UVOD ZA I2DBRAEVANJE IN LITIJA MATIČNA KNJIŽNICA FEBRUAR 1993, ŠT. 2, LETO XX. POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI LITIJA ZIK MATIt'.';MA KNJI2N Parmova 9 6*270 LITIJA II CA ZE OSMA PRIREDITEV NA GEOSSU V nedeljo, 7. februarja, je bila v geometričnem središču Slovenije že osmič prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku. Čeprav se je vreme prav ta dan nekoliko poslabšalo, to ni odvrnilo mnogih obiskovalcev od blizu in daleč, da ne bi tudi letos prišli počastit Prešernovega spomina. O prazniku slovenske kulture je spregovoril dr. Dimitrij Rupel, ki je orisal zgodovinsko pot Slovencev do današnjih dni. Med drugim je dejal, da če je bil Valvasor znan kot svetovljan, ki je poskrbel za promocijo Slovenije, potem ima Prešeren velike zasluge za utemeljitev slovenske narodne zavesti. Kulturni program so izvajali: gledališka igralka in pesnica Mila Kačičeva, oktet Deseti brat iz Črnuč, Zasavski rogisti in pevski zbor Lipa iz Vač. Uro pozneje so se mnogi udeleženci proslave na Slivni zbrali v dvorani osnovne šole na Vačah, kjer je potekal razgovor o aktualnih vprašanjih slovenske kulture. Vodila ga je Milka Rogelj, v njem pa so sodelovali: Mila Kačičeva, dr. Dimitrij Rupel in Matjaž Kmccel. Razgovor, kije trajal poldrugo uro in gaje s pesmijo popestril oktet Deseti brat, je v sproščenem vzdušju hitro minil, nato pa so si obiskovalci lahko ogledali še razstavo izbranih slik udeležencev vsakoletnih slikarskih kolonij v središču Slovenije. B.Ž. Gospa Mila Kačičeva je na prireditvi na GEOSSU povedala Prešernovo pesem. ELEKTRARNE NA SAVI - KORIST ALI SKODA? Savske elektrarne dolgoročno planirajo izgradnjo štirih elektrarn na Savi na območju litijske občine: Renke, Ponoviče, Kresnice in Jevnica. S stališča ohranjenja či- mreč pri gradnji in delo- stega ož. zdravega zraka so hidroelektrarne vsekakor boljše kot termoelektrarne. Vendar rešitev ni samo v zapiranju termoelektrarn (in jedrske elektrarne, ki je deleč najbolj nevarna), in gradnji hidroelektrarn, ampak predvsem v mnogo bolj smotrni (varčni) rabi el. energije. Tu ne gre samo za to, da pri nas še vedno porabimo mnogo več el. energije na enoto proizvoda kot v razvitem zahodnem svetu, ampak tudi za bistveno drugačno industrijo, ki bo porabila manj el. energije. V Sloveniji so največji porabniki el. energije železarne (koliko je z njimi izgub poroča dnevno časopisje!) in tovarna aluminija. Za njih domala obratuje JE Krško. Vendar pa tudi hidroelektrarne niso " brez greha ". Vsaka hidroelektrarna na- vanju pomeni velik poseg v okolje. Če pa vplivi na okolje niso predhodno do potankosti ocenjeni ali, da se HE zgradi kljub negativnim vplivom na okolje, pa je seveda zadeva lahko zelo problematična. Običajno HE z akumulacijskim jezerom poplavi obširna območja in tam prvotno življenje zamenjajo povsem drugačni pogoji. Za rastlinstvo in živalstvo je to šok, za ljudi pa prav tako. Obširne stoječe vode prinesejo drugačno mikro klimo, izgled prvotnega okolja se spremeni. In kako je s HE, ki jih Savske elektrarne planirajo na Savi? Tista v Renkah je najmanj problematična, saj ne bj/poplavila večjih območij, ker bi se Sava v ozkem koritu samo dvignila za nekaj metrov. V Kresni- cah bi bil jez malo nad mostom in bi bila poplavljena polja ob Savi, prav tako v Jevnici. Ti dve bi bilo potrebno oceniti predvsem s stališča prizadetosti teh površin. v Četrta - Ponoviče - pa je nadvse problematična. Mišljeno je namreč, da bi bila elektrarna s turbinami in generatorji v Ponovičah, tja pa bi vodo (Savo) speljali po 15 m široki cevi pod Svibnom in sicer iz jezu, ki bi bil na Zg. Logu malo nad žel. mostom. Takšna HE bi utegnila Litijo bistveno prizadeti, saj bi večina sedanje Save, ki teče skozi Litijo, potem tekla po cevi pod Svibnom na turbine v HE Ponoviče. V sušnih obdobjih bi se utegnilo celo zgoditi, da bi skozi Litijo tekel le skromen potoček. Kaj bi to pomenilo ob dejstvu, da od Ljubljane navzdol na Savi ni nobenih čistilnih naprav, je seveda bistveno vprašanje. Poplavljeno pa bi bilo tudi veliko zemljišč, med drugim več kot 1 km magistralne ceste med Zgornjim Logom in Ho-tičem in zemljišča vse do obrobja vasi Sp. Hotič. Preden bi se utegnili odločiti za tak usoden poseg v okolje, bi bilo treba oceniti, kaj bi Litija od tega pridobila in kaj izgubila. Ob dejstvu, da je Litija zaradi Save nastala, se razvila, pa potem v sedemdesetih letih bistveno izgubila prvotni izgled, tako, da bi bila za človeka, ki jc ni videl 30 ali 40 let še komaj prepoznavna, bi s posegom v Savo mesto dokončno spremenili v nek čisto drug kraj, ki s prvotno Litijo ne bi imel domala nobene podobnosti več. Martin Brilej NA DOSEŽENE USPEHE SMO LAHKO PONOSNI Spoštovani meščani Litije, Krajevne skupnosti Litija - levi breg! Leto je znova naokoli in marsikdo se je že vprašal, če krajevna skupnost še deluje. Moram vam povedati, da svet zaradi zavzetosti predsednika in članov uspešno opravlja svoje poslanstvo v okviru možnosti, ki jih narekuje čas. V minulem letuje naša KS v sodelovanju s KS Litija - desni breg in s soinvestitorjem - SO Litija - zaključila z investicijo večnamenske dvorane v Litiji, v katero smo vložili 31.203.273.000 SIT. Omenjena dvorana je sicer zgrajena, in čeprav ji še marsikaj manjka, smo nanjo lahko vsi ponosni, zlasti pa šolarji, športna društva in klubi ter vsi občani, ki se ukvarjajo s športom in rekreacijo ali pa si nabirajo novih moči v fitnes klubu. Vsak nov objekt zasluži, da ga uradno odpremo in tudi večnamenska dvorana ne more biti izjema, poleg tega pa naj bi jo še uradno poimenovali. Na področju komunalne ureditve si je KS prizadevala zboljšati makadamske in kolovozne ceste. Tako smo modernizirali Kidričevo cesto od Prašnikarja do Brica ter del ceste proti naselju Bobek. Ob soudeležbi občanov iz Praporšč smo asfaltirali del ceste skozi naselje, pripravljamo pa za asfalt še cesto nad nogometnim igriščem. Opravili smo vsa zemeljska dela na odseku Graška cesta - križišče pri Bokalu z odcepoma proti kmetijama Zaje in Pregel do Kidričerve ceste in nadaljevanju do kmetije Pavleta Dobravca. Tu je spodnji ustroj vozišča pripravljen za modernizacijo, na katero računamo v pomladanskih mesecih. Na tem odseku smo rešili še problem pri domačiji Sladic, kjer so odstranili dotrajan oporni zid in zgradili novega. Krajani so sodelovali z voznim parkom in s prostovoljnim delom, vsaka družina pa je prispevala še po 600 DEM v tolarski protivrednosti. Letos načrtujemo še asfaltiranje Topilniške in Predilniške ulice, kar je večletna želja vseh stanujočih občanov. Zaradi pomanjkanja parkirnih prostorov v bližini železniške postaje so lani začeli urejati parkirišča na Trgu na Stavbah, vendar le - ta ne bodo rešila celotne problematike. Tudi na drugih področjih je svet KS uspešno deloval. S KS Litija - desni breg smo razpisali natečaj za grb mesta Litije; izmed prispelih del smo izbrali delo avtorja Marka Boltina. Omenjeni grb imajo prebivalci naše občine na registrskih tablicah motornih vozil. Svet je tudi imenoval novo vodstvo Narodne zaščite. Načelnik je Alojz Semenič, .ijegov namestnik igor štrus, pomočniki pa Anton Sobočan, Ciril Zupančič, Jože Kramberger in G vido Kres mlajši. Oba sveta KS, na levem in desnem bregu, sta imenovala enoten štab Civilne zaščite za mesto, poprej pa sta delovala dva. Člani sveta so se nenehno povezovali s poslancema v zboru krajevnih skupnosti, pogrešali pa so sodelovanje s poslanci v drugih dveh skupščinskih zborih. Lani smo se veselili še nekaterih drugih pridobitev; prenovljene samopostrežbe na Graški Dobravi, obnovljene prodajalne Ramšak pri železniški postaji, nove trgovine Pri studencu in več manjših prodajaln v objektu restavracije Pošta. Zgubili pa smo prostore PTT na Ponoviški cesti, ker se je pošta preselila na desni breg. Čeprav smo zaprosili PTT, da bi v sedanjih prostorih obdržali vsaj telefonsko govorilnico in poslovanje v manjšem obsegu, so nam odgovorili, da jim ekonomski razlogi tega ne dovoljujejo. In kaj nas čaka v letu 1993? Potrebe so velike, vendar jih bo treba prilagoditi finančnim možnostim ali pa jih razporediti na daljše časovno obdobje. V Praproščah je treba regulirati potok, urediti cesto in kanalizacijo, na Zgornjem Logu je dotrajana javna razsvetljava in ceste so še vse makadamske, Graška cesta jc brez ustrezne kanalizacije. Poskrbeti bi morali vsaj za idejne projekte, preden pomislimo na kakšno čistilno napravo v mestu. In končno, tudi na levem bregu ima Litija svoje mestno jedro, na katero bomo morali pomisliti, da ne bomo usmerjali vseh razpoložljivih sredstev na desni breg. Upam, da bodo poslanci podprli naša prizadevanja. V okviru proračuna naj nam zagotovijo vsaj toliko sredstev, kolikor jih potrebujemo za materialne strpške, to je za telefon, najemnino prostorov, elektriko in pisarniški material, sicer bomo morali po sili zakona postati neplačniki teh storitev. Ciril Golouh Naslednja številka GO bo izšla 22. marca. Prispevke sprejemamo do srede, 10 marca 1993. STRANKE SPOROČAJO ODMEVNA PRIREDITEV POKONČNA DRŽA TUDI VNAPREJ Za nami je povolilno barantanje, ki je še enkrat pokazalo, da ostaja naša stranka zvesta svojim programskim izhodiščem. Z obžalovanjem ugotavljam, da pobuda SLS o oblikovanju desno sredinske vlade ni naletela na plodna tla, še zlasti pri nam sorodnih strankah. Vlada, kakršna pač je, se bo morala spopasti z vprašanjem zelo težkega gospodarskega in socialnega položaja, posebno v kmetij- stvu. Tu ne bodo pomagale obljube o sto tisočih novih delovnih mest in gesta o nujnosti, biti v vladi, temveč bo za doseganje teh ciljev najpomembnejša dosledna drža vladajočih strank, za kar pa je malo upanja. A prav tu se kaže posebno mesto Slovenske ljudske stranke, ki s svojim delovanjem že sedaj opozarja na čedalje večji razkorak med revnimi in bogatimi. Franci Rokavec Slovenska ljudska stranka, podružnica Litija, je 2. februarja organizirala dan odprtih vrat. V prvem delu je bil številnim obiskovalcem predstavljen bilten "Gradili smo zaupanje" o štiriletnem delovanju podružnice SLS v Litiji. V drugem delu je sledil pogovor o razvoju Slovenije in vloga SLS. Gost pogovora je bil dr. Franc Zagožen. Foto: K. Šušteršič SODELOVANJE SLS IN SKD V petek, 22.1 1993, sta se v prostorih SLS Litija sestali vodstvi občinskih odborov naše stranke in Slovenskih krščanskih demokratov, skupno smo ugotovili, da je bilo sodelovanje do sedaj dobro, da kljub različni situaciji, v kateri se nahajata obe stranki na državni ravni, ne bi bilo smiselno, da bi se razhajali tudi na terenu. Zaradi pomembnosti usklajenega nastopa na ravni občine in še posebno v občinski skupščini smo se dogovorili za formiranje skupnega poslanskega kluba, ki bi k svojemu delu lahko pritegnil tudi ostale posameznike iz drugih strank. Pogovor smo zaključili v prijateljskem vzdušju, kjer ni manjkalo idej za sodelovanje v prihodnje. Franci Rokavec SLS Pridružite se nam! N a naš naslov prihaja čedalje več pisnih in ustnih prošenj za pristop k nali stranki. Mnogi izražajo zadovoljstvo ob naši načelni in pokončni drži. Vsi. ki želijo sodelovati, so dobrodoJH. Danes v nasera časopisu objavljamo pristopno izjavo, ki jo izpolnjeno pošljite na na« naslov. Po Sloveniji imamo tudi naše podružnice, ki so izredno aktivne. Vključite se v delo podružnice v vasem kritju, kjer vam je na voljo tudi program stranke in ostale informacije. Na vašo željo vam program stranke pošljemo ludi na dom. PRISTOPNA IZJAVA IME PRIIMEK ROJSTNI PODATKI (kraj)_ (datum) STALNI NASLOV (ulica)_ (hišna številka) (poštna številka), (občina)_ -(kraj) .