50 3530 Prodam športni OTROŠKI VOZIČEK. Željko Cvetičanin, Ljubljanska c. 6, Kranj_3531 Prodam dolgo drap poročno OBLEKO, št. 40 in drap »BALONAR«, št. 36. Snediceva 12, Kokrica, tel. 25-447 3532 Prodam KROMPIR igor, 40 kv. m borovega OPAŽA, 400 X 7 cm in sestavljivo POHIŠTVO javor, Gasilska 35, Šen-čur, tel.41-045_3533 . Prodam KOMBAJN za krompir grimme in KRAVO s teletom. Pipano-va 40, Šenčur_3534 Prodam SENO. Trstenik 2, Golnik _3535 Prodam 10 m rabljenih žlebnih odto-čnih CEVI. Kranj, tel. 39-589 3536 Prodam ČOLN T-310. Informacije po tel. 35-840_3537 Prodam 3000 kg kvalitetnega SENA. Janko Preklet, Stahovica 21_3538 Prodam jedilni in semenski KROMPIR igor in desire in STREŠNO OPEKO Špičak. Ziherl, Sr. Bitnje 24, Žabnica __3539 Prodam SENO. Žagar, Mevkuš 20, Zg. Gorje_3540 Prodam 2000 kg semenskega KROMPIRJA igor in 500 kg zgodnjega rezi. Sebenje 36, Križe_3541 Mizarstvo in profiliranje lesa OVSENIK ALO^Z Kranj, Jezerska cesta 108 c tel.: 35-770 Obiščite naš rastavni prostor! Nudimo več vrst ogledal, garderobne stene, mizice, stenske in stropne obloge, kotne letve ter več vrst letev za uokvirjenje slik in gobelinov Se priporočamo! Prodam semenski in jedilni KROM-PIR igor. Naklo, Grogova 2_3610 Prodam dolgo belo OBHAJILNO OBLEKO. Lahovče 21_3611 Prodam HLADILNIK mleka 1+1 (za v kanglo) in suhe BUTARE. Praprotna polica 13_3612 Prodam KOLO maraton lux na 10 prestav. Telefon 25-981 — int. 21 — Pregelj_3613 Prodam dirkalno KOLO rog super za 7,5 SM. Kalan, Virmaše 10, Škofja Lo-ka_3614 Prodam KOZJE MLEKO. Ponudbe pod šifro: 4,3%_3615 Prodam semenski KROMPIR igor. Dragočajna 10, Smlednik_3616 Prodam žensko SLOVENSKO NARODNO NOŠO, št. 38-40, z zavijač-ko. Telefon 80-630_3617 Prodam MOŠKO DIRKALNO KOLO amater na 10 prestav. Borut Omerzu, Seljakovo naselje 40, Kranj_3126 ^^r* ^af* ^ilf* __* ZLATARNA Goldie NOVI DESIGN poročnih prstanov z diamantnim brušenjem in NOVIMI ŽENSKIMI PRSTANI Cankarjeva 70 RADOVLJICA mMj |_g J_ _U _U _» _p _r _f _- _r "Ji* *X* *T* ^r* ^r* ^r* T* ^r* ^r* ^r* ^r* ^r* Ugodno prodam 5 ton SENA. Jože Jeran, Kopačnica 10, Gorenja vas 3766 Prodam HLADILNO SKRINJO 310 LTH, HLADILNIK z zamrzovalnikom in OTROŠKO POSTELJO z žimnico. Jože Homan, Kidričeva 11, Škofja Loka __3767 Prodam »ŠUPO«, dolgo 7 široko 5 m. Puštal 58, Škofja Loka_3768 Prodam DIRKALNO KOLO maraton na 10 prestav Telefon 061/612-449 _ 3769 Prodam SENO. Vešter 39, Škofja Loka_3770 Prodam 7 ton SENA. Košir, Franko-vo naselje 91, Škofja Loka_3771 SADNA DREVESNICA - jablane, hruške, češnje, slive vseh vrst — dobite v DREVESNICI HAFNER. Dorfarje 22, Žabnica, tel. 44-585_3772 Prodam suhe BUTARE. Jelovčan, Dražgoše 27, Železniki_3773 Prodam SENO in OTAVO. Gorenja vas 109, nad škofjo Loko_3774 Prodam SENO in OTAVO. Stara ce-sta 18, Škofja Loka_3775 Prodam semenski KROMPIR igor in saški ter jedilnega. Starman, Godešič 26, Škofja Loka_3776 Prodam m lado KRAVO tik pred te litvijo, semenski KROMPIR igor in dobro ohranjen OBRAČALNIK maraton za kosilnico BCS. Glinje 1, Cerklje 3777 Prodam DEKLIŠKO OBLEKO za prvo obhajilo. Grad 41, tel. 42-008 3778 Prodam semenski KROMPIR igor in desire. Sp. Brnik 11, Cerklje_3779 Prodam nov usnjen prehodni PLAŠČ za sloko postavo, dve malo rabljeni GUMI 175x13, zimski profil in 1/2 m' lipovih PLOHOV. Cerklje 24, tel. 42-307__3780 Prodam dolgo poročno obleko svetlo modre barve, št. 42. Telefon 61 -991 3781 Prodam semenski KROMPIR igor. Srednja vas 48, Šenčur_3782 Prodam električno KITARO s kovč kom. Telefon 23-851_3783 Prodam SENO in semenski KROMPIR sintema. Šenčur, Stranska pot 2 _ 3784 Prodam drobni KROMPIR za krmo. Sr. Bitnje 28, Žabnica_3785 Prodam KAMP PRIKOLICO IMV 450, letnik 1975, cena po dogovoru. Sandi Pokorn, Sr. Bitnje 103, tel. 44-689 3786 Prodam nove okovane GAJBICE. Telefon 27-452_3787 Prodam ZASTAVO 750, starejši letnik, za 6 SM, HARMONIJ s sedmimi registri za 9 SM, SMUČI RC 05 z vezmi marker in smučarske ČEVLJE, št. 40. Miran Djedovič, Potoče 27 pri Preddvoru _ 3788 Prodam zgodnji semenski KROMPIR sortema, kifelčar in igor. Lahovče 19, Cerklje_3789 Prodam 59 mJ opečnega TLAKOV -CA 12/25 in PAPIGO. Rševa 3, tel. 22-502_3790 Prodam semenski KROMPIR igor in desire. Visoko 58_3791 Prodam semenski KROMPIR igor, desire in rezi. Srednja vas 45, Šenčur _3792 Prodam dobro ohranjen otroški ŠPORTNI VOZIČEK. Kranj, Planina, Janeza Puharja 9/IV., stanovanje 26, tel. 38-636, samo popoldan_3783 Prodam uokvirjen GOBELIN »Mostar«, 600 x 800. Krivec, Visoko 91/A _3784 Prodam otroško PONY KOLO. Tele- fon 34-317__3785 Prodam MRVO. Šenk, Potoče 20, Preddvor_3786 ZLATO za zobe prodam. Telefon 27-855 popoldan_ 3787 GLISER kvarner, plastika, G-370, in PRIKOLICO prodam. Žepič, Kranj, Zla to polje 12/A_3788 Ugodno prodam SENO. Debeljak, Podbrezje 72, tel. 70 069_3789 Prodam semenski in jedilni KROMPIR igor in cvetnik. Rupa 11, tel. 21 071_3790 Prodam mešana in smrekova DRVA. Telefon 79-876_. 3791 Prodam SENO. Sebenje 63, Bled, tel. 77-755_3792 Prodam krmilno REPO in drobni KROMPIR. Telefon 42-503_3793 Prodam prednja leva VRATA za R-4, KAVČ, otroško POSTEUICO z jogi jem, POGRAD z jogijem in enoredni PLETILNI STROJ standard. Telefon 61-176 3794 Prodam VOZ ZAPRAVUIVČEK z gi-mijastimi kolesi in 66 m bakrenega zemeljskega KABLA 4x16 mm1. Glinje 8, Cerklje _3795 Prodam KAVČ z blazino in črno-beli TELEVIZOR. Alojzija Hudobivnik, Kra- kovo 46, Naklo, tel. 47-491_3796 Prodam ŽENSKO rabljeno GARDE-ROBO: črn plašč, sivo jakno, podloženo usnjeno jakno, krzneno jakno iz sivega zajca ter nekaj zimskih dolgih hlač, vse št. 40 —42. Cene zelo ugodne. Informacije in ogled v nedeljo. Telefon 61-184 3797 Prodam 10 dni staro TELl-^ drej Globočnik, Gorica 1, RadcW Prodam BIKCA simentalca. 10 dni. Suha 24, Kranj____"ZAO' Prodam MLADIČE - hf ™ OVČARJE. Cankarjeva 17_K^J Prodam 6 mesecev stare?' in 14 dni staro TELIČKO frfe'P nje 38, Tržič____I TClIC Prodam 9 tednov staro icu' rejo. Trnje 9, škofja Loka___^ Prodam mlado KRAVO, dojj karico, iz rodovniške sorte Škofja Loka______ Prodam KRAVO pred telili0 Prodam F-kubično enoosno PRIKOLICO za prevoz silaže iz silosa v hlev. Zapoge 11, Vodice nad Ljubljano. živali izbiri. Zapoge 11, Vodice___- Meseca aprila in maja zaCfllj dajati dva meseca stare J Sprejemam naročila. Drinov«*' hinj 38, Naklo, tel. 47-183___^jj Prodam 150 kg težkega P"^™ zakol. Telefon 45-353____^ Dva črna PSIČKA, stara 8 oddam ljubitelju živali. Navaft živeti na prostem Telefon_fbS>j Prodam PRAŠIČE, težke «Jj 80 kg. Čebulj, Adergas 27, tel*] Prodam SVINJO za zakol^ z domačo krmo. Zg. BesnjcaLf Prodam 10 dni starega BlK^ Gros, Srednja vas 16, GolnijO* Prodam visoko brejo KRAV0 talko. Langus, tel. 79-846__ Prodam 9 mesecev brejo Švab, Zg. Veterno 8, Tržič___^ Prodam TELIČKO simentaljj 10 dni. Božič, Dvorska vas 22, * potešil GARAŽO oddam v najem ffl vodnem stolpu. Telefon 24-"^ Kupim GARAŽO v bližinTŠ^ naselja — Kranj. Telefon 2j_J>: Prodam KMEČKO HIŠO z9°_ skim POSLOPJEM v okolici Naslov v oglasnem oddelku^ TRIPLEX GARAŽO, prTtTićJ^ nju, Šorlijevo naselje, prod8^ Najboljšemu ponudniku. _^j Na območju Kranja kupim " ZAZIDLJIVO PARCELO (lahW j četo gradnjo). Ponudbe po Wj zvečer ali 34-971 v službi dopo" GRADBENO PARCELO vj| menjam za obdelovalno Z" Kranju. Škofjeloška 28, Kranj^j GARAŽO pri pekarni v dam v najem za eno leto naj" ponudniku. Telefon 45-565 ___/• 4000 m' TRAVNIKA prodaj/ u. njam za ZAZIDUIVO PARCE"- * % lici Cerkelj. Telefon 42-010 S j Prodam starejšo STANOVI HIŠO vŽireh. C. XXXI. divizij« 62-084 _^j &vt J, 3j Zamenjam (prodam gradbeni fazi v Cerkljah, z8 kmečko hišo, vikend ali hi^, renjskem. Po potrebi dopla^ nudbe pod šifro: ŠT___ _A GOSTILNA KRTIN' - ČIRČE Smledniška 32, KRANJ tel.: 28-043 k*liS UP Sani. le Vam nudi kvaliteto1 stilniške usluge ^ sebnih prostorih, h15$g primerni za zakl'f ^\\ družbe in poroke. ^ Nt Se priporočamo! / J \M< _s lian.opgcnif Prodam šest novih modeli'1 UEV za 21 SM Telefon 24-6p*^j Prodam SPALNICO, SL) . E GARNITURO in knjižno OMAy v« p zo za dnevno sobo. Fajfar, Vfei Je Kranj, pritličje, tel. 35-297 poP° Pl _ Prodam dobro ohranjen f| \j gorenje (2 plin, 2 elektrika 82-969 — Jesenice__, Prodam PEČ za centralno z vgrajenim 064/44-686 bojlerjem. Prodam 74-334 "RAŠICE, težke od 35 do 180 kg, prodam. Zupančič, Posavec 123, Pod-nart, tel. 064/70-379_647 Prodam 9 tednov stare JARKICE, priznane nesnice, sorte prelux. Urh, Reber 3, Bled — Zasip_3551 Prodam KRAVO, ki bo kmalu teleti-la. Triglavska 8, Bled_3552 Prodam PRAŠIČA, do 130 kg težkega. Glinje 7, Cerklje_3553 Prodam črno-belo KRAVO s teletom ali brez. Brane Papler, Žirovnica 52___3554 Prodam TELIČKA frizijca, težkega okrog 100 kg^ in PUJSKE, težke od 50 do 60 kg. ZaZago 20, Bled_3556 Prodam 17 mesecev staro TELICO frizijko. Lahovče 52, Cerklje_3557 Prodam mlado KRAVO simentalko s teletom. Selo 42, Žirovnica, tel. 80-590 __3558 Prodam težko KRAVO simentalko, dobro mlekarico. Partizanska 18, Bled _3559 Prodam 10 dni starega BIKCA. Ko-renčan. Podbrezje 17_3560 PISALNO MIZO Ugodno prodam dva KAV^j raztegljiv v posteljo) in dva 'Ji Čufer, Janka Puclja 5, P'8p __J Prodam pregradno KR^. STENO, dimenzije 2,45 x 3,8" delo) ter PEČI: TAP 3 kW, 1 buseh — trajnožarečo in cjj^ olje. JanezZrim, Brezje pnT^ Poceni prodam SPALNICO/,! SOBO. Betka Dolenc, Savsk« ce, tel. 74-252 _ Prodam raztegljiv KAVČT2 in TABORE. Telefon 74-228 vjj Prodam KAVČ in dva FOT^ na 4 SM. Telefon 83-850 Poceni prodam HLADILNI^/ 47 ranciji. Naslov v oglasnem o° Prodam OMARO za dne Marko Smolič, Gradnikova Ogled vsak dan od 15. do Za>\ o__j--rt rt a i mi ctdD.I 't t\ * Prodam PRALNI STROJ _ OMARO za spalnico ter kuh,n^ ZO. Smiljana Novakovič, W 23, Kranj___ Prodam nov ŠTEDILNIKA-, plin, 2 elektrika). Telefon 2jvj!