(telefon) NASLOV SLUŽBE (ime podjetja)_ (ulica)_ .(hišna številka) (poštna številka), (občina)_ POKLIC__ Jkraj)_ . (telefon) IZJAVLJAM, DA SEM PROSTOVOLJNO SPREJEL PROGRAM IN STATUT SLOVENSKE LJUDSKE STRANKE TER S TEM POSTAL ČLAN SLOVENSKE LJUDSKE STRANKE a) Slovenske kmečke zveze b) Delavske zveze c) Gospodarske zveze d) Odbora razlaščencev (ustrezno obkroži) e) Ženske zveze f) Upokojenske zveze g) Mladinske zveze h) Zelene zveze Izpolnjene pristopne izjave pošljite na naslov: SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA, 61000 LJUBLJANA, Zarnikova 6 Številka žiro računa: 50101-678-63914 Kraj in datum: Podpis: PLŠTTE S TISKANIMI ČRKAMI! LBERALN0HDEM0KRATSKA STRANKA V NOVIH PROSTORIH Občinski odbor Liberalno - demokratske stranke se je preselil v nove prostore. Namesto neustreznih prostorov v Domu borcev in mladine so svoj sedež preselili na Ponoviško 12 v mansardo. Tako so vendarle prišli do ustreznih prostorov za svoje delovanje. Tako s 1. marcem 1993 začenjajo z uradnimi urami, ki jih bodo imeli vsako sredo med 16. in 18. uro, izven tega časa pa lahko pokličete po telefonu (061) 881-269 in sporočilo pustite na avtomatskem telefonskem odzivniku. In še novi naslov: OO LDS Litija, Ponoviška 12, p.p. 32, 61270 Litija. Vsaka pošta, ki jo boste naslovili na naš odbor, bo prišla na pravi naslov in veseli bomo vsakršne pošte, obiska v času uradnih ur ali telefonskega klica. OO LDS Litija Z LETNE SEJE KRAJEVNEGA ODBORA SKD LITIJA Člani krajevne organizacije Slovenskih krščanskih demokratov Litija smo na letni seji ocenili minulo delo in si začrtali naloge za v prihodnje. Pregledali smo nov statut in program SKD, razrešili sedanji odbor in izvolili novega ter obravnavali družbeno - politične razmere pri nas in v državi. Ob zaključku pa se je v razpravi izoblikovalo še mnogo koristnih pripomb, predlogov in napotkov za nadaljnje delo. Program SKD je življenjski, aktualen in zanimiv, ker se nanaša na trenutne razmere in potrebe sodobnega človeka. Že nekaj njegovih temeljnih točk nam pokaže, da se krščanski demokrati zavzemajo za dobro in napredno gospodarstvo, za človekove pravice, zlasti za vrednotenje družine, otrok, žensk in mladine ter starejših ljudi. Prednostne naloge so tudi vzgoja in izobraževanje, kultura, varstvo človekovega okolja, znanost in tehnika, socialno - varstvena politika, zdravstvo, šport in prosti čas. Slovenski krščanski demokrati morajo podpirati delavske pravice, zlasti pravico do dela in sindikalnega združevanja, zagotoviti vse narodne pravice, kar velja tudi za rojake v zamejstvu in po svetu ter jim omogočiti slovensko državljanstvo. Stranka si prizadeva za razvoj civilne, pravne in socialne države, pa tudi za svobodno delovanje Cerkve in verskih skupnosti. Pri pregledu našega dela v preteklosti smo ugotovili, da smo nekatere naloge dobro opravili, vseh pa še ne. Tako smo na sejah obravnavali delo občinske skupščine in vsebino predlaganih odlokov, spremljali izvajanje sklepov občinskega odbora SKD in izvršnega odbora SKD na državni ravni, sodelovali na taborih SKD Slovenije na Ptuju, v Novi Gorici in Ljubljani ter na drugem kongresu SKD Slovenije, opravili spominske obiske in romanja na grobove krivično po-morjenih rojakov, se udeležili okroglih miz o gospodarstvu, zadružništvu in šolstvu, sodelovali pri ustanavljanju krajevnih organizacij SKD v drugih krajevnih skupnostih občine Litija, zadolžili posamezne člane za izvedbo volitev, objavili več prispevkov o našem delu v javnih občilih, dežurali ob sredah popoldne v pisarni SKD Litija na Valvasorjevem trgu in skrbeli za izobraževanje članov na raznih seminarjih in predavanjih. Tudi v prihodnje bomo nadaljevali z izobraževanjem, organizirali medsebojna srečanja, izle- te in romanja, sodelovali pri urbanistični ureditvi Valvasorjevega trga in pri povečanju župnijske cerkve, več pozornosti bomo namenili novim članom, enakopravno sodelovali s Sloveasko ljudsko stranko, drugimi strankami in vsemi ljudmi dobre volje. Prizadevali si bomo za vsestranski napredek našega mesta in prebivalcev, skrbeli za karitativno dejavnost, za zaščito otrok, mladine in starejših ljudi in za pravično izvedbo denacionalizacije, da bi se tako popravile prizadete krivice posameznikom in Cerkvi. Z odobravanjem smo sprejeli imenovanje nove vlade in še posebej izvolitev naših štirih ministrov na ključne položaje; upamo, da bodo delali v interesu vseh državljanov Republike Slovenije. V prihodnost gledamo z optimizmom in pričakujemo, da se nam boste pridružili še mnogi, ki imate pogum in voljo. Tone Zupančič VOŠČILO Slovenski krščanski demokrati voščimo vsem ženam ob njihovem prazniku 8. marcu -DNEVU ŽENA, s trdnim zagotovilom, da se bomo še vnaprej trudili za boljši status žena v naši občini. SLOVENSKI KRŠČANSKI DEMOKRATI občinski odbor Litija NASE OKOUE ZDRUŽENA LISTA ZDRUŽEVANJE LEVICE V strankah, ki so na zadnjih volitvah nastopile skupaj kot Združena lista (Delavska stranka, DeSuS, SDU in SDP Slovenije), tudi po volitvah poteka intenzivna razprava o nadaljnjem združevanju levih oz. levo sredinskih političnih sil. Gospodarska kriza z razpadom sistema socialne države naravnost terja oblikovanje organizacijsko močne social - demokratske levice. Razdrobljenost levih sil se je na volitvah maščevala. V parlament niso prišli socialisti, tako da so bili glasovi za njih vrženi stran. Pučnikovi socialdemokrati pa so le s težavo prestopili predpisani spodnji prag za vstop v parlament. Kot pravilen pa se je pokazal skupen nastop strank Združene liste. Zato je nadaljevanje procesa združevanja sil nujnost danes in ne v daljni prihodnosti. K projektu združevanja v novo stranko so štiri stranke združene liste povabile tudi druge stranke in posameznike, ki sojini social - demokratske ideje blizu. Z združitvenim kongresom po- stanejo vsi člani strank člani nove skupne stranke. DeSuS se bo preoblikoval v Demokratično zvezo upokojencev Slovenije, ki bo pod tem imenom delovala kot avtonomno politično združenje, podobno velja za Delavsko stranko in iz nje nastalo Delavsko zvezo. Razen tega bodo znotraj enotne stranke delovali še Forum gospodarstvenikov, žensko združenje, Ekološka pobuda in mladinska organizacija. Združitveni kongres je predviden za 13/3-1993, v treh mesecih po njem pa bo potrebno izpeljati postopek združevanja tudi na ravni občine. Nova stranka ne bo izključni politični naslednik nobene od združujočih se strank. Njen program, ki je tudi v razpravi med člani, je ustvarjalna sinteza pogledov vsake od strank, ki se združujejo. V razpravi je tudi predlog za ime nove stranke: ZDRUŽENA SOCIALDEMOKRACIJA SI .OVENIJE OK SDP LITIJA Dne 2. februarja 1993 nas je prvič po volitvah obiskala poslanka Združene liste v Državnem zboru dr. Mateja Kožuh Novak. Izvoljena je bila v IV. volilni enoti, kamor spada tudi občina Litija, zato je pripravljena prisluhniti tudi pobudam občank in občanov i/, naše občine ter jih zastopati v Državnem zboru. Njena poslanska pisarna je odprta vsako sredo od 13.00 do 17.00 ure v prostorih Območne organizacije SDP Ljubljana Bežigrad, Linhartova 13, soba 310/III, tel.: 316-088. SPOŠTOVANI OBČANI! Zaradi velikega zanimanja o delu Slovenskih krščanskih demokratov smo znova uvedli uradne ure na sedežu naše s Iranke: SLOVENSKI KRŠČANSKI DEMOKRATI VALVASORJEV TRG 1 61270 LITIJA kjer nas lahko najdete vsako sredo od 13.00 do 16.00 ure (razen ob praznikih). Tam boste lahko dobili vse informacije o našem delu in aktivnostih. OO SKD Litija V P0N0VICAH NI VEC PROSTORA ZA ODPADKE.. LOKACIJA ZA NOVO SODOBNO DEPONIJO JE ZA SVIBN0M V KS LITIJA - LEVI BREG Po večletnih (brezuspešnih) prizadevanjih za novo sodobno deponijo komunalnih odpadkov seje po mnogih preizkušenih lokacijah in strokovnih raziskavah pokazalo, daje Široka dolina na severni strani Svibna tista lokacija, kjer naj bi bila nova sodobna deponija komunalnih odpadkov za našo občino. V Ponovičah je konec. Odpadke odlagamo skorajda dobesedno v Savo! Prostora ni več, pa tudi če bi bil je lokacija absolutno nesprejemljiva. V zadnjih dveh letih je bila deponija dvakrat pod vodo! O lovljenju izcednih vod in drugih varovalnih mehanizmih, ki veljajo za sodobne deponije pa tu tudi ni govora. Izvršni svet občine Litija je na predlog Oddelka za urejanje prostora sprejel predlog za lokacijo v Široki dolini na severni strani Svibna in naročil izdelavo lokacijskega načrta o katerem bodo nato potekale nadaljnje razprave. Ob pristopu k reševanju koncepta ravnanja z odpadki se kljub strokovnim in poljudnim razlagam še vedno pojavlja obilo poenostavljenega gledanja na deponijo komunalnih (xlpadkov zato tudi s tem prispevkom ponovno podajamo obrazložitve in potrebe za takšno rešitev. Argumentov za takojšnjo DELO MLADIH KRŠČANSKIH DEMOKRATOV Šolsko leto seje že nagnilo v drugo polovico, pri Mladih krščanskih demokratih pa vas kljub temu vabimo na tečaje nemščine v Avstrijo (Tinjc). Tečaj traja vedno od ponedeljka od 8.00 ure pa do petka do 17.00 ure. Termini: 1. ) 13. - 17. april 1993 2. ) 26.-30. april 1993 3. ) 3.-7. maj 1993 Prispevek za tečaj je šil. 1.000,00, za pristojbino na dan pa šil. 270,00 za dvoposteljno sobo. Na ta tečaj so vabljeni predvsem tisti, ki imajo že manjše predhodno znanje nemščine. Termine za poletne šole nemškega jezika v Avstriji pa bomo sporočili kasneje. Vse ostale informacije pa lahko dobite na sedežu Slovenskih krščanskih demokratov Vavasorjev trg 1 61270 LITIJA v času uradnih ur ali pisno. OO MKD LITIJA izgradnjo sodobne deponije je veliko. Glavni pa so lile: 1. Letos poleti bo sedanja lokacija v Ponovičah dokončno izrabljena, možnosti za širitev ni več. 2. To lokacijo je inšpekcija zaradi absolutne neprimernosti prepovedala uporabljati. 3. Odlaganje odpadkov v Ponovičah ni varno, posledice za okolje so velike (izec-janjc v Savo, kmetijsko zemljišče, estetski videz...). 4. Večina odpadkov v občini leži v naravnem okolju vsepovsod na divjih deponijah. 5. Ocenjujemo, da je takih divjih deponij med 200 in 300. 6. Vplivi divjih deponij na naravne vire so veliki, dolgotrajni in (lahko) usodni. 7. Divje deponije zavirajo razvoj turizma, kvarijo naravno okolje, zastrupljajo podtalne vode, rastline, živali in ljudi. 8. Ker v občini nimamo urejene deponije ni možno širiti sistema organiziranega zbiranja in odvoza odpadkov. 9. Organizirano zbiramo in odvažamo odpadke samo v Litiji, Gradcu in Šmartncm, kar je manj kot 50 % vseh prebivalcev v občim. 10. Odpadkov je čedalje več. Vsak človek jih povprečno na leto ustvari 150 kg. 11. Ne moremo izvajati širokih in popolnih akcij zbiranja kosovnih odpadkov, ker jih nimamo kam odlagati. 