^ Novo PEČ, Vreček, 30.000 J m 10 % ceneje. Telefon 2£y da ljubljanska banka Temeljna banka Gorenjske do*'1 28. MARCA 1986 MALI OGLASI, OSMRTNICE .15. STRAN @®3MlSSoIJ©ISIIGLAS !i5lm 3-25 kW termoakumulacij- ^fCjelefon 44-141_3827 *J0d8m brezhiben PRALNI STROJ ^jj!;S2L!glefon21-016 3828 i ■»"—'" dobro ohranjen vzidljiv, A Ce-,ČCŠTED,LNIK z bojlerjem. Podij;____3829 20litr,ski !lek,trični B?J>LR »a.iKJO din. Jereb, Partizanska1 45, 2iHpka 3830 tvijd 5_ JAP "7*5 'kri' /6* pri,i 126 P 'S af1 gunanja dJ^'Jeno SOBO in KUHINJO odru, hdVefna študentkama ali študento-^Jlgglov v oglasnem oddelku. 3723 WN0VANJE lanko starejše, najava upokojenka. Šifra: Gorenjka 3724 N&SONJERO ali enosobno STA *Vr?- centra'no ogrevano, najra-L..Pritličju, kupim. Ponudbe pod: Ta-;Sl^£Jacilo 3725 Merkur KRANJ OBVESTILO [JftODAJALNA KURIVO — NAKLO Telefon: 47-000 °°d 2. aprila 1986 odprta: feuEK s*eda sobota ^ODAJNO MESTO !_U^IVO V KRANJU re9orčičeva 8 ? odpne 8 SREDAH OD 13.—18. URE len vaite spremembo delov-*eii oskrbo s kurjavo! OD 7.-14.30 OD 7.-12.30 OD 7.-12.00 V&SONJERO ali manjše STANO Mi _jT od Martuljka do Rateč kupim ty»n- n'am 28 STANOVANJE v Lju-ttv". Telefon 061/214-152 popoldan ;^al_dopoician (Maja) 3726 C,obno STANOVANJE v Kranju ""Jam za večje. Telefon 24-490 ^j-.____3727 r04e^°vlijčani! Domačina, mladopo ^°'» Sta' '*°braženca iščeva kakršno-'ANOVANJE. Šifra: Pomagajte (5j-r-_____3728 NjEPt'k iz Radovljice išče STANOVA-Sabjn"a A0Drfiočju Gorenjske. Optika !(!iica A9reš, Cankarjeva 68, Rado 3729 Sjarrf a?.0NJERO v Kranju nuji >^Lfra: Gotovina 3730 dvosobno STANOVANJU za večje. Telefon 35 340 Xj^-—_373J lapun'anfi dvosobno STANOVANJE v»4jei 1 '.' Janeza Puharja 8, Kranj za 5«tom »/r'SODno al' dvosobno s kabi-yJslJJSO Damjanovič_3732 ?TANna,.fant in dekle nuJno iščeta £ Pošljite pod šifro: Škofja Lo-jj52-__3733 ^§ifrk' l!če S0B0 v Kranju ali okoli-^^LDpmačin 3760 1 *5*l|a v« pr0J dodatno opremo modre bar-l6 aam. Aleš Rogelj, Križe 176, Kri ^^PT""—-—____ 3483 ^Cof ^ Mz 250 TS, letnik 1980. Sre-\^^y__Duh 72, Škofja Loka 3624 ISJonJJ 3cb' letnik 1982- Prodam. Te- 3625 DfUr?£N0 DRUŠTVO Wed ■rAJNA- Moše- 61216 '°9e ui ' ODJavlja dela in na-1. rna; kampu SMLEDNIK od VUam ,dr-° 15- oktobra: OPRA-°EL E RECEPTORSKIH svetnvPo.9°J ie znanje dveh kanZn,h Jezikov, ČIŠČENJE 9SKRRK,.yZDRŽEVALNA ^IVil BN|Ska dela in prodaja spreiQv tr9ovini. Pisne prijave "Jornamo r21'!lforT»acije dobite po • 061/627-003. 15 dni. Natan- aH J_° 750 L. letnik 19-77, pro-•_ «7ik 19^/T™ jam za ZASTAVO 101, i*> lh)u "»/1981, z doplačilom. Telefon / „^57-----__3626 * ?u.ASc°NO, 'etnik 1982. Pri- llSIfc-' '••atnarioua O L-___: e»-_x:xx_ ^ao'a;nar»eva 9, Kranj, Stražišče l PoTfSstilneBenedik 3627 h ?eSTAVn ?_«dam dobro ohranjeno A^ntlS.1** *n ZVOČNIKE iskra HI ty Kern, Velesovo 6, Cerklje 3628 4 ;CtnS?RiN2A 1200 C, letnik 1971, j^l ' M«n2$? & J.8 !0_ 1986, zi snd«»lc, Grabče7,Zg. Gorje Prodam BMW 1600, letnik 1967, registriran do 15. 7. 1986, ali menjam za fička. Ljubljanska 13, Bled_3630 GOLF JGL, letnik 1981, prodam. Čir če 20, Kranj_3631 Prodam garažirano ZASTAVO 101, letnik 1981, bele barve. Šuša, Golnik 112, stanovanje 42_3632 Prodam VVARTBURG karavan, letnik 1977, in rezervne dele za spačka. Blaž Zabret, Tomšičeva 18 Kranj_3633 Poceni prodam FIČKA, letnik 1976. Dragan Jankovič, Mlekarska 14, Kranj _3634 Poceni prodam star MOPED tomos in A-KLARINET. Osojnik, Gasilska 3, Šenčur____ 3635 Prodam MZ 150 ali zamenjam za av-to. Telefon 28-733_3636 Prodam R-4, letnik 1978, registriran do marca 1987. Roblek, Bašelj 20 3637 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1976 Sp. Besnica 91/A_3638 Prodam ZASTAVO 128, letnik 1983, prevoženih 77.000 km. Zevnik, Mlaka 111, Kranj, tel. 24-157_3639 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1975, registrirano do 27.7. 1986. Andjelko Smiljčič, Proletarska 9, Tržič 3640 R-18 TU, star dve leti, 7000 km, zamenjam za OPEL KADETTA, isti letnik, po dogovoru Telefon 49-110_3641 Prodam CITROEN GS 1.3, rdeče barve, 57.000 km, star 6 let. Informacije po tel 25-780 na Bertoncljevi 15 _3642 Prodam ZASTAVO 101, december 1977, delno obnovljeno. Telefon 35-957_3643 Ugodno prodam ZASTAVO 750, letnik 1978. Telefon 39-208 po 16. uri _3644 Prodam ALFA SUD Predoslje 1/A, Kranj_3645 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1976. Ivan Pire, Cesta II. grupe odredov 11, Cerklje _3646 Prodam FIČKA, letnik 1980 — december. Telefon 064/34-409 3647 Prodam APN-4. Telefon 26 203 3648 R-4 TL special, letnik 1978, dobro ohranjen, ugodno prodam. Telefon 064/23-554_3649 Prodam TAUNUS 15 M karavan, po delih, razen školjke. Rudolf Kavčič, Križe 35, tel. 064/57-262_3650 Prodam GOLFA, letnik 1978, prevo-ženih 60.000 km. Mlaka 54_3651 MOTOR za OPEL ADMIRAL ali opel comodor KUPIM. Telefon 064/22-647 _ 3652 Prodam. R-4, letnik 1978, registriran do 11. 12. 1986. Šter, Sr vas 26, Šen čur, tel. 22-221 - int. 24-23 3653 Prodam 126-P, letnik 1981, za 42 SM. Telefon 064/83-213_3654 Ugodno prodam ZASTAVO 126, letnik 1980. Cesar, tel. 064/70-361 dopoldan_3655 Prodam FORD TAUNUS 1.6, letnik 1979. Telefon 77-927_3656 Prodam ZASTAVO 101 GTL 55, letnik 1983, 21.000 km. Meglic, Cankarjeva 22, Tržič 3657 SADNA DREVESA, JABLANE, HRUŠKE, ČEŠNJE in SLIVE dobi te v drevesnici CEGNAR, Dorfarje 26. Ugodno prodam ZASTAVO 126-P, oktober 1982. Naslov v oglasnem od- delku._3658 Prodam ZASTAVO 750 LC, letnik 1980. Štefe, Janeza Puharja 8, Kranj _ 3659 Prodam 126-P, letnik 1984. Štefan Hirci, Gorica 14, Radovljica_3660 Prodam 126-P, letnik 1978. Preddvor 24, tel. 45-367_36jn Prodam ZASTAVO 101 S, letnik 1978. Marjan Fajfar, Predoslje 166 3662 Prodam GOLFA, letnik 1982, ohranjenega. Popovič, Tončka Dežmana 8, Kranj_3663 PLINSKO NAPELJAVO za osebni avto prodam. Jelovčan, Pevno 6, Škof- ja Loka_3664 Prodam MOTOR ETZ 250, star 3 leta, dobro ohranjen. Ogled vsak dan od 20. ure dalje. Telefon 064/69-641 3665 ZASTAVO 101 C, dobro ohranjeno, letnik 1980, 68.000 km, garažirano, registrirano do marca 1987, prodam. Te- Iefon61-670_3666 prodam. 3667 Novo AVTOPRIKOLICO Podlubnik 52, Škofja Loka Prodam FIAT 126 P, letnik 1980, prevoženih 45.000 km, registriran do februarja 1987, cena 42 SM. Tomaž Šter, Frankovo naselje 140, Škofja Loka, tel. 60-865_3668 Prodam PEUGEOT 404, celega ali po delih, motor po generalni, 21.000 km. Telefon 064/28-408_3669 Prodam LADO 1600, letnik november 1979. Pirš, Zasavska c. 60, tel. 27-735__3670 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1975, 2000 kg SENA in dvobrazdni PLUG. Kranj, Jezerska 2_3671 Prodam PEUGEOT 204 karavan, letnik 1970, za rezervne dele. Bogomir Snedic, Trg Svobode 22, Tržič 3672 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1976, registrirano do marca 1987. Zg. Brnik 30, Cerklje, tel. 42-723_3673 Prodam 126-P, letnik 1978, general-no obnovljen. Telefon 28-646 3674 R-11 GTL, letnik 1984, prodam. Tele-fon 82-091_3675 KUPIM SIMCO 1100 LS, letnik 1973/74, celo ali po delih. Telefon 80-435 3676 Prodam GOLFA, letnik 1981 tember. Telefon 064/45-066 sep 3677 3629 Prodam R-4 GTL, I. registracija fe-bruarja 1985. Telefon 50-957 3678 Prodam GOLFA, letnik 1980. Telefon 061/841-385_3679 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1973. Telefon 75-823 3680 .-1—: - ■—>—i .nv>'. -. Prodam VW PASSAT, letnik 1975 Habjan, Cankarjeva 24, Radovljica 3681 Prodam GOLFA JGL, letnik 1981, re gistriranega do konca marca 1987. Te-lefon 79-547_3682 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1975, dobro ohranjeno. C. v Rovte 5, Jeseni ce, tel. 82-868_3683 Prodam R-4, letnik 1977. Telefon 79 013_3684 Prodam FIAT 125-P, letnik 1979. Sp. Brnik 85_3685 JUGO 45, letnik 1982, prodam. Tele-fon 57-179_3686 Prodam dobro ohranjen osebni avto VISA super II. E. Informacije po tel. 064/26-221 po 15. uri_3687 Prodam PEUGEOT 304 karavan, odlično ohranjen. Jeglič, Podbrezje 86, Duplje_;_3688 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1973. Britof 375_3689 GOLF, letnik 1980, prevoženih 29 000 km, prodam. Čirče 29, Kranj _3690 JUGO 45, star 8 mesecev, prodam Telefon 51-832_3691 Ugodno prodam GOLF diesel za 125 SM. Jože Kavčič, Lom 66, Tržič 3692 KUPIM streho za DIANO 6. Telefon 66 427 3693 kupim DELAVSKA UNIVERZA ŠKOFJA LOKA Vabimo k vpisu v 30-URNO OSNOVNO RAČUNALNIŠKO IZOBRAŽEVANJE NA RAČUNALNIKIH COMMODORE 64. Pričetek 10. aprila 1986. Učenci in dijaki imajo popust. Prijave in informacije tel.: 60-888, 61-865, 62-761 int. 35. Poceni kupim AVTORADIO KASE TOFON (lahko brez zvočnikov). Tele fon 064/47-087_3602 Kupim MOTOR PUCH roller, 125 cem, lahko samo stroj. Telefon 064/42 087 _3603 Kupim STROJ za ribanje repe in zelja ter KADI nad 1000 litrov. Telefon 42 513_3604 Kupim snežno ROLBO za pasgvah ja. Naslov v oglasnem oddelku. 3605 Brezove HLODE, sveže, kupim Smuk, Retnje 40, Tržič, tel 57 016 __3606 Kupim dva JOGIJA. Naslov v oglas nem oddelku. _3607 Kupim OTROŠKO HOJICO. Telefon 38-777_ 3608" Kupim PRIKOLICO za manjši traktor. Milan Potočnik, Zali log 32, Železniki_3609 Kupim BETONSKE STEBRE za stoječ betoniran kozolec na 13 lat in zamenjam eno leto staro TELIČKO za BIKCA. Jenko, Pungart 12, Škofja Loka_3837 Kupim star LES — ostrešje, stara tridelna OKNA in VRATA ter rdečo STREŠNO OPEKO folc. Halil, Stara Loka 28, Škofja Loka_3838 Kupim MEŠALEC za gnojevko. Tele-fon 42-748 3839 AUDI 60, letnik 1969, prodam po de-lih. Telefon 23-352_3694 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1974, registrirano do novembra 1986. Dor-nik, Sebenje 96, Zasip — Bled, tel. 064/77-744 popoldan_3695 Prodam ZASTAVO. 