12. Lahko se zgodi, da izvajalec odpadke preneha odvažali, ker jih ne bo imel kam odlagati - sledi izredno stanje v občini. 13. Z novo sodobno deponijo se lahko začne sortiranje odpadkov, nadaljnja uporaba odpadkov in deponiranje samo tistih, ki se ne dajo več predelati. 14. V okviru deponije bo ludi deponija gradbenih odpadkov, ki so sedaj vsepovsod tako kot komunalni. 15. Posledice za ljudi v občini Litija bi bile zaradi neurejenega ravnanja z odpadki povsem nepredvidljive. Veliko ljudi si deponijo odpadkov še vedno predstavlja kot meslo, kamor se odpadki pripeljejo in lam ležijo z vsemi možnimi vplivi na okolje, tako kot se sedaj dogaja z divjimi deponijami. Povsem logično in razumno je lorej edinole rešitev z eliminacijo divjih deponij in izgradnjo ene same, ki bo zgra- jena varno, strokovno, ki bo stalno nadzorovana in bo imela minimalne vplive na okolje, ki ne bodo niti usodni niti škodljivi. Sodobna deponija ima tele (glavne) značilnosti: - lokacija mora bili na naravno nepropustnih tleh - prostor je v celoti ograjen - dno deponije se maksimalno izravna - na dno se položijo dodatni nepropustni materiali - na te materiale se položi dno iz sintetične nepropustne folije - naravni vodotoki se popolnoma ločijo od deponije - izcedne vode iz deponije se lovi v bazen in se jih čisti na čistilni napravi - meteorne vode se lovi s posebnim drcnažnim sistemom - urejen je sistem odplinje-vanja - deponija ima vhod, kjer se vsi odpadki pregledajo, stehtajo in strokovno odlože po tehnološkem načrtu - odpadki se sproti tlačijo s kompaktorjem in zasipajo z internim materialom - deponija ima stalno zaposlene ljudi, ki odpadke sprejemajo, tehtajo, razvrstijo, tlačijo, zasipajo in celoten sistem nadzorujejo - deponija ima življenjsko dobo 20 do 30 let - ko bo deponija zapolnjena se bo pričel postopek zapiranja, sanacije in vzdrževanja - celotna površina bo postala travnik ali gozd, sistematični nadzor nad deponijo pa bo trajal še nekaj let Z izgradnjo deponije ne bo rešeno samo odlaganje odpadkov, temveč tudi postavljen celoten koncept ravnanja z odpadki, katerega sestavni del je tudi sodobna deponija. Seveda pa bodo hkrati z izgradnjo deponije potekale tudi druge aktivnosti iz koncepta ravnanja z odpadki kot: zmanjševanje količin odpadkov, sortiranje na izvoru in kasneje oddajanje v nadaljnjo uporabo, ločevanje posebnih odpadkov itd., kot je to v razvitem zahodnem svetu. Ohranjevanje naravnega okolja in virov je tudi pri nas postala ena od prioritetnih razvojnih nalog. Sklep o izdelavi lokacijskega načrta za lokacijo "Za Svibnom" je sprejela tudi občinska skupščina, nato pa bodo stekle še javne razprave z vsemi, ki so kakorkoli povezani s to lokacijo. M. B. IZ KRAJEVNIH SKUPNOSTI OBČINE LITIJA Že precej časa je bilo v litijski občini opaziti, da informacije o dogodkih, ki se zgodijo, nekako ne pridejo dovolj hitro, ali pa sploh ne pridejo med ljudi. Zato so se na Zavodu za izobraževanje in kulturo -Litija odločili, da poskusijo temu narediti konec. Sklenili so, da morajo biti informacije hitre in aktualne, najboljše pogoje za takšno posredovanje pa nudi radijski medij. RADIJSKA ODDAJA "LITIJSKO OKENCE" JE PRAZNOVALA Tako so se pred nekaj več kot dvema letoma dogovorili z Radiom Trbovlje za trideset minutno oddajo, ki naj bi bila na sporedu vsak četrtek. Stekle so priprave. Potrebno je bilo zbrati novice iz naše občine, pridobiti sodelavce in zbrati denar za zakup oddajnega časa. In zgodilo se je. Prva oddaja je tako odšla v eter 7. februarja 1990, pod takrat še delovnim na- KRAJEVNI PRAZNIK V JEVNICI Že 20 let Krajevna skupnost Jev-nica praznuje svoj krajevni praznik. Letos je bil posvečen trem pomembnim obletnicam: Prva; 50 let je minilo, odkar je okupator izselil prve družine, vzel dom, celo njihovo zemljo je v zemljiški knjigi prepisal na last nemške države. Temu so krajani nasprotovali in po končani Narodnoosobo-dilni borbi dobili vso zemljo nazaj. Druga; pred desetimi leti je bilo v okviru Osnovne šole in Gasilskega društva Jevnica ustanovljeno Pionirsko društvo Mladi gasilec. Pri šoli je deloval (in še deluje) krožek za mlajše in starejše mlade gasilce. Vsi so dosedaj opravili mnogo izpitov na temo "Preprečujmo požare" in osvojili prav toliko različnih priznanj in značk. Redno so sodelovali na občinskih tekmovanjih in na republiškem "SREČANJU" Mladih gasilcev Slovenije. Štirinajst mladih gasilcev je lani še opravilo izpit za izprašanega gasilca. Tretja obletnica: Plesna skupina RONDO KUD Jevnica že 10 let razveseljuje krajane in tudi občane Litije s svojimi nastopi. Z vztrajnim kakovostnim delom so dokazali, da se lahko merijo tudi v okviru Slovenije. Kot državni prvaki so svojo dobro "naštudirani" program predstavili tudi zunaj državnih meja. Bili so celo evropski prvaki v svoji starostni skupini, sedaj pa vadijo v treh starostnih skupinah. Vse to je skušala predstaviti tudi razstava v Osnovni šoli Jevnica. Ob primerni spremni besedi in pevk KUD Jevnica je bila odprta 29. januarja 1993. Krajani so jo obiskovali in si jo ogledovali še naslednja dva dneva. Poleg navedenega so bila v okviru praznovanja še športna tek- movanja in sicer v šahu, pikadu, streljanju in pohodu na GEOSS, kar je vodilo Športno društvo ENOTNOST Jevnica. Osrednja proslava je bila 30. januarja 1993. Scena je na primerno moderni način izražala vsebino praznovanja, kar je delo domačina amaterja slikarja Iva Kisovca. Dvorana je bila nabito polna, da nekateri niso mogli celo vstopiti. Ko so izzveneli zvoki slovenske himne, je zbranim v dvorani spregovoril predsednik pripravljalnega odbora in podpredsednik Sveta Krajevne skupnosti Jevnica g. Slavko Rokavec o krajevnem prazniku. Ob tej priložnosti je v imenu krajanov podelil tudi krajevna priznanja in spominske listine. Krajevna priznanja so dobili: Nogometni klub Enotnost,Plesna skupina Rondo KUD Jevnica, društvo Mladi gasilec Jevnica in g. Anton Jerant iz Jevnice. Spominske listine so prejeli: ga. Ana Ku-kovica, g. Franc Ostrež, ga. Mira Fekonja in g. Stane Rovšek. V kulturnem programu so sodelovali Mešani pevski zbor in ženski zborček KUD Jevnica, mladi gasilci, učenci osnovne šole in plesalke skupine Rondo. Zbrane krajane je pozdravil tudi predsednik občine Litija g, Mirko Kaplja, ki je vsem skupaj čestital h krajevnemu prazniku ter jim zaželel še mnogo delovnih uspehov. Po končani proslavi je napovedovalka povabila vse, da si ogledajo razstavo in nadaljujejo veseli del praznovanja, ki so ga pomagali popestriti člani ansambla Veseli Zasav-ci, "razigrana dvorana" pa je še poplesavala in se zabavala dolgo v noč. Karmen Benčič Eva Kovic POVEČAVA SEDANJE CERKVE V LITIJI V prejšnji številki Glasila občanov smo videli, kako naj bi izgledala povečava sedanje litijske župnijske cerkve. Le - ta se omenja že v knjigi Slava vojvodine Kranjske. Vendar je bila to le mrliška kapela za nekaj sto prebivalcev. Danes živi v Litiji okoli 7.000 ljudi. Res je, da niso vsi praktični kristjani, vendar je sedanja cerkev absolutno premajhna za mesto. Ob nedeljah je v njej z otroki vred do 900 ljudi. Ob praznikih in drugih slovesnostih verniki ostajajo zunaj cerkve ali pa gredo drugam. Sedanja zgradba je na primernem kraju. Ce bi gradili novo cerkev kje na obrobju, ljudje ne bi bili povezani s centralno zgradbo in bi le-ta začela propadati. Prostor okoli cerkve je bil nacionaliziran, a smo že dobili obvestilo, da je denacionaliziran. Gradbeni prostor bi stal na delu nekdanjega žup-nišča. Povečana cerkev bi po načrtu sprejela 900 ljudi, medtem kojih sedanja okoli 450. Poluradni razgovor, ki sem ga imel v petek, 5. februarja, z g. županom Mirkom Kapljo in s predsednikom I S, g. Slavkom Rokavcem, je potrdil, da soglašata s povečavo in da s strani občine ne bo nobenega zadržka. Pripravljena sta storiti vse, da bi se lahko gradnja čimprej začela. Arhitekt Kvaternik in domači urejevalec prostora g. Šešok sta naredila idejno zasnovo, ki je bila v miniaturi objavljena v G 0. Težave z gradnjo bodo. kakor povsod, z denarnimi sredstvi. Denar nameravamo dobiti z namensko zbirko po župniji, zlasti po podjetjih in pri privatnikih. Odvisni bomo od dobrih ljudi in od lastnih sredstev. Kmetje, kolikor jih je, bodo darovali les. Morda se nas bo kdo spomnil tudi iz okoliških župnij. Gradbeni odbor smo že ustanovili. Vsi člani so strokovnjaki tudi na področju gradbeništva. Če bo šlo, po njihovi presoji, vse po sreči, bomo zaprosili za zeleno luč na Nadškofijskem ordinariatu v Ljubljani in na Občini v Litiji. V nedeljo, 14. februarja, smo se o tem pogovarjali tudi na srečanju s člani Župnijskega pastoralnega sveta. Tone Masnik, dekan slovom "Litijsko okence", ki pa se je obdržal do danes. Kot voditeljica radijske oddaje seje takrat prvič preizkusila mlada Litijanka Maja Sevljak. Že čez nekaj mesecev pa se ji je pridružil Gorazd Mavretič. Oba sta pridno zagrabila za delo in kmalu je trideset minut postalo prekratkih za vse, kar sta pripravila. Odtlej sta v družbi poslušalcev tričetrt ure tedensko. Seveda pa vse ni šlo vedno gladko. Zataknilo se je tam, kjer se največkrat zatakne. Plačevanje oddaj je postalo preveliko breme za ZIK, pa tudi proračun litijske občine ni odobril sredstev v ta namen. Da je "okence" ostalo odprto, gre zahvala tudi g. Mirku Kaplja in g. Slavku Rokavcu, ki sta večkrat izbrskala prepotrebna sredstva za nadaljevanje oddajanja. Finančni problemi pa so se zmanjšali potem, ko so se na radiu Trbovlje odločili vzeti litijsko okence pod svoje okrilje, saj je postalo zelo priljubljeno, ne samo v litijski občini in Zasavju, pač pa povsod, kjer Radio Trbovlje poslušajo in do koder ga slišijo. To dokazuje tudi velika količina pošte, ki jo Maja in Gorazd dobivata in pa telefonski klici, ki kar dežujejo, od vsepovsod. Priljubljenost oddaje gre prav gotovo pripisati njunemu sproščenemu vodenju, odlični glasbi, ki jo vrtita, nagradnim igram, lepim nagradam, kijih prispevajo sponzorji, kratkim in aktualnim novicam in zanimivim prispevkom, ki jih pripravljata vsak teden. Pojavljata se skoraj na vsaki pomembnejši prireditvi, posnameta gradivo in v čertek celo Zasavje zve, kaj se je dogajalo v Litiji prejšnji teden. Večkrat imamo priložnost slišati pogovore z znanimi ali manj znanimi, vsekakor pa zanimivimi ljudmi iz naše občine. Poleti smo imeli možnost glasovati za "Litijsko popevko poletja", jeseni pa smo izbirali najboljšo planinsko postojanko v Zasavju in okolici. Vedno pa si lahko pošti zaželite glasbeno željo. Brez sodelavcev, ki zbirajo in posredujejo novice, seveda ni mogoče pripravljati tako široke oddaje. Boris Žužek tako pokriva področje kulture, Karolina Šušteršč piše prispevke o košarki, o ostalem športu pa poroča Stane Kokalj, ki seje v zadnjem času pridružil starima mačkoma, Maji in Gorazdu, tudi z mikrofonom v roki. Pred kratkim, natančneje 7. januarja letos, je Litijsko okence doživelo že svojo 100 oddajo. Najbolje, da ob tem Ijubileju kaj povesta Maja in Gorazd, ki oddaje oblikujeta in moderirata. Kako nastane povprečno Litijsko okence? Maja: Novice pričnemo zbirati takoj, ko se konča zadnja oddaja. Veliko nam jih posreduje občina, precej pa jih poiščemo sami, pa tudi ljudje so se že nekako privadili in me večkrat pokličejo kar na dom. Športne dogodke spremljata Karolina in Stane, vedno pa imamo pripravljen tudi magnetofonski posnetek. Drug del oddaje je razvedrilen. Vsebuje nagradne igre, žrebanja, zanimivosti. S po- slušalci pa se večkrat pogovarjamo tudi po telefonu v živo. Predvsem mlade verjetno zanima delo na radiu, kaj je potrebno, da se nekdo, ki si to želi, znajde za radijskimi mikrofoni? Maja: Treba je redno spremljati razpis za radijsko avdicijo, kjer običajno iščejo napovedovalce oz. voditelje. Potem je potrebno uspešno opraviti preizkus govornih sposobnosti. Velik poudarek je na pravilni fonetični izgovorjavi, brez govornih napak, narečij... Ocenjujejo tudi sposobnost hitrega prilagajanja na morebitne neljube situacije, na katere moraš vedno računati. Skratka, če opraviš ta del avdicije, vsakega bodočega napovedovalca čakajo še dodatni tečaji. Po vsem tem lahko sedeš za radijski mikrofon. Korist, ki jo prinaša reklama na radiu, je prav gotovo zelo velika, saj reklamo sliši veliko ljudi. Alije mogoče oglaševati tudi v Litijskem okencu? Gorazd: Seveda je, v naših od- dajah vseskozi "tečejo" tako komercialni kot nekomercialni oglasi. Vsak ima seveda svojo ceno, vendar ta za radijski medij ni prevelika. Če bi kdorkoli želel oglaševati v naši oddaji, lahko to sporoči Maji na tel.