101, letnik 1980, prevoženih 22.000 km. Kranj, Kovači-čeva 5_3696 Prodam nov MOTOR za ZASTAVO 101, še v garanciji. Telefon 25-180 3697 Prodam RENAULT 4, letnik 1977. Korelc, Šenčur, Mlakarjeva 46 3698 Prodam ZASTAVO 101, staro 26 me-secev. Telefon 23-441 zvečer 3699 Prodam ŠKODO 120 L, letnik 1978. Gornik, Dolžanova 6, Kokrica 3700 Ugodno prodam 126-P, letnik 1978. Telefon 38-585 popoldan_3701 Prodam LADO 1200, po delih (školjko, vrata) in KUPIM 3—4-tonsko enoosno kiper PRIKOLICO. Telefon 45-291 _3702 Prodam FAP 13, celega ali kason po delih, licenca milerja. Mlekarska 14, Kranj_3703 Prodam FIAT 126-P, letnik 1978. Te lefon 37-353 3704 zaposlitve Zaposlim dva delavca za vlivanje aluminija v kokile in čiščenje vlivkov. V postov pridejo kandidati iz okolice Škofje Loke. LIVARSTVO Stane Pri možic, Zminec 30, škofja Loka 3505 Zaposlim ORODJARJA za izdelavo in popravilo orodij za vlivanje aluminija. ORODJARSTVO Stane Primožič, Zminec 30, Škofja Loka_3506 Takoj zaposlim dva KV ali PKV KO-VINOSTRUGARJA z dveletno prakso. OD po dogovoru. KOVINOSTRUGAR-STVO Sinko, C. talcev 17, Škofja Loka _^_^_3746 KV KLJUČAVNIČARJA sprejmem. KLJUČAVNIČARSTVO Pavel Peklaj, Puštal 46/A, Škofja Loka_3747 Upokojenca za popoldansko nekaj urno zunanje DELO sprejmemo Go-stilna BENEDIK Kranj_3748 Zaposlim PLESKARJA ali delavca za priučitev za delo v LAKIRNICI. Janez Zupan, Lakiranje kovinskih predmetov, Kranj, Jezerska c. 93/C_3749 Nudim honorarno ZAPOSLITEV mlajšim osebam z veseljem do prodaje na terenu. Dobro plačilo. Šifra: La-sten prevoz__3750 Takoj zaposlim KV ali PKV PLESKARJA. OD od 80.000 do 100.000 din Telefon 064/23 143 ali 28-980 3751 lokali V najem oddam DELAVNICO, 5x8. Telefon 49-084_ 3744 Podjetja — obrtniki! Ugodno pro dam KLETNE PROSTORE na Planini pri Kranju, primerne za skladišča ali obrt. Šifra. Izredna lega 3745 Prodam VVV 1200, letnik 80.000 km. Gasilska 35, Šenčur 1975, 3705 Ugodno prodam MOPED avtomatic 3 M, malo rabljen. Telefon 50-752 3706 Prodam 126-P, letnik 1980. Majda Kocijančič. Bled, Mlinska 20 3707 jggiibljeno Ušel je PAPAGAJ — siva nimfa, s čopko in rdečimi lički. Če ga je kdo našel, naj prosim, pokliče po tel. 25-898 3754 Prodam GOLFA, letnik 1977. Telefon 26 587 od 16. ure dalje 3708 Prodam garažirano ZASTAVO 101 GTL, letnik avgust 1983. Telefon 38-301 3709 najdeno Nujno prodam GS 1.3 supe, odlično ohranjen. Stevo Novkovič, Trg Svobode 9, Tržič 3710 Na relaciji Naklo—Kranj sem našla DENARNICO. Olga Stare, Hrastje 46, Kranj 3755 Prodam KOMBI Z-435, letnik 1978, karoserija obnovljena, cena 40 SM. Telefon 80-141 3711 ^^^^ Prodam R-4, letnik 1977. Mlakar, Koširjeva 20, škofja Loka, tel. 60-056 _3712 VW kombi kasonar ugodno prodam. Telefon 064/75-670 od 7. do 13. ure Edo_•_3713 Ugodno prodam ZASTAVO 101 me-diteran, letnik 1982, registrirano do av gusta. Nunar, Pristava 31/A, tel. 51-455 _3714 Prodam vozno ZASTAVO 1300, 4 prednja in 4 zadnja vrata ter dve strehi. Vprašajte po 16. uri po tel. 25-904 _3715 ZASTAVO 101, letnik 1983, garažirano, vzdrževano, ugodno prodam. Tele-fon 50-619_ 3716 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1968, vozno. Telefon 38-304 _3717 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1977, v dobrem stanju. Jama 8, Mavčiče _3718 Prodam ZASTAVO 101 confort, le-tnik 1980. Voklo 13_3719 Prodam levi in desni BLATNIK za Z-101, starejši tip. Kovač, Virmaše 83 _3720 Prodam ZASTAVO 101 GT, letnik 1984. Telefon 45-740 po 15. uri 3721 Prodam R-4, letnik 1976, cena 15 SM, in stroj mercedes 190 diesel. Sp. Gorje 213_3722 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1975, spredaj obnovljeno. Telefon 064/28-647_376_1 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1980 Telefon 061/627 083_3762 Prodam obnovljeno ZASTAVO 101, letnik 1972. Telefon 45-170_3763 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1974. Vidic, Preddvor 32__3764 Prodam ZASTAVO 101 L, november 1977. Prebačevo60_3765 Ugodno prodam JUGO 45, letnik 1982. Bogataj Mohor, Selo 20 A, Žirovnica. Telefon 80-752 Popravek ZAHVALE za ANTONA PERNARJA Ob boleči in prerani izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta, brata, strica, svaka in dobrega prijatelja. Še enkrat hvala vsem sestram, bratu, znancem in prijateljem. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI OBVEIII1A TELEFONSKE APARATE, naprave POPRAVLJAM, MONTIRAM, VZDR ŽUJEM Telefon 25 867 neprekinjeno _792 IZDELAVA in POPRAVILO avtoce-rad, POPRAVILO baldahinov in šotorov. AVTOTAPETNIŠTVO Rautar, Rožna dolina 12, Lesce, tel 74-972 1131 PREVOZI 26 124 SELITVE. Telefon 2559 PPIPEPITVE MLADINSKI PLESI v Delavskem domu v Kranju. Vsak PETEK in SOBOTO ob 20. uri VABI VAS PLESNI KLUB! __3344 Odbor za prireditve pri DPD SVOBODA Stražišče vabi v SOBOTO, 29.3. 1986, ob 20. uri na večer DIXE-LANDA v domu KS v Stražišču. Vstopnice dobite uro pred začetkom prired; tve. VABLJENI! 