št. 881 - 085 ali pa kar pisno na naslov LITIJSKO OKENCE, Ponoviška 3, Litija. Ponavadi se slavljencu ob njegovem jubileju nekaj zaželi. Kaj naj drugega želimo Litijskemu okencu, kot to, da bi ga še dolgo poslušali in da bi stotici lahko dodali še kakšno ničlo na koncu. Maji in Gorazdu ter njunim sodelavcem pa mnogo uspeha v njihovem nadaljnjem delu. Za tiste pa, ki oddaje še niste slišali; zavrtite gumb na vašem radijskem sprejemniku vsak četrtek ob 18.00 na 103.9 MHz, kjer domuje Radio Trbovlje. Slišali boste, ne bo vam žal. Sicer pa lahko litijska novinarja, napovedovalca in moderatorja slišite tudi ob nedeljah, ko vodita "Nedeljsko zabavno popoldne". M. J. Maja in Gorazd v radijskem studiu SPREMEMBE ZAZIDALNEGA NACRTA V KRESNICAH Pripravljen je osnutek dopolnitev in sprememb zazidalnega načrta za Kresnice - javna razgrnitev bo predvidena v mesecu marcu. Na osnovi dolgoročnega in družbenega plana občine se naselje Kresnice prostorsko urejuje z zazidalnim načrtom. Tako smo že leta 1978 sprejeli zazidalni načrt za celotno ureditveno območje Kresnic, v letu 1988 pa je bil sedaj veljavni načrt spremenjen in dopolnjen. V lanskem letu sprejete spremembe in dopolnitve prostorskega plana občine, razvojne potrebe družbenih dejavnosti, kot tudi interesi posameznih občanov, ki tu prebivajo, so pogojili pripravo osnutka sedanjih ponovnih sprememb in dopolnitev prostorskih načrtov za Kresnice. Z njimi ne spreminjamo osnovnega koncepta urejanja, ampak ga dograjujejo z naslednjimi predlogi: 1. Spremenjena je prometna navezava naselja na magistralno Zasavsko cesto pri prehodu železnice glede na realne možnosti iz gradnje. 2. Gozdna cesta, ki poteka po vzhodnem robu naselja proti Kre-sniškemu vrhu, je spremenjena v lokalno obvoznico; urejeni so priključki ceste na obstoječe cestno omrežje. 3. V zahodnem delu Kresnic je obvozna cesta ob železnici spremenjena v stanovanjsko; tako je zmanjšana širina ceste, prikazani so tudi obstoječi in načrtovani dovozi do objektov. 4. Spremenjena je lokacija poslovilnega objekta in je pomaknjena v območje razširitve pokopališča; zdajšnje parkirišče ob cerkvi je povečano na neizrabljeni površini starega propadajočega župnijskega gospodarskega objekta. 5. K osnovni šoli je vrisana razširitev poslopja, ki zajema tudi prostore za vzgojno varstveno dejavnost za predšolske otroke. 6. V športnem parku ob gozdu je predvidena širitev za dograditev teniških igrišč. 7. V sklopu že pozidanih območij so vrisani dodatni stanovanjski in manjši gospodarski objekti kot zapolnitev vrzeli med obstoječimi zgradbami. Pri tem so bili upoštevani predlogi lastnikov zemljišč, ki ne spadajo v zaščitena območja. Vse spremembe in dopolnitve ne vplivajo na bistveno spremembo števila prebivalstva obravnavanega območja. Zato obstaja predvideni razvoj komunalne infrastrukture v naselju nespremenjen. Enako velja tudi za predpisane pogoje varovanja pred hrupom, varstva zraka, požarne zaščite, osončenja in osvetlitve objektov, zaklanjanja ljudi in ureditve zelenih površin v naselju. Osnutek sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta Kresnice je pripravil Projektivni atelje - Arhing Ljubljana (odgovorni projektant Janez Kovic dia.). Izvršni svet občine Litija gaje obravnaval na svoji 68. redni seji dne 11.2. 1993 in sprejel sklep, da ga javno razgrnemo v prostorih občinske zgradbe, Jerebova 14, v Litiji in v Osnovni šoli Kresnice, kjer bo 3. marca 1993, ob 18. uri organizirana tudi javna obravnava. Vabimo vse občane, da se javne obravnave udeležijo v čim večjem številu, ter s svojimi pripombami in predlogi sodelujejo pri nadaljnji pripravi in sprejemanju prostorskega razvojnega dokumenta. Viktor Šešok Na podlagi 37. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur.l.SRS, št. 18/84,37/85, 29/86,26/90) in 65. člena Statuta občine Litija (Ur. 1. SRS, št. 5/93), je Izvršni svet Občine Litija na 68. redni seji dne 11.2.1993 sprejel SKLEP O JAVNI RAZGRNITVI OSNUTKA DOPOLNITVE IN SPREMEMB ZAZIDALNEGA NAČRTA KRESNICE 1. člen Javno se razgrne osnutek dopolnitev in sprememb ZN Kresnice, ki ga je izdelal PA - Projektivni atelje ARHING d. o.o. Ljubljana pod št. proj. 3687 2. člen Osnutek bo javno razgrnjen v avli občinske skupščine Litija, Jerebova 14, Litija in prostorih Krajevne skupnosti Kresnice in sicer 30 dni od dneva objave v Uradnem listu Republike Slovenije. 3. člen V času javne razgrnitve se mora osnutek javno obravnavati. Oddelek za urejanje prostora občine Litija organizira v sodelovanju s Krajevno skupnostjo Kresnice javno obravnavo, ki bo dne 3. 3. 1933, ob 18. uri v Osnovni šoli Kresnice. 4. člen Občani in drugi zainteresirani podajo pisne pripombe in predloge na osnutek v krajih razgrnitve ali pa jih pošljejo Oddelku za urejanje prostora občine Litija, Jerebova 14, Litija. 5. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v uradnem listu Republike Slovenije. Štev.: 352 - 1/93 Datum: 11.2. 1993 PREDSEDNIK IZVRŠNEGA SVETA SKUPŠČINE OBČINE LITIJA Slavko ROKAVEC GRAD BOGENŠPERK ZGODOVINA GRADU Bogensperk so konec 15. st. ali v začetku 16. st. sezidali gospodje Wagni, ki so dotlej imeli tudi grad Lichtenberg. Ta je stal v strmini neposredno pod Bo-genšperkom. Morda je bil Lichtenberg poškodovan v potresu ali pa ni bil več dovolj varen pred napadalci zaradi napredka vojne tehnike; lahko pa je bil še kak tretji razlog, da gaje takratni lastnik Jurij Khavscll dal porušiti. Material so uporabljali za zidave in popravila na Bogen-šperku. Sedaj je za Liehtenber-gom ostala komaj opazna sled. Bogcnšpcrk jc v svoji petsto-letni zgodovini Slovencem dal največ v letih 1672 do 1692, ko je v njem živel in delal Janez Vajkart Valvasor. Tu so se rodile mnoge ideje in dobre zamisli izjemno ustvarjalnega Valvasorja. V gradu so pisali in tiskali. Nazadnje je z denarjem, ki ga je dobil za Bogcnšpcrk in knjižnico, ki je obsegala več tisoč zvezkov in so sedaj njeni lastniki v Zagrebu, Valvasor poravnal še zadnje račune, ki so ostali po tako velikem projektu, kot je bila izdaja Slave Vojvodine Kranjske in drugih knjig. Bogcnšpcrk jc v naslednjih stoletjih prehajal z rodbine na rodbino. Zadnji lastnik jc bil knez Alfred Windischgratz. Rodbina je grad zapustila 1943 leta. Med drugo svetovno vojno jc bil grad precej uničen. Lastnik, kije odšel ob kapitulaciji Italije, je s seboj odpeljal vse, kar je bilo vrednega. S časom so propadla še okna in vrata. Tudi streha je puščala. Kratek čas konec vojne je bil tudi zasilna bolnišnica. Takratna krajevna ljudska odbora Črni potok in Šmartno sta dobila nalogo Okrajnega ljudskega odbora Ljubljana -okolica, da poskrbita za ohranitev in preureditev gradu. Od leta 1946 do 1968 so v njem živeli redovniki treh različnih redov. Manjši gradbeni posegi so grad obdržali toliko , da ni propadel. Od leta 1970 pa je Skupščina občine Litija z Odborom za obnovo gradu in s pomočjo mnogih krajanov in strokovnjakov grad obnovila. Rezultat je vreden ogleda. BOGENŠPERK DANES Na kratko, brez podrobnejših podatkov in drugih opisov, sem zapisal tisto, kar je na gradu najbolj vredno ogleda. KNJIŽNICA -POROČNA DVORANA Predprostor je lepo opremljen. Pomembno mesto zavzemata dva portreta, ki so delo slikarja Franketa. Dvorana je lep prostor/, bogato izrezljanim lesenim stropom iz 19. stoletja. Z leve strani je pet oken, ki jih zastirajo ročno izdelane zavese. Z desne strani je okno na graj- sko dvorišče in knjižna omara, restavrirana tako, da so polnila vratc opremljena z usnjem, na katerem so odtisi Valvasorjevega grba. Trije lestenci dajo dovolj svetlobe. Prostor je sedaj namenjen manjšim kulturnim prireditvam in porokam. Letno se tu poroči preko štiristo zakonskih parov iz občine Litija pa tudi iz ostalih delov Slovenije in tujine. V prostoru je 75 stolov. Ce je potrebno, se lahko tu zbere sto ljudi. Nova pridobitev so tudi orgle. Ob tej dvorani je še mala soba s kaminom, ki intimno označuje lepoto in skrivnost gradu. GEODETSKA ZBIRKA Slovenska geodetska zbirka (postavljena 18.9.1987) v sliki in besedi ponazarja razvoj geodezije in kartografije na Slovenskem. Razdeljena je na: pradav-nino, srednji vek, obdobje vcle-projektov, nastajanje zemljiškega katastra, obdobje med vojnama in partizanske kartografije v NOB. Valvasor ima v zbirki pomembno mesto. Ril je prvi to-pograf in kartograf, ki je temeljito prehodil, proučeval in meril današnje slovensko ozemlje. Delal je na evropskem nivoju in ni pozabil na dosledno zapisovanje slovcskih zemljepisnih imen. Geodetska zbirka je tako z Bogenšperkom tudi pomensko povezana. AKADEMSKI SLIKAR JOŽE MEGLIC jc bil rojen 1939. leta v Lomu nad Tržičcm. Končal je gimnazijo v Kranju in študiral na akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Opravil je specialko za oljno slikarstvo pri prof. Maksimu Sedeju. Zaposlen je kot likovni pedagog v Šmar-tnem pri Litiji. Je član Društva slovenskih likovnih umetnikov. Kot večina slikarjev jc s svojim ustvarjalnim raziskovanjem likovnega izražanja prehodil trnovo in hkrati lepo pot v iskanju novega. Sedaj seje usmeril na področje spolnosti. Kritik jc zapisal: "gre za izrazito moško gledanje na celoten fenomen erotike. Žensko telo (bodisi ro-botoidna mehanska konstrukcija, bodisi ciklama, bodisi katerikoli absurden splet detajlov, videnih v okolici) je stičišče vseh želja in izpopolnitev." Naj bo tako ali tudi malo drugače, Jože Meglic je razstavljal v Tržiču, Kranju, Škofji Loki, Ljubljani, Trstu, St. Marija aux Mineš, Trbovljah, Zagorju-Izla-kah, Litiji, v gradu Bogcnšpcrk, Beljaku, Beogradu, Ljutomeru, Murski Soboti in drugod. Njegov atelje v zgornji etaži