3753 Izdelujem betonske STEBRE za KOZOLCE. Dežman, Strahinj 15, Naklo _2945 POPRAVLJAM peči za centralno kurjavo. Zupan, tel. 25 386_3336 MONTAŽA TV ANTEN Matija Zibel-nik, Zavrti 5, Mengeš, tel. 061/737 194 __ 3341 BAGAT TEČAJ KROJENJA in ŠIVA NJA v Kranju obvešča, da začne z vpisom v nov ZAČETNI.in NADALJEVALNI TEČAJ 26 marca 1986 ob 8. uri in 1. aprila ob 15.30. Delavski dom, vhod VI. ali po tel.47-256_3508 IZDELUJEM ročno izdelana kovana vrata za kmečke pe'či, vezi ter pribor. Telefon 79-562 3752 OIIALO IGRAM HARMONIKO na porokah in zabavah Ponudbe po tel. 064/34-853 od 19. do 21. ure_3756 Preklicujem GARANCIJSKI LIST, št. 183320, za kamion Loka, TOZD PEKS _3757 Iščem žensko za dopoldansko VARSTVO otroka, izključno na našem domu Plačilo in ostalo po dogovoru Irena Zelnik, Cvetlična 12, Naklo, tel. 47-597_,_3758 Iščem ZIDARJA za izdelavo fasade s silikatno opeko. Telefon 061/841 394 3759 Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil dragi mož, oče, stari oče in stric FRANC HUMAR upokojenec Od njega se bomo poslovili v petek, 28. marca 1986, ob 15. uri izpred mrliške vežice v Bitnjah, kjer bo ležal do dneva pogreba. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Kranj, Kamnik, 26. marca 1986 V SPOMIN ANI ZALETEL Leto dni v grobu spiš, al' v našem domu še živiš. Iskrena hvala vsem, ki se je spominjate in prižigate sveče. ŽALUJOČA: hčerka Marinka KUMER z družino in drugo sorodstvo Kranj, 30. marca 1986 Smrt se izlila je v bledo obličje, pogled je zaplaval v neznani pokoj, ni več trpljenja ne bolečine, življenje je trudno končalo svoj boj. Gregorčič V globoki žalosti sporočamo, da nas je mnogo prezgodaj za vedno zapustil naš dragi JOŽE SREBRNJAK mesarski mojster v pokoju Na zadnjo pot ga bomo spremili v petek, 28. marca 1986, ob 16. uri izpred mrliške vežice na pokopališču v Bitnjah pri Kranju. ŽALUJOČI: žena Albina, hči Albina z možem Ivanom, vnukinja Tatjana, sestra Marija z družino, brata Vinko in Janko z družinama ter drugo sorodstvo Kranj, Bukovica, Zagreb, 26. marca 1986 ZAHVALA Mnogo prezgodaj nas je zapustil dragi mož, brat, stric, zet in svak ALBIN MURKO iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem ter znancem za podarjeno cvetje in za izrečeno sožalje in vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni Iskri Telematiki, tozd MKD Iskri Kiber-netiki, tozd TSD, Ikosu Kranj, Uku Kropa, KUD Primskovo, pevcem iz Šenčurja, govorniku za poslovilne besede ob odprtem grobu in g. kaplanu za lepo opravljen pogrebni obred. VSEM SE ENKRAT ISKRENA HVALA! VSI NJEGOVI Kranj, 15. marca 1986 GLASOVA ANKETA Štirideset let ljubljanskega Doma Domača obrt ostaja Ljubljana, 28. marca — Visok jubilej ne pomeni za DOM le delovnega praznika, temveč tudi obdobje nenehnega ohranjanja in spodub-janja včasih premalo cenjene domače obrti. Z izdelki domače in umetne obrti so danes napolnili vse prostore Mestne galerije, v prodajalnah pa je na voljo izbrana ponudba izdelkov. Ljubljanskega Doma ni treba posebej predstavljati, vendar pa ob 40-letnici obstoja, tesno povezanega s težnjami za ohranitev in razvoj domače obrti, kaže izpostaviti nekaj podatkov; še posebej zato, ker pomeni ustanovitev te delovne organizacije začetek organiziranega dela na področju domače in umetne obrti. To velja še posebej za ohranjanje čip-karstva pri nas; poleg dveh šol čip-karstva — stalno, tekoče poučevanje je organizirano v Žireh in Gorenji vasi so še občasni tečaji. Ponudba v prodajalnah priča, da se čipkarstvo ohranja, v zadnjem času še posebej, saj se s čipkami ukvarja okoli 3000 klekljaric. Razstava v Mestni galeriji — Danes so v ljubljanski Mestni galeriji na Mestnem trgu odprli razstavo domače in umetne obrti. Razstavljeni so izdelki slovenske in jugoslovanske obrti: klekljane čipke, vezenine, lončarstvo, suha roba, pletarstvo, umetno kovaštvo, preproge — vse za okras, pa darila, oprema za sodobni dom v mestu in na podeželju ... — Foto: L. M. Poleg čipkarstva je suhorobarstvo še danes ena najrazvitejših domačih obrti pri nas, zato ima Dom na tem področju razvito močno organizacijsko mrežo: s kooperantskimi odnosi ali pa neposredno se ohranja raven proizvodnje, skrb za material in njegovo kakovost. To dejavnost pa skuša Dom ohranjati tudi drugače — na primer z vključevanjem v sporazume o sodelovanju s področnimi zadrugami. Treba pa je omeniti tudi pobudo, da se po osnovnih šolah ta dejavnost ohranja v okviru dopolnilnega pouka. Podobno velja tudi za lončarstvo, ki se mu v zadnjem času vendarle obeta, da ne bo šlo v pozabo. V Sloveniji so bila namreč vsa leta po vojni velika nihanja v zanimanju za domačo obrt, posledice različnih osek pa so se kazale v tem, da mladi niso več znali veščin kot jih znajo njihovi starši. Zdaj pa tudi domača obrt postaja vse pomembnejši vir dodatnega zaslužka. Med načini za ohranjanje domače obrti — kajti ročni izdelki so najbolj cenjeni tako doma kot tudi na tujem — je tudi ustanavljanje pionirskih zadrug, povezovanje s pospeševalci v kmetijskih zadrugah in podobno. V nekaterih slovenskih občinah je domača obrt nadvse pomembna, saj ponekod (Ribnica) dohodek presega dohodek od živinoreje. Jubilej seveda ni priložnost le za pogled nazaj: v Domu so letos sicer zadovoljni, ker številke kažejo, da se odkup izdelkov povečuje; to velja tudi za izvoz. Jubilejno leto je pač nekaj posebnega, zato bo v vseh prodajalnah Doma — ne le v Ljubljani, temveč tudi po