jugozahodnega stolpa gradu ni samoten. Moč ustvarjalnosti Meglica nakazuje novo obdobje. Katero bo to? Grad Bogensperk (foto: Zofka) LOVSKA ZBIRKA Zbirko so omogočile lovske družine litijske občine. Lovci so prispeval trofeje, ki obsegajo rogovje in nagačene živali. Razstavljeni so razni lovski pripomočki in del trofejnega orožja. Najpomembnejše mesto zavzema medved, ki je bil slovenski prvak leta 1978. Dosegel jc 532,86 točk. Zbirka je obogatena tudi z bakrorezi in jedkanicami z lovskimi motivi. MUZEJ NOB Muzej obsega tri prostore v drugem nadstropju levo od poročne dvorane. Prvič je bil postavljen leta 1973, ko so ga sem preselili iz Farbarjevega gradu v Litiji. Kasneje je bil razširjen s sodelovanje Muzeja ljudske revolucije Slovenije v Ljubljani. V muzeju je mnogo slikovnega materiala in tudi predmetov, pomembnih za ta čas slovenske zgodovine na širšem območju občine. Zanimivi so: - rekonstruiran čoln, ki spominja na skrivne prevoze preko Save - fotografije vseh spomenikov NOB v litijski občini - boje na Tisju in Jančah - napad na grad Pogonik - del zgodovine Zasavskega bataljona Lojzeta Hohkrauta - v muzeju sta dve sliki Josipa Broza - Tita in slika Franca Rozmana - Staneta - posebej zanimiva je fotogra- fija gradu Bogensperk, ki ima naslov: "Na gradu Bogenšprek, kjer je sprva tekla demarkacijska črta, sta bili obešeni italijanska in nemška zastava" Muzej NOB predstavlja pomembno obdobje v zgodovini Republike Slovenije Razstava slovenskih kmečkih noš po upodobitvah v Valvasorjevi Slavi, Slovenskega etnografskega muzeja Ljubljana; pripravila stajo dr. Marija Ma-karovič in ing. arh. Milena Ku-mer To razstavo odlikuje znanstveno raziskovalno delo. Na steaskih panojih so podrobni opisi raznih vrst pokrival, oblačil in obuval. Vidi se, daje v razstavo vloženega veliko dela, je lepa za ogled in hvaležna za študij noš tedanjega časa. Najzanimivejše so noše v naravni velikosti. Predstavljeni so: gorenjski par, dolenjec, kraševka, kraševec in brščica. VRAŽEVERJE NA SLOVENSKEM Prav zanimivo in tudi poučno jc pogledati muzej, ki prikazuje Valvasorjevo vero v čarovništvo. V tem muzeju so to opravili s sodelovanjem Etnografskega muzeja iz Ljubljane tako, da je moč videti sodobno vraževerje. Ta del muzeja je razdeljen na: - ljudsko medicino - procese in sodbe - uroke in - vraže ob ženitovanju Celoten muzej je bogato opremljen s slikovnim in drugim materialom in mnogimi zapisi iz tedanje dobe. Mogoče je videti tudi: sanjske knjige, horoskope, škofjeloške kruhke, lectovc figurice za zaljubljence, igralne karte, igre na srečo, branje iz kavne usedline, kocke, avtomobilske talismane, navodila za branje iz roke, hišne žegne, prepise iz zdravilnih bukev in še mnogo podobnega. Muzej jc bil odprt leta 1975 in kasneje še dopolnjen. DELOVNA SOBA JANEZA VAJKARDA VALVASORJA je v jugovzhodnem stolpu prvega nadstropja kot zaključek križnega hodnika s pogledom na dostop h gradu. Štirje stebri iz temnega kamna dajejo prostoru poseben pečat. Prostor sam po sebi deluje resno in od obiskovalca pričakuje zbranost ter spoštovanje do pisca, ki jc tu ustvarjal. Takratne opreme ni. V zidni omari pa je moč videti majhno zbirko knjig, ki so jih pri nas tiskali v Valvasorjev spomin zadnja desetletja. Razstavljen jc tudi dvesto let star ponatis Slave. Za zbirko skrbi Matična knjižnica iz Litije. MUZEJ TISKARSTVA Valvasorjeva grafična dejavnost na Bogenšperku je prikazana v dveh prostorih. V prvem so na posebni viseči konstrukciji predstavljene na Bogenšperku natisnjene publikacije. Razsta- PIŠE: IVAN GODEC vljcni so tudi nekateri primeri grafik iz njih. V drugem prostoru je rekonstruirana prva grafična delavnica iz druge polovice 17. stoletja. Grafična delavnica je bila odprta leta 1980. Osrednji objekt je brez dvoma v pravi velikosti izdelana lesena valjčna preša, ki jo je uspelo rekonstruirati v toliki meri, daje v njej mogoče odtiskovali bakroreze. Tako je obiskovalcu povsem razumljiv ves postopek, izdelava bakroreza, nanašanje barve, prešanje oziroma odtiskovanje in sušenje grafičnega lista. VITEŠKA SOBA Na levo iz dvorišča je vhod v lepo opremljeno viteško sobo. To je manjši prostor v pritličju stolpa, v katerem je okrogla miza s 40 sedeži. Na stenah jc nekaj primerkov viteškega orožja, na stropu pa zanimiv iz rogovja sestavljen lovski lestenec. Prostor jc primeren za poslovne pogovore in gostinske potrebe. GRAJSKA KAPELA Grajska kapela v svoji zgodovini ni veliko služila svojemu namenu. Delovala je le krajši čas. Sedaj je skromno, a lično obnovljena. Na sprednji steni je slika Matere božje. Kapela jc namenjena tistim" zakonskim parom, ki želijo svojo odločitev potrditi tudi po obredu katoliške vere. Je majhna, zato mora večina spremstva ob porokah ostati zunaj. Zvonček želja ji dodaja poseben čar. Za javnost so jo ponovno odprli v septembru 1991. GOSTIŠČE VALVASOR Vhod je ob vodnjaku. Prostori obsegajo manjšo kuhinjo, osrednji prostor restavracije s 50 sedeži, manjšo okroglo sobo z 8 sedeži in 20 separe sedežev v intimnejših prostorih v pritličju jugozahodnega stolpa. Gostinsko podjetje v teh prostorih nudi: - poslovna kosila - ohceti in poročna kosila - veliko izbiro jedi po naročilu - lovske specialitete - sortna, vrhunska in arhivska vina Dobro je, da jih pred obiskom pokličete na telefon šL 881 296; lahko pa tudi na upravo Gostinskega podjetja v Litiji tel.št. 881 188 Bogenšperku daje poseben pomen in značilnost tudi njegova okolica. Del tistega, kar imenuje Valvasor, kot svež zrak in lep razgled, je še ostalo. Naj dodam, da lipov drevored za gradom pomirja v sprehodu. Ljubitelji narave tu in v okolici najdejo svoje zadovoljstvo. Bogensperk danes ne želi postati slovenski Pamas, kot se je nekoč nekomu zapisalo, rad pa bi spominjal na Valvasorja in utrjeval pota delu novejše slovenske kulture. TO POČASTILA PESNIKOV SPOMIN Letos se je ob slovenskem kulturnem prazniku zvrstilo v Sloveniji veliko različnih prireditev. Tudi v naši občini jih je bilo nekaj, poleg osrednje na Gcossu, zlasti v posameznih krajevnih skupnostih. Prvič pa so Prešernov dan počastili pripadniki Teritorialne obrambe. V Grusupljem, kjer je sedež 57. območnega štaba TO, ki vključuje tudi občino Litija, se je zbrala v primemo urejenem prostoru stalna sestava navedene enote. Najprej so prisotni prisluhnili uvodni besedi poveljnika Riharda Urbanca, v nadaljevanju srečanja pa so se seznanili s Prešernovo življenjsko in umetniško potjo, z njegovim pomenom za slovenstvo in s sedanjim poslanstvom kulture v naši samostojni državi. Prijetno prireditev so sklenili z družabnim srečanjem. B.Ž. VEČER BALETA IN PLESA Pred začetkom drugega dela zimskih počitnic je litijska glasbena šola organizirala v dvorani na Stavbah Večer baleta in plesa, kakor si ga je zamislila pedagoginja Žužana Bartha, ki že poldrugo desetletje uspešno vzgaja litijski baletni in plesni naraščaj. Polna dvorana kjer so prevladovali poleg staršev mlajši obiskovalci, je navdušeno spremljala predstavitev klasičnega baleta in sodobnega plesa. Nastopali so mladi plesalci glasbenih šol iz Hrastnika, Trbovelj, Zagorja in Litije ter gojenci plesne šole Urška iz Ljubljane. Prireditev, kakršnih je v Litiji premalo, sta domiselno povezovala Maja Sevljak in Gorazd Mavrctič. B.Ž. KULTURNI UTRIP NA ŠMARSKI ŠOLI Zadnji dan pred zimskimi počitnicami so na Šmarski šoli gostovali sodelavci Glasbene mladine Slovenije. Za učence od 1.-5. razreda in podružničnih šol jc umetnostni zgodovinar Lado Jakša pripravil animacijski program z naslovom Delamo zvoke, ostrimo ušesa. Učenci višjih razredov pa so z zanimanjem prisluhnili predstavitvi zanimivih in redkih glasbil: ustne harmonike, mandoline in kitare. Poučni program sta izvedla Vladimir Hrovat in Igor Saje. Na višji stopnji pa so ta dan počastili že tudi slovenski kulturni praznik, in sicer z li- terarnimi kvizi. Tričlanske ekipe iz posameznih paralelk so se pripravile na določeno temo, prebrale ustrezno literaturo in se na kvizu izkazale z odličnim znanjem. Tako so petošolci spoznali Astrid Lin-dgren, šestarji Toneta Se-liškarja, sedmarji Franceta Prešerna, osmi razredi pa so izvedli marsikaj zanimivega o Valvasorju. Zmagale se ekipe 5.b, 6.a, 7.b in 8.a razreda. V torek, 9. februarja, pa je v Smartnem gostovalo Lutkovno gledališče iz Ljubljane z igrico Tobija, ki jc razveselila učence nižje stopnje in podružničnih šol. Danica Scdevčič OKTET VALVASOR vabi k sodelovanju pevca PRVEGA TENORISTA Vse, ki bi vas tovrstna dejavnost zanimala, vabimo, da v večernih urah pokličete po tel. 881-966 ali 881-660 ali se oglasite vsak četrtek ob 19.30 v glasbeni šoli v Litiji, kjer ima oktet vaje! OKTET VALVASOR LITIJA KVIZ "MLADI IN KMETIJSTVO" BO TUDI LETOS Kmetijski zavod Ljubljana, enota Litija in Aktiv kmečke mladine Litija razpisujeta občinsko tekmovanje "Mladi in kmetijstvo", ki bo predvidoma 20. 3. 1993 na Vačah. 1. Na tekmovanju lahko sodelujejo skupine, ki se v dogovorjenem roku prijavijo organizatorjem. 2. Občinsko tekmovanje mora biti izvedeno do konca marca, republiško pa bo predvidoma 3. aprila 1993. 3. Na tekmovanju morata sodelovati vsaj 2 ekipi; vsaka šteje 3 člane. Prvouvrščena ekipa se uvrsti v nadaljnje tekmovanje. Če je prijavljena v občin le ena ekipa, sodeluje avtomatično na regijskem tekmovanju. 4. Literaturo jc določila Kmetijska svetovalna služba Slovenije v sodelovanju z Zvezo slovenske podeželske mladine. Za letošnje republiško tekmovanje so razpisane naslednje teme in literatura: I. TEŽAVNOSTNA STOPNJA: SADJARSTVO: M.Babnik, Sadno drevje, ČZP Kmečki glas 1992 in Zbirka nasvetov 38, str. 5 - 18,30 - 38 in 114 do 116. RAZVOJ PODEŽELJA: Sodobno kmetijstvo 3/91, str. 112 do 117; Dr. M. Kovačič, Pristop k razvoju podeželja; Sodobno kmetijstvo 6/91, str. 255 do 257; mag. A. Prosen, Razvoj podeželja in naselij. II. TEŽAVNOSTNA STOPNJA: HIGIENSKO PRIDOBIVANJE MLEKA: ČZP Kmečki glas: Knjižnica za pospeševanje kmetijstva 1987. III. TEŽAVNOSTNA STOPNJA: a/ VRTNINE: ČZP Kmečki glas: Knjižnica z a pospeševanje kmetijstva 93; dr. M. Čcrnc - I. Vrhovnik, Vrtnine, vir zdravja in naša hrana. b/ŠKODLJIVCI V OKOPAVINAH: ČZP Kmečki glas: Knjižnica za pospeševanje kmetijstva 1993; dr. S. Vrabl, Škodljivci poljščin, str. 50 do 9o. Rok za prijavo ekip je l.m;ircc 1993 na naslov: Aktiv kmečke mladine Litija, Tone Jescnšek, tel. 872 - 142 ali Kmetijska svetovalna služba, Lijana Lovše, tel. 881 - 322. Vsi prijavljeni boste po 25.2. lahko dobili predpisano gradivo na Kmetijski svetovalni službi Litija. Aktiv kmečke mladine Litija Vse ljubitelje cvetja vabimo na predavanje "NEGA IN VZGOJA OKENSKEGA TER BALKONSKEGA CVETJA", NADOLAH SMO USTANOVILI KRAJEVNO DRUŠTVA IZGNANCEV SLOVENIJE ki bo v torek, 2. marca 1993, ob 18.30, v dvorani kulturnega doma v Šmartnem. Predavanje, spremljano z barvnimi diapozitivi, bo imel g. Slavko Zgonc iz Ljubljane, organizirata pa ga Aktiv kmečkih žena Litija in Krajevna skupnost Šmartno. ORGANIZACIJO Na Dolah smo 20. 12. 