Jugoslaviji — letos posebna ponudba. Skoraj leto dni so namreč posebno skrbno zbirali izdelke, tudi nekatere zelo redke, od vezenin do lončarstva, čipk, svečarstva — vse, kar domača obrt premore. Sem pa se seveda vkljapljajo izbrani izdelki umetne obrti, tudi unikati. L. M. 44 let od herojske borbe Množično zborovanje na Planici Kranj, 27. marca — Osrednja svečanost, na kateri bo slavnostni govornik sekretar predsedstva občinskega komiteja ZK Kranj Branko Mervič, bo jutri (sobota) ob 10. uri. Že od nedelje naprej pa v Bitnjah, Joštu, Sv. Duhu in Žabnici potekajo prireditve v počastitev krajevnega praznika. Letošnje tradicionalno množično zborovanje bo jutri, v soboto, ob 10. uri na Planici nad Crngrobom. Tokrat bodo v programu nastopili učenci osnovne šole Lucijana Seljaka iz Stražišča, pihalni orkester občine Kranj in vojaki garnizije JLA iz Kranja. Slavnostni govornik bo sekretar predsedstva občinskega komiteja ZK Kranj Branko Mervič. Kdor namerava na prireditev z avtom, naj upošteva, da bo cesta Stražišče—Planica jutri zaprta od 8. ure do 9.30. Organizacija Zveze rezervnih vojaških starešin Bitenj in Žabnice bo jutri pripravila tudi tradicionalni pohod patrulj Po poteh Rovta. Patrulje bodo startale pred gasilskim domom v Bitnjah, cilj pa bo pol ure pred začetkom zborovanja na Planici:- Že od nedelje naprej pa v Bitnjah, Joštu, Sv. Duhu in v Žabnici potekajo različne prireditve v počastitev praznika teh štirih krajevnih skupnosti v Kranjski in škofjeloški občini. Tudi včeraj sta bili v Bitnjah dve svečanosti. Ob 17. uri so v Spodnjih Bitnjah na pročelju hiše številka 40 odkrili spominsko ploščo padlemu borcu 5. bataljona Vojske državne varnosti Romanu Smoletu-Mišku, ki je 28. junija pred 42 leti na tem kraju padel v domobransko zasedo. Ob 18. uri pa je bila osrednja slavnostna akademija za praznik v gasilskem domu v Bitnjah. Koordinacijski odbor za praznik še posebej vabi vse ljudi, zlasti mladino, da se jutri udeležijo množičnega zborovanja na Planici. A. Ž. m m Po ribice na sejem, po akvarij pa ... Letos je bilo na tradicionalnem Jo-žefovem sejmu na Jesenicah živo. Kramarije kolikor hočeš, ribiške robe, semenskega fižola po 200 din za merico .. V tem direndaju so se najbolje prodajale akvarijske ribice in želvice. Iznajdljivi trgovci so jih prodajali kar v polivinilasti vrečki, otroci so bili navdušeni. Starši so mrzlično iskali »fu-ter« in kajpak akvarij. Kaj bi krav'ca brez štal'ce! Akvarijev pa nikjer, najmanj pri Zarji, ki je služila z oddajanjem tržnice in se ni niti toliko potrudila, da bi odstranila sneg. In kdo je pravi trgovec? Jeseniški Fužinar, ki je ob obilnem povpraševanju takoj naročil sto akvarijev. Po letu 2010 Živila Kranj so predlagala Podkorenčanom, naj odločijo, kakšno trgovino bi radi imeli. Ko so se le sporazumeli glede zemljišča za novo trgovino, so izvedeli, da v tem srednjeročnem obdobju ne bo nič. Menda imajo Živila tako slabih trgovin, kot je v Podkorenu, vsaj še 20, vendar je podkorenska (menda) na prvem mestu. Če bodo morda po letu 1990 vsako leto obnovili vsaj po eno, bi bilo zanimivo izvedeti, katera je med 20 najslabšimi najboljša in bo zato prišla na vrsto takoj po letu 2010. Priprave na začetek gradnje v Bitnjah — Kaže, da je glede stanovanjske gradnje v Bitnjah pri Kranju že vse odločeno. Prvi objekt, ki je že zgrajen in ga bodo lahko uporabljali tudi bodoči stanovalci, je odprta greznica v Zgornjih Bitnjah. Če bo res tako, o čistilni napravi v neposredni bližini sploh nima pomena izgubljati besed. Gneča na loški postaji Gabrijel Eržen, šofer avtobusa na progi Železniki-Škofja Loka: »Postaja je premajhna. Odkar imamo tudi »krpane«, se je še težje vključiti v postajni razpored. Najhuje je ob konicah. Delam od petih zjutraj do treh popoldne, vendar sem bil doslej od tega dejansko na vožnji samo štiri ure in dvajset minut. Za toliko sem bil tudi plačan. Po novem je efektivnih ur za dobro uro več, plačanih pa bo sedem ur na dan. Efektivne in čakalne ure bodo sicer različno vredne, vendar pa je najpomembneje, da ne bo treba zaradi čakanja, ki mu nisem sam kriv, delati čez delovnik.« m Janez Šturm, prometnik: »Prihodov in odhodov avtobusov je prek dvesto na dan. Na postaji hkrati lahko čaka samo de-Ri% JB | set avtobusov. -R-^d-H H Kolikor vem, M-K>JH)K so načrti za razširitev in preureditev postaje že stari. Za letos so bile obljubljene nekatere spremembe, vendar pa slabo kaže, da bodo uresničene. Gneča je najhujša ob konicah. Avtobusi se ne morejo vključiti v razpored, krožijo okrog postaje, povzročajo zastoje in zama-ške v prometu. Za povezavo z Ljubljano bomo letos dobili še ^iva zglobnika (krpana), gnečo proti Kranju pa bomo skušali nekoliko razbremeniti z lokalno progo od Zminca do Žabnice.