1992 ustanovili Krajevno organizacijo Društva izgnancev Slovenije. Vključuje 101 člana s področja KS Dole pri Litiji. Predsednik sedemčlanskega odbora je Alojz Celestina. Na ustanovnem občnem zboru se je zbralo okrog 70 članov, popestrili pa so ga učenci OŠ Dole pod vodstvom Jožice Vrtačnik s kratkim kulturnim programom, in Bojan Kotar s citrami. Ustanovnega občnega zbora se je udeležil tudi g. Slavko Kunej, pred- sednik Komisije za organiziranost pri Izvršnem odboru DIS. Prisotne je seznanil z dosedanjim delovanjem društva, namenom organizacije in načrtih za prihodnost. Društvo izgnancev Slovenije združuje vse, ki so bili med II. svetovno vojno pregnani v Nemčijo, v Srbijo in drugam, ukradene otroke in tiste, ki so bežali pred nasilnim preseljevanjem. V društvo se lahko včlanijo tudi svojci oz. potomci prizadetih. Društvo se bori za priznanje statusa žrtev II. svetovne vojne in tudi za povrnitev materialne škode prizadetim članom. DIS izdaja Vestnik, časopis, ki obvešča člane o tekočih aktivnostih; naročnina za štiri številke v letu 1993 je 100 SIT. V pripravi je tudi izdaja zbornika, ki bo zajemal celovit pregled problematike slovenskih izgnancev, od zgodovinske obravnave do izpovedi prizadetih in leposlovja. Predna-ročniška cena je 300 SIT. Stane Kmetic, tajnik OPRAVIČILO V januarski številki nam jo je spet zagodel tiskarski škrat. Pod fotografijo na 1. strani, ki sodi k članku o praznovanju občinskega praznika, bi moralo poleg podpisa pisati: Foto: Zofka. Prizadetim se za spodrsljaj opravičujemo OBVESTILO Vsem podjetjem, zasebnikom, strankam in občanom, ki bi radi čestitali v Glasilu občanov za velikonočne praznike, sporočamo, da nam pošljejo čestitke najpozneje do srede, 10. marca 1993. Uredništvo GO Težka je bila ločitev, težko bilo je slovo, a tolažijo nas misli, da nekoč se snidemo. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega sina, brata, strica, očeta in moža CVETA ROVŠKA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga spremljali na njegovi zadnji poti. Posebno zahvala g. Jožetu Godcu za poslovilne besede in vsem njegovim prijateljem za darovano cvetje in zaigrano Tišino. Vsi njegovi V SPOMIN I * 20.2.1993 mineva 10 let, odkar nas je zapu- vi"** stil dragi mož in oče X h MARTIN MkM BREZNIKAR Pogrešamo te. Brez tebe je v naših srcih velika praznina. Spomin na tebe bo ostal, dokler ne pridemo za teboj. Hvala vsem, ki se ga spominjate. Vsi tvoji ZAHVALA 21. decembra 1992 je v 74. letu dotrpela MILKA SKET s Klanca pri Gabrovki Vsem, ki ste jo cenili in jozdobro mislijo pospremili na zadnji poti, nam pa izrazili sožalje, se iskreno zahvaljujemo. Posebno hvala ga. Heleni Perko za tople besede ob grobu, pevcem KUD Fran Levstik in cerkvenemu pevskemu zboru iz Gabrovke za ubrano zapete žalostinke, g. župniku Geldu za lepo opravljen obred terdomačim gasilcem za izkazano čast in spremstvo. Njene sestre V koncertno dvorano v brezdanji globočini, kjer se razraSča muzika neslišnih strun, bom vzel harfo svojega življenja. Uglasim jo na melodije večnosti in ko izječi svoj zadnji glas, jo položim k nogam molčečega. (Tagore) ■-ar lih W Mm ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi našega dragega moža in očeta JOŽEFA PIRCA iz Zglavnice se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so darovali cvetje, sveče in denar ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi pevcem za zapete žalostinke, delavcem LIL za cvetje in izrečeno sožalje, avtorici poslovilnega govora - ga. Ribičevi, govornikoma in g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred in poslovilni govor. Še posebna zahvala sosedom Bicovim, ki so nam v težkih trenutkih nesebično pomagali. Žalujoči: žena Francka, sin Martin in hčerka Marjana ZAHVALA Ob boleči in mnogo prerani izgubi našega dragega sina DAMJANA FLISKA z Dvora pri Bogenšperku se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, darovali cvetje in sveče ter ga pospremili na njegovo zadnjo pot. Posebno se zahvaljujemo dr. Samasturjevi in ZD Litija za njuno medicinsko pomoč. Hvala tudi delavcem KSP Litija in Usnjame Šmartno ter g. župniku za opravljen obred. Vsem hvala lepa! Žalujoči: mamica, očka, sestrica Janja in stara mama V SPOMIN Ob obletnici smrti naše drage mame PAVLE ZAVRL iz Cerovice Praznovala si svoj 70. rojstni dan. Kmalu za tem so tvoje oči zadnjič zaobjete vso okolico in spanec, ki naj bi pomenil le počitek, pripravo na nov delovni dan, ni prinesel novega jutra. Poslovila si se z nasmehom in odšla na dolgo pot nad tebi tako dragimi polji, gozdovi, vodami... Mi ostajamo in gremo naprej po potijcatero si nam znala pokazati do tiste življenjske sile, ki zna ceniti dobro in najti pot skozi težke čase. Mama, želeli bi se ti zahvaliti za vse, kar si storila za nas, zato v naših srcih in našem spominu živiš še naprej z nami. Tvoj sin in hčerke z družinami Solza lije iz oči, dom je prazen in otožen, ker te več med nami ni... ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega JANEZA SIMONČIČA iz Podšentjurja se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam izrazili sožalje, darovali cvetje in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Vsem še enkrat iskrena hvala! Družina Pajtler Solze bolečine polzijo iz oči, ker vaju več med nami ni, zaradi človeške krutosti sta morala umreti. ZAHVALA V illlll Ob tragični in pretresljivi smrti naših MARIJE IN STANETA BEDENE s Primskovega se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam ob teh težkih trenutkih stali ob strani, darovali cvetje ter sveče, izrekli sožalje in ju v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Hvala Matjažu Lokarju in Antonu Mulhu za poslovilne besede, lovskemu društvu Velika Loka, pevcem ter gospodu župniku za lepo opravljen obred. Vsem še enkrat hvala! Žalujoči vsi njuni ZAHVALA Ob izgubi naše drage mame, babice, prababice in sestre MARIJE PIVEC roj. SOVINC s Save pri Litiji se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, sveče, darove za sv. maše ter izrečeno sožalje. Posebna hvala gospodu župniku Grebencu za lepo opravljen obred ter pevcem iz Polšnika za zapete žalostinke. Iskrena hvala osebju doma Tišje za vso skrb in nego. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči vsi njeni Ena sama bridkost in trpljenje tvoje je bilo življenje. Kolikokrat si vzdihovala, potem pa tiho, tiho si zaspala a v srcih naših za vedno boš ostala. (J. D.) ZAHVALA V boleči praznini in spoznanju, da ni več med nami naše drage mame, žene, babice in tete ANTONIJE MESERKO iz Podpeči pri Gabrovki se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izraženo sožalje, darovane maše, sveče in cvetje ter spremstvo na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se g. župniku Karlu Geldu za lepo opravljen obred in cerkvenemu pevskemu zboru iz Gabrovke za lepo slovo v cerkvi. Iskrena hvala tudi pevcem kvarteta "Šmartin" iz Šmartna pri Litiji, ga. Heleni Perko za iskrene poslovilne besede ob odprtem grobu in pogrebcem za spremljanje v njen zadnji dom. Še enkrat iskrena hvala vsem, ki ste nam v teh teških trenutkih kakorkoli pomagali. Vsi njeni Bolečina se da skriti, tudi solze zatajiti, le tebe, draga mama, nam nihče ne more več vrniti. V SPOMIN V februarju mineva leto dni, odkar nas je zapustila naša mama, stara mama in prababica JOŽEFA SAVŠEK Hvala vsem, ki se je spominjate, postojite ob njenem grobu in oživljate spomin na pokojnico. Vsi njeni Bolečina se da skriti pa tudi solze ni težko zatajiti, le ljubega sinka mi nihče ne more več vrniti. V SPOMIN 17. februarja je minilo tretje leto, odkar nas je po hudi bolezni zapustil naš ljubi sinko VILI CERAR iz Litije Vsem, ki se ga kadarkoli spominjate, postojite ob njegovem grobu, mu prižgete svečko, moja iskrena hvala. Tvoja mamica ZAHVALA Ob izgubi moža in očeta MIHA KOSA iz Kresnic se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste pomagali v težkih trenutkih, nam izrazili sožalje, darovali cvetje in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena Mici, sinova Marko in Mišo, hči Nataša Ljubila si zemljo, ljubila si dom, zdaj pa brez tebe je prazen tvoj dom. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše mame in babice ROZE BORŠTNAR iz Gabrovke 6 se najlepše zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam izrazili sožalje, darovali cvetje in sveče ter jo pospremili na njeni zadnji poti, Posebna zahvala pevcem za zapete žalostinke, ga Heleni Perko za poslovilne besede in g. župniku za lepo opravljen cerkveni obred. Hvala vsem, ki z dobro mislijo postojijo ob njenem grobu! Žalujoči: sin Mirko ter hčeri Cirila in Milica z družinami IZ MATIČNEGA URADA ROJSTVA, POROKE, SMRTI V mesecu januarju 1993 se je na območju litijske občine rodilo osem otrok: 5 dečkov in 3 deklice. Na gradu Bogensperk seje poročilo 9 parov. Umrli so: Stanislav Dečman, 59 let, Litija; Jožef Pire, 75 let, Zglavnica; Jožef Soršak, 64 let, Šmartno; Roza Borštnar, 83 let, Gabrovka; Leopold Jurič, 80 let, Mala Kostrev-nica; Martina Uršula Žunič, 64 let, Litija; Ljudmila Sket, 74 let, Klanec pri Gabrovki; Jožef Verbajs, 57 let, Mamolj; Leopold Knol, 86 let, Litija; Marija Pivec, 73 let, Sava. V SPOMIN LEOPOLDU KNOLU Plodno življenje uglednega in družbeno naprednega krojaškega obrtnika Leopolda Knola se je izteklo 20. decembra 1992. Njegovo žaro smo položili v turobnem popoldnevu 23. decembra v njegov grob na litijskem gričku. Pokojni Polde se je rodil 8. decembra 1907 v Ribnici na Dolenjskem, kjer je preživljal zgodnja mlada leta do leta 1922. Takrat je zapustil rojstni kraj in zaradi nagnenja do krojaškega poklica odšel v uk za krojača v Šentvid nad Ljubljano. Tu se je usposobil za omenjeni poklic in sedem let pozneje opravil izpit za krojaškega mojstra. Tako mu je bila odprta pot v samostojno življenje. Po vseh prizadevanjih se mu je ponudila prilika, da bi lahko dobil delovni lokal v Litiji, kar je tudi kmalu uresničil. Leta 1929 je tako prišel med litijske meščane ter kmalu postal ugleden in sposoben krojaški mojster v litijskem in zasavskem okolju. V njegov čas 62 - letnega bivanja in delovanja v Litiji so vpletena nešteta dogajanja, saj je bil uspešen na mnogih področjih društvenega in družabnega življenja. Polde se je znal vključiti v bistvo življenja v litijskih razmerah, saj je postal v času več kot pol stoletja pravi Litijan. Njegova vrlina je bila tudi v tem, da je bil svojim vajencem in pomočnikom pravi mojster, saj je vzgojil kar precej mladih generacij za oblačilno stroko. Že v zgodnjih letih se je vključil v telovadne vrste Sokola, kot nadarjen pevec pa je vrsto let prepeval v litijski Lipi in tako pri- speval svoj delež tudi v športnem in kulturnem življenju Litije. Ko je nastopil vojni čas in čas tragedije slovenskega naroda, se je Polde že leta 1942 znašel med aktivisti Osvobodilne fronte, njegova delavnica pa je postala oskrbovalni center za oblačilne in druge potrebe našim partizanskim borcem,predvsem na levem bregu Save. Pomemben je Poldetov prispevek NOB-ju, tako v organizacijskem kot materialnem poglede. V svoj prosti čas je znal vključiti tudi nagnjenje za planinsko dejavnost, zato se je leta 1954 znašel v skupini pobudnikov za gradnjo planinskega doma na Jančah. Bil je med tistimi zanesenjaki planinci, ki so zamisel za postavitev lastnega doma uresničevali ob težkih materialnih pogojih. V nekaj letih je bil dom dograjen in odprt za planince in v dobro domačinov Janč. Nešteto dogajanj je bilo vpletenih v dejavnost pokojnega Poldeta, kije moral zaradi zahrbtne bolezni pri dopolnjenih 85-ih letih sestopiti z visoke življenjske gore. za Planinsko društvo: A. Jesenšek AVTOŠOLA AMTK Litija, Podkraj 6 (881-022) Uradne ure: PO 14-16, SR 15-18, SO 9-11 ORGANIZIRAMO: tečaj cestnoprometnih predpisov za kat. A, B in F (traktor) v sredo, 3. marca, ob 18. uri v domu AVTO MOTO NUDIMO VAM: - brezplačen tečaj, - brezplačen društveni izpit, - obročno odplačevanje Odbor za kmetijstvo in gozdarstvo pri Izvršnem svetu Skupščine občine Litija razpisuje NATEČAJ za pridobitev sredstev za urejanje zasebnih kmetijskih zemljišč v občini Litija za leto 1993 i. Sredstva za urejanje zasebnih kmetijskih zemljišč so namenjena za izvajanje manjših agromelioracij na kmetijskih zemljiščih zasebnih kmetijskih proizvajalcev in so zagotovljena v okviru proračuna občine Litija za leto 1993. II. Pravico kandidiranja za sredstva iz tega natečaja imajo zasebni kmetijski proizvajalci, ki izpolnjujejo naslednje pogoje: - tržna kmetijska proizvodnja, - zemljišče, ki se ureja, ne sme biti večje kot 0.5 ha, - obremenitev kmetijskih zemljišč mora biti najmanj 1 GVŽ/ha, - na kmetiji morajo imeti najmanj 5 GVŽ. III. Interesenti vlagajo prijave pri Oddelku za urejanje prostora občine Litija, s pripisom Odbor za kmetijstvo in gozdarstvo, Jerebova 14, Litija, do 31.03.1993. IV. Prijave bo obravnaval Odbor za kmetijstvo in gozdarstvo pri Izvršnem svetu SO Litija po predhodnem ogledu načrtovanih agromelioracij, ki ga opravi komisija za urejanje kmetijskih zemljišč v sestavi: 1. Vojko Bizjak - Kmetijski zavod Ljubljana, 2. IgorRitonja - Oddelek za urejanje prostora v občini Ltija, 3. posamezni lastniki zemljišč. Odbor bo pri odobravanju sredstev upošteval obseg razpoložljivih sredstev za ta namen v proračunu občine Litija in mnenje komisije glede smotrnosti urejanja posameznega zemljišča. V. Porabo dodeljenih sredstev in natečaja bo kontroliral tajnik odbora Igor Ritonja. Izvedbo del kontrolira komisija za urejanje zemljišč in poroča odboru. VI. Investitorji bodo o dodelitvi sredstev obveščeni s pisnim sklepom ter bodo za pridobitev sredstev sklenili ustrezno pogodbo. Predsednik odbora: Franci Rokavcc ASFALT MOBITEL: 0609 613 - 186 Polšnik 13a one d.0.o. asfaltiranje urejanje dvorišč, cestišč in parkirišč komunalne ureditve zarezi asfalta z žago valjanje prevozi izkopi TRGOVINA TRIMČEK Rusjan Majda NUDIMO VAM: - športne copate - športna oblačila - pripomočke za ribolov - ter ostalo opremo za šport in prosti čas IZBIRA JE PESTRA CENE SO UGODNE OBIŠČITE NAS V BLAGOVNICI CENTRO-MERKUR V LITIJI, VALVASORJEV TRG 25, 1. NADSTROPJE OTROK '93 Zime bo kmalu konec, otroci so iz dneva v d;tn večji in verjetno je precej otroških oblačil, obutve in opreme, ki jc ne potrebujete več in vam je v napoto. Tega se boste lahko znebili v nedeljo, 21 marca, na prvi pomladni dan v dvorani na Stavbah v Litiji. Tega dne bo namreč v Litiji prireditev z naslovom OTROK 93, na njem pa boste lahko sodelovali vsi, ki imate doma kaj odveč, in seveda otroci. Česarkoli ne potrebujete in bi radi nekomu pomagali, lahko predale organizatorjem, ki bodo vse prineseno izročili organizaciji Rdečega križa. Če bi ob tem radi kaj zaslužili, pa boste obiskovalci oblačila, obutev, opremo, igrače in podobno lahko prodali ali zamenjali med seboj. S tem bosle pomagali otrokom, ki marsikaj potrebujejo, pa tega nimajo. Na prireditvi bosle lahko (udi kupovali novo opremo. Torej vse, kar jc primerno za otroke tja do 10. leta starosti. Ne pozabite torej, prvi pomladni danje namenjen otrokom. In pomagajle vsi, da bi bili otroci srečni in veseli. mala OGLASA DOBERMAN, čistokrvni mladiči, stari šest tednov, naprodaj. Pokličite na telefon 877 -212! Elektrificirano zidano garažo na Stavbah prodam po ugodni ceni. Informacije po telefonu 881 -722 popoldne od 14. do 18. ure. SPORT IN REKREA CIJA LETETI JE LEPO KOŠARKA Leteti. To je bil davni sen ljudi. Da bi poletel na krilih, si je želel že Ikar. Danes se to hrepenenje po višinah lahko uresniči vsem tistim, ki si tega res žele. Leteti z letalom je vprašanje potrebe, leteti na krilih pa stvar želje. Letiš lahko s padalom ali z zmajem. Tenis center "Špital" Kresnice obvešča ljubitelje tenisa, da sprejemamo rezervacije za letne karte za sezono 1993. Ugodne cene v prijetnem okolju. Informacije osebno ali po telefonu 877-207. Zmajarstvo je drugje po svetu že prešlo svoj zenit, pri nas v Sloveniji pa je šele v razvoju. Razlogov je več. Eden jc gotovo strah pred letenjem, drugi: premalo zmajarskih klubov in tretji: slab materialni položaj pov-prečneža. Danes marsikdo nima sredstev za golo življenje, kaj da bi razmišljal o športu, ki zahteva veliko poguma in tudi nekaj denarja. Pa vendar je nekaj ljudi, ki so se z dušo in telesom predali tej aktivnosti in jo širijo med ljudi. Takšni so gotovo člani zmajar-skega društva Krila Krško, ki letijo povsod po Sloveniji, doma pa organizirajo tečaje za zmajar-je začetnike, za tiste, ki si letenja želijo. Med njimi je tudi svetovno znani umetnik, lesorczec San-di Leskovec iz Mirne. On je odkril novo štartno točko, ki leži na ozemlju občine Litija. To so Zgornje Vodice nad Moravčami pri Gabrovki. Otvoritveni let je izvedel 22. julija 1989. Zgornje Vodice so slikovita, majhna vasica z lepim pogledom na Dolenjsko, z nekaj hišami in cerkvijo, ki stoji na 697m viso- kem hribčku. Od Moravč, ki ležijo približno 350m nižje, so oddaljene 2,5 km zračne razdalje. Prisojna lega pobočja, ki leži skoraj v smeri proti jugu, povzroča ob toplih dneh ugodne vzgoaske vetrove, ki omogočajo boljšim zmajarjem ob grebenu Moravske gore prelet do Mirne in naprej celo do Sevnice. Teren pod cerkvijo je bil skoraj idealen za start, le nekaj dreves in grmovja bi bilo potrebno posekati. Prebivalci Vodic niso imeli nič proti, bili so celo navdušeni nad tem, da je lahko v njihovi vasi izhodiščna točka za polete z zmaji. Hitro so posekali strmino pod vasjo in najbolj zavzeti letalci so preizkusili nov teren. Bili so navdušeni. Tudi za slabše zmajarje je teren zelo primeren, saj je na polju pred Moravčami ugodno mesto za pristajanje. Tako so člani društva Krila Krško pričeli s poleti iz Vodic. 13. septembra 1992 je na veselje prebivalcev okoliških vasi, predvsem pa otrok, poletelo 9 zmajarjev dvakrat v dolino. Krajani Zgornjih Vodic so pripravili hrano in pijačo, tako da se je letenje z zmaji spremenilo v prijeten popoldanski piknik zmajarjev, njihovih družin in navdušenih opazovalcev. Tudi v Moravčah ni manjkalo radovednih glav, ki so nestrpno čakale na sence v zraku. Sandi Leskovec je potem organiziral tečaj za zmajarje začetnike, ki ga izvaja pod okriljem društva Krila Krško v okolici Mirne, Šentruperta in Mokronoga. Med prijavljenimi je tudi nekaj Gabrovčanov, ki so po prvih dneh učenja zelo navdušeni. Sandi pravi, daje letenje z zmajem lažje kot vožnja s kolesom, le zakonitosti vetrov, ki so odvisni od reliefa zemljišča, moči sonca in razporeditev oblakov, moraš poznati in jih v praksi pravilno uporabljati. Ne smeš pa biti preveč zaletavo pogumen. Najtežja sta start in pristanek, v zraku pa si svoboden kot ptica. Nesreče, ki spremljajo zmajarje, so pogosto posledica napak, ki jih zmajarji napravijo že pred startom. Tri take napake so seveda absurdne, ampak v večini primerov povzročijo nesrečo. To so: površno sestavljen zmaj, vijaki brez varovalk in seveda, če se pozabiš privezati. Prebivalci krajevne skupnosti Gabrovka si želimo čim več takšnih ljudi, ki prinesejo v oddaljene kraje nov navdih, nova doživetja in prijateljstva. Upamo, da bodo to novo točko našli tudi zmajarji iz drugih krajev, posebno pa si želimo ljudi iz domače občine. Igor Medved MALI NOGOMET INŽENIRING SARBEK ZA LETO '93 Na tradicionalnem občinskem turnirju v malem nogometu je sodelovalo 16 ekip iz litijske občine in prav je, da jih naštejemo: Hip Mark, Rosfrei BC, Bistro Lipa, Dnevni bar Baron, Vače, Bistro A3, Avto-racing, Gostilna Juvan, Dolina Savšek, Bor, Omahen transport, Zajčki, Cvetličarna Ciklama, Junior 93 in Salamonov oglasnik. Ekipe so v predtekmovanju igrale v štirih skupinah po štiri in zmagovalci skupin so bili Salamonov oglasnik, Bor, Inženiring Šarbek in Hip Mark. NOV LASTNIK PREHODNEGA POKALA Z nogometnega turnirja za pokal List '93 (Foto: Mirko Plaznik) V začetku meseca je bil v litijski športni dvorani organiziran 2. turnir v malem nogometu List 93, ki se ga je udeležilo 31 ekip iz vseh koncev Slovenije. Ob dobrih pogojih igranja in brezhibni organizaciji so se v finalne boje uvrstile ekipe Koren Carmen bar (lanski zmagovalci), Pink Panter Naš utrip, Bor, Rakova Jelša, Inženiring Šarbek, Črna vdova Veritas, Kontoar in Avtofinish. Najboljše štiri ekipe so odigrale še tekme za prvo in tretje mesto. Za tretje mesto sta se pomerili ekipi Koren Carmen bar in Črna vdova Veritas (4:1) 9:3, za prvo mesto pa Avtofinish in Inženiring Šarbek (0:1) 0:2. Tako so zmagovalci letošnjega turnirja Inženiring Šarbek prejeli pokal za prvo mesto in prehodni pokal List, ki bo eno leto stal v vitrini te ekipe. Poleg nagrad za najboljše tri ekipe so posebne plakete podelili najboljšemu vratarju Zakrajšku (Inženiring Šarbek), igralcu Jamniku (Avtofinish) in strelcu Blatniku (Koren Carmen bar). Sodnika na turnirju sta bila Drnovšek in Zagore (oba Trbovlje). Z nagradami za ekipe in gledalce so sodelovali Cvetličarna Vijolica, Gostilna Kovač, Carcom-merc, CIP - Cementni izdelki Praprotnik, Zlatar Miloš Todorovič, Prodaja sadja in zelenjave Begaj Mehdi, Bistro A3, Boutigue Chic (vsi iz Litije), ter Mesnica in delikatesa Mesko iz Šentjakoba in Pekarna Piskač iz Črnuč. Za tretje mesto sta se ekipi Bor in Hip Mark pomerili z bele točke in z rezultatom 4:1 so tretje mesto osvojili igralci Bora. V finalni tekmi za prvo mesto sta se pomerili ekipi Sala-monovega oglasnika in Inženiring Šarbek. V prvem polčasu so slednji povedli z golom, v drugem pa so izkupičku dodali Se dva. Občinski prvak v malem nogometu za leto 1993 je torej ekipa Inženiring Šarbek. Prve tri ekipe so prejele pokale, razglasili pa so tudi najboljšega igralca, strelca in vratarja turnirja. Sodniki na turnirju so bili Jovanovič, Pavlica in Plaznik, turnir pa je že drugo leto zapored organiziralo podjetje List iz Litije, pri izvedbi pa so pomagali tudi iz Bistroja A3. In še rezultati: Salomonov oglasnik - Bor (0:0) 2:0, Inženiring Šarbek - Hip Mark (1:0)3:0, Bor-Hip Mark 4:1, Salomonov oglasnik - Inženiring Šarbek (0:1) 0:3. ČLANI 2. SKL. - ZAHOD V zadnjih treh kolih sezone 1992/93 je članska ekipa KK Litija zmagala samo v enem srečanju, dveh pa izgubila. V derbiju KK Litija: KK Kraški zidar Sežana je kljub porazu v 17. kolu po seštevku iz obeh tekem rezultat v korist Litije. V končnico play off od prvega do četrtega mesta 2. Slovenske košarkaške lige so se uvrstili; iz vzhodne