« > Anica Primožič, doma i2 Form, zaposle* na v Centru slepih in slabovidnih: »Na delo in z dela se vozim z avtobusom. o° konicah je na avtobusu in na postaji res preveč gneče. Težko pridem do blagajne, da kupim karto, medtem ko v avtobusu večkrat stojim na eni kot na obeh nogah. Dobro b1 bilo, če bi uvedli lokalno progo do Žabnice, od koder so ljudje dosti vezani na Škofja Loko. Polurni razmak odhodov proti Kranju se mi zdi v redu.« Milorad Đuro-vić, vodja obrata Turist na postaji1 »Konec minulega leta smo del našega lokala preuredili v mlečno restavracijo in s, tem popestrili gostinsko ponudbo na sami postaji kot tudi j Škofji Loki. Mlečna restavracija Kalimero je dobro obiskana. Največ je šolarjev in mamic z otroki, ki pridejo na torte, palačinke, sadne kupe, sirov burek in podobne mlečne jedi. Točimo sam° brezalkoholne pijače. V lokalu je tudi stalna razstava mlajših loških umetnikov. Zdaj razstavlja fotograf Tomaž Lunder.« H. Jelovčan ^ (i Za komunalne objekte 600 milijonov dinarjev V kranjski občini je v preteklem srednjeročju veljal samoupravni sporazum o združevanju sredstev za gradnjo družbenih (program A) in komunalnih (program B) objektov. Posebno združevanje denarja je lani za gradnjo družbenih objektov prineslo nekaj več kot 68 milijonov dinarjev, občinska izobraževalna skupnost pa je za naložbe namenila 93 milijonov dinarjev. Za gradnjo Šolskega centra Iskre so porabili 136,5 milijona dinarjev, dobrih 5 milijonov dinarjev pa za priprave na gradnjo nove osnovne šole na Planini. Zanjo je lokacijsko dovoljenje že izdano, tudi vsa potrebna soglasja, menijo, da bo ta mesec izdano tudi gradbeno dovoljenje. Posebno združevanje sredstev za program A letos usahne, vendar pa je nekaj denarja ostalo in 14,6 milijona dinarjev bodo porabili za plačilo nadzora pri grad- nji šole, deloma bodo s tem pla^l tudi zemljišče. Za komunalne objekte sreds^: združujejo za leto nazaj, tako le^l še ostaja. Računajo, da bo letos F* neslo okoli 600 milijonov dinarje. Lani pa so tako zbrali skoraj 219^ lijonov dinarjev. Za urejanje sta^ nih zemljišč so porabili 99,5 milijo1! dinarjev, za komunalne objekte * naprave pa 119 milijonov dinarj^ Programa niso uresničili le pri U** ditvi Likozarjeve ceste, kjer se je2 taknilo s pridobivanjem zemljišč- Pri gradnji komunalnih objeK^ in naprav bodo letos denar pora^ za čistilno napravo, Likozarjevo^ sto, Krožno cesto, glavna zbiralni^ pločnike na Cesti Staneta Žagarja' za povezovanje obstoječih dov vod« Pri urejanju stavbnih zemlj1* pa za zemljišča zazidalnih nači^ Drulovka, Planina-jug in Britof-' ge ter ureditvenega načrta Bitnje Ker so zahtevali še eno plačo Direktor zadržal sklep Škofja Loka, 25. marca — Ob razpravi o zaključnem računu ^ minulo leto so se delavci tozda Orodjarna v LTH odločili, da W do izplačali povprečni enomesečni lanski zaslužek. Ker se s\de< ni skladal s poslovnimi rezultati Orodjarne, je direktor To*1 Bertoncelj sklep zadržal. Delavci niso dobili dodatne plače, zato tudi niso sprejeli zaključnega računa. Loški izvršni svet, ki je o tem prvič razpravljal 4. marca, je vodstvu tozda in delovne organizacije ter delavcem Orodjarne priporočil, naj se vendarle še enkrat pametno pogovorijo in stvar rešijo po samoupravni poti v kolektivu, brez vmešavanja od zunaj. Za izplačilo dodatnega zaslužka delavci Orodjarne niso imeli opravičila; lansko vsoto za osebne dohodke, ki jim jo je dovoljeval družbeni dogovor o razporejanju dohodka in sredstev za osebne dohodke, so že iz- - t**«*«**«*«** t^'«'^« * črpali. Tudi po usklajevanju na ra-^"ga dela občinske skupščine. Sklicjj, vni delovne organizacije Tovarna ' bo te dni, posledice pa bodo za ko hladilnih naprav jim ni ostala nika- ktiv, ki bo s tem prikrajašan za do'j kršna rezerva. V delovni organizaciji čene samoupravne pravice, P1* so bili, skupaj s tozdom Livarna, nad škodljive kot ne. H. JelovĆ^ povprečjem z osebnimi dohod^1 Prav tako so bili nad povprečjem >" škega gospodarstva. Z dodatnim jI plačilom bi kršili dogovor, sproZ1 plaz podobnih zahtev tudi drugi hkrati pa nevarno zajedli denar;1 ga potrebujejo za poslovanje in ? razvoj, za katerega so se opredeli^: Do soglasja v kolektivu torej \\ prišlo. Izvršni svet je 12. marca oc nil, da neuspeh kaže na neureje^ odnose v tozdu Orodjarna in v saj^ povezavi v delovni organizaciji * varna hladilnih naprav. Zato ni druge rešitve, kot da o P^ blematiki razpravlja zbor združe*1 NA JESENICAH V RADOVUICI V LESCAH NA BLEDU od 10.-20. IV. mm GLAS Glavni urednik: Milan Bajželj Odgovorna urednica: Leopoldina Bogataj Ob 35-letnici izhajanja odlikovan z Redom zaslug za narod ^jfrebrno zvegj| Ustanovitelji Glasa občinske konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka in Tržič — Izdaja Časopisno podjetje Glas Kralji Novinarji: Danica Dolenc, Dušan Humer, Helena Jelovčan, Jože Košnjek, Lea Mencinger, Stojan Saje, Darinka Sedej, Marija Volčjak, t- , 21-835, komerciala, propaganda, računovodstvo 28-463, mali oglasi, naročnina 27-960 — Oproščeno prometnega davka po pristojnem tot^ I 421-1/72 - Naročnina za I. polletje 1.600 din. L