skupine KK MIK Prebold in KK Zagorje, iz zahodne skupine pa KK Kraški zidar Sežana in KK Litija. Rezultati zadnjih treh kol v 2. SKL. - zahod: 16. kolo: KK Črnuče : KK Litija 95:84 (50:32) 17. kolo: KK Litija : KK Kraški zidar 84:89 (41:52) 18. kolo: KK Didakta Radovljica : KK Litija 88:87 (63:45) Karolina Šušteršič NAJ... V DECEMBRU IN JANUARJU Predlogi za naj športnike in ekipe meseca februarja za dosežke v decembru in Januarju so naslednji: ŠPORTNICA NAD 18 LET Brigita ROZINA, članica Kegljaškega kluba Litija. V januarju je na tekmovanju OKS Zasavje - Posavje zasedla 1. mesto in se uvrstila na državno prvenstvo in s tem dosegla doslej največji uspeh ženskega kegljanja v občini nasploh. (Predlagatelj: Kegljaški klub Litija) ŠPORTNIK NAD 18 LET Dušan HAUPTMAN, član košarkaškega kluba Smett Olimpi- ja. Vrhunski športnik iz Litije, ki je s svojo kvaliteto prerasel Litijo in trenutno kot kapetan ekipe Smelt Olimpije dosega vrhunske rezultate v mednarodnem merilu. V decembru in januarju pomembne mednarodne tekme. (Predlagatelj: skupina občanov) Franci CILENŠEK, iz Litije. V decembru je na tradicionalnem tekmovanju paraplegikov Slovenije za pokal občine Litija v kegljanju v močni konkurenci tekmovalcev iz vse Slovenije zasedel prvo mesto, prvo pa tudi ekipno skupaj z Berčonom. Sicer pa je lani za las zgrešil svojo udeležbo za sodelovanje na olimpiadi. (Predlagatelj: skupina občanov) EKIPA NAD 18 LET KEGLJAŠKI KLUB LITIJA. Ob vrhunskih dosežkih posameznikov so dosegli dobre uvrstitve tudi ostali. Na OKS Zasavje -Posavje seje tudi Marjanu Jeriču in Ludviku Novaku uspelo uvrstiti v veliki finale in prav ti uspehi naj bi dvignili zanimanje za kegljanje v litijski občini. (Predlagatelj: Kegljaški klub Litija) REKREATIVEC Drago Motoh, Športno društvo Dolina. 19. 12. seje udeležil novoletnega teka v Topolščici in osvojil 3. mesto med ml. veterani in tako skupno osvojil 2. mesto v pokalu Gorenja v navedeni kategoriji. Zanj so šteli še tek v Boštanju, Mislinjah pri Slovenj Gradcu in Topolščici. (Predlagatelj: Drago Motoh) Simon Rozina, Gradiške Laze. Star je 16 let, član Nogometnega kluba Litija in v zimski nogometni ligi v Litiji igra mali nogomet za ekipo Omahen transport, zaigral je tudi v ekipi Junior 93 na občinskem turnirju 93, zdaj pa ponovno sodeluje pri ekipi Omahen transport inje najboljši strelec ekipe. (Predlagatelj: Simon Rozina) NAVODILA ZA GLASOVANJE Glasuje lahko vsakdo, in sicer z izrezom glasovnice iz Glasila občanov. Fotokopije so neveljavne. Vsakdo lahko pošlje le eno glasovnico in lahko glasuje največ za enega posameznika (-co) ali ekipo v posamezni kategoriji. Glasujete tako, da obkrožite ustrezno številko pred imenom, vpišete svoje osebne podatke in izrezek pošljete na dopisnici ali v kuverti na naslov Športna zveza Litija, p.p. 81, 61270 Litija. Na kuverto napišite "za izbiro športnika meseca". Upoštevali bomo le glasovnice, ki bodo prispele do vključno 8. marca 1993. In hvala za sodelovanje. Nekatere srečneže čakajo nagradice. Predlagajte nove naj... športnike, športnice in ekipe. Vaše predloge pričakujemo na športni zvezi Litija do konca marca 1993, pri tem pa upoštevajte dosežene rezultate v februarju in marcu letos. ŠPORTNA ZVEZA LITIJA GLASOVNICA 1/93 Glasujem za: ŠPORTNICA NAD 18 LET: 1. Brigita ROZINA ŠPORTNIK NAD 18 LET: 1. Dušan HAUPTMAN 2. Franci CILENŠEK MOŠKA EKIPA NAD 18 LET: 1. KEGLJAŠKI KLUB LITIJA REKREATIVEC: 1. Drago MOTOH 2. Simon ROZINA Ime in priimek: Naslov: PLANINSKI KOTIČEK OB STOLETNICI SLOVENSKEGA PLANINSKEGA DRUŠTVA LITIJSKA PODRUŽNICA SPD V PRVEM LETU DELOVANJA V tem mesecu slovenski planinci praznujemo stoletnico svoje organizacije. 27. februarja 1893 je bil v vrtnem salonu gostilne Pri Maliču v Ljubljani (na kraju, kjer danes stoji Nama) ustanovni občni zbor SPD. Ves čas pa smo k rasti slovenskega planinstva pomemben delež prispevali tudi Liti-jani. Samo 12 let po ustanovitvi osrednjega društva, 5. avgusta 1905, je bila ustanovljena litijska podružnica SPD. Že na ustanovnem zboruje pristopilo 42 članov. Prvi načelnik podružničnega odbora je bil Ivan Jenko, upokojeni načelnik železniške postaje in posestnik iz Litije, tajnik pa Ivan Demšar, c.kr. davčni pristav v Litiji. Podružnica je pokrivala celotno območje litijskega političnega okraja, zato je imenovala zaupnike za Hrastnik, Laze, Šmartno, Radeče, Višnjo go- ro, Zagorje in Zidani most. Zanimivo je, da je podružnica že prvo leto priredila celodnevni izlet, ki po trasi in množičnosti (za takratne razmere) močno spominja na sedanji pohod po Levstikovi poti od Litije do Čateža. 8. oktobra 1905 seje zbralo nad 50 planincev, med njimi mnogo dam in predstavnikov osrednjega društva. Izletniki so šli iz Litije skozi Kostrev-nico, mimo Liberge na Presko, kjer jih je podružnični načelnik Ivan Jenko pogostil v svojem vinskem hramu (zanimivo je, da ima sto let kasneje, sedanji predsednik PD Litija Bine Jesenšek svoj PD LITIJA vabi vse planince in planinke na 19.ZIMSKI POHOD NA SNEŽNIK (1.796m) ki bo v soboto, 13.3.1993 "hram" ob tej isti poti, le da stoji nekoliko nižje, na Jelši) Po kratkem odmoru so turisti, kakor so se planinci takrat imenovali, čez Grmado in Gobnik prispeli na Primskovo. Sicer pa prisluhnimo neznanemu kronistu, ki je v Planinskem vestniku takole opisal vzdušje na cilju: "Vse se je radovalo ob dobro uspelem izletu. Za okrepčilo so skrbele vrle litijske dame, posebno pa so nas in zbrane domačine razveseljevale krasne umetne in domače pesmice, s katerimi je nastopil litijski pevski kvartet." Živahno pa je bilo tudi družabno življenje. Tako je podružnica 10. februarja 1906 priredila zabavni večer s plesom v gostilni Oblak, ki je "v vsakem oziru častno in povoljno uspel". Na tem srečanju je litijski fotograf Rožun "proizvajal prizore in slike iz slovenskih planin", v imenu osrednjega odbora SPD pa je govoril odvetnik dr. FranTominšek, že v tistem času osrednja osebnost planinske organizacije. Po tem govoru se je "razvil živahen ples, ki je trajal do jutra. Občna je bila radost ob dobro Z avtobusom se bomo pripeljali do planinskega doma na Sviščakih (1242 m) (Risba: Anton Roje) Odhod posebnega avtobusa bo ob 5,30 izpred Centromer-kurja. Obvezne so predhodne prijave s plačilom stroškov prevoza v pisarni PD Litija v novi večnamenski dvorani (vhod nasproti šole) vsaj četrtek med 16. in 18. uro. Načrtujemo pa tudi avtobusni izlet na zimski pohod na Porezen, v nedeljo 21.03.1993 Vabljeni! __PD Litija Dr. Fran Tominšek, slavnostni govornik na prvem zabavnem večeru litijske podružnice, je vodil SPD od 1908 do 1931 in mu dal neizbrisen pečat. GLASILO OBČANOV Ustanoviteljica: Skupščina občine Litija. Predsednik časopisnega sveta: Mirko Kaplja. Ureja uredniški odbor: Karmen Benčič, Mi-ja Bernik, Stane Črne, Lučka Ho-stnik, Vida Klemenčič, Anuška Potisek, Irena Prašnikar, Iva Slabe in Boris Žužek (glavni in odgovorni urednik). Oblikovanje in tehnično urejanje: Drago Pečenik. Grafična Priprava: MaHmt. d.o.o. Ljubljana. Tisk: Aleksander Jova-novič, Litija. Izdajatelj: Prelest d.o.o. Ljubljana, Titova 37. Naslov uredništva: Skupščina občine Litija, Jerebova 14, za Glasilo občanov. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo. Časopis prejemajo vsa gospodinjstva brezplačno na dom. Na podlagi zakona o prometnem davku (Ur. list RS, št. 4/92) in mnenja ministrstva za informiranje (št. 23/88-92 z dne 18. 2. 1992) sodi časopis med proizvode informativne narave po 13. točki tarifne številke 3, za katere se plačuje 5 -odstotni davek od prometa proizvodov. ABId 0.0. - stavbno kleparstvo vodovodne instalacije - vodovodne instalacije ogrevanje elektroinstalacije ~antw.a*na stavdno kleparstvo klima instalacije "ceiura,ne Kurjave LITIJA, Ljubljanska 14 - elektroinstalacije Tel, 881 236 PRODAJAMO - SVETUJEMO - VGRAJUJEMO SPOŠTOVANI KUPCI! V Centromerkurjevi blagovnici v Litiji lahko kupite marsikaj, kar ste iskali v Ljubljani ali drugje. Tudi cene so ugodnejše kot drugje. Posebno ugodna prodaja opreme za stanovanje na obročno odplačevanje. Dobra izbira, vse v eni hiši, ugodne cene, vse navedeno je vabilo, da obiščete blagovnico Centromerkur v Litiji. Vabi kolektiv Centromerkurja uspelem zabavnem večeru in tudi gmotni uspeh je bil zadovoljiv". Sicer pa je podružnica za svoje prvo in glavno delo štela markacijo potov. Tako so v letu 1906 obnovili ali pa na novo označili pota iz Litije skozi Črni Potok in Debeče v Stično (takrat so pisali Za-tičina) - 3,5 ure; - iz Litije čez Črni potok - Javorje v Št. Vid pri Stični, 3 ure - iz Litje čez Zavrstnik - Ščit - Obolno - Leskovec v Višnjo goro, 4 ure - iz Litije čez Lupinsko bukovje na Primskovo, 3 ure - iz Ltije čez Štango na Janče, 3 ure in od tam na Kresnice - iz Zagorja na Sv. planino, Čemšenik - Izlake - Zagorje, 3,5 ure - iz Hrastnika na Kum, 3 ure - s Save čez Leše na Sveto goro in iz Vač na Sveto goro Zanimivo je, da so takrat na Dolenjsko imeli markiranih več poti, kot pa jih imamo danes. Res pa je , da litijski planinci še vedno radi hodimo tudi po teh, neoznačenih poteh. Borut Vukovič NAGRADNA KRIŽANKA VODORAVNO: I. Pustov mlin 6. žensko ime II. umetnostna smer, ki si prizadeva ustvariti prostorski videz 13. ilovica 14. slovenska zveza ekonomistov 15. aluminij 16. žensko ime 18. beseda, ki se uporablja za določevanje posameznega človeka 20. enota za merjenje električnega upora 22. povzeti, obnoviti kaj 25. slovenski skladatelj (Blaž) 26. utežna mera za drage kovine NAVPIČNO: 1. grška črka 2. hrvaški TV voditelj (Mlakar) 3. ognjenik 4. 20. in predzadnja črka slovenske abecede 5. sladoled (okrajšano angleško) 6. kdor ima anemijo 7. nikalnica 8. žensko ime 9. zaključeno in sestavljeno iz dopolnjujočih se elementov 10. americij 12. slovenski violinist in glasbeni pedagog (Igor) 16. Irish Republican Army 17. naziv za uspešne športnike 19.vek 21. pripoved, zlasti predzgodovin-ska 23. Ugo Černigoj 24. ploskovna mera RAZPIS NAGRAD 1. nagrada: nedeljsko kosilo za tri osebe 2. nagrada: večerja za dve osebi 3. nagrada: kosilo za eno osebo Rešitve pošljite do petka, 5. marca 1993, na naslov uredništva Glasila občanov ali jih oddajte osebno v avli Skupščine občine Litija. Rešitve morajo biti izrezane iz časopisa in oddane v zaprti kuverti, nanjo pa napišite "NAGRADNA KRIŽANKA". Križanko je sestavil Ivan Godec. IZŽREBANI REŠEVALCI JANUARSKE KRIŽANKE Za križanko iz prejšnje številke Glasila občanov smo prejeli rekordnih 364 rešitev. Zato je uredniški odbor odločil, da poveča število nagrad od tri na pet. Izžrebali smo: 1. nagrada: Renata Babšek, Gobnik 5,61274 Gabrovka; sadne sokove v vrednosti 5.000 tolarjev prispeva Presad Gabrovka; 2. nagrada: Maruša Gretič, Bartlova 2, 61275 Šmartno; pizzo s pivom za 5 oseb prispeva bistro Valvasor - Mercator, Kmetijsko - gozdarska zadruga Litija; 3. nagrada: Marija Mezeg; Zg. Besnica 5 , 61260 Ljubljana - Polje; fotokopiranje v vrednosti 2.000 tolarjev, nagrado prispeva Aco Jovanovič, Papirna galanterija s tiskom; 4. nagrada: Marija Lambergar, Sitarjevška 46,61270 Litija; knjižno nagrado prispeva DZS - knjigarna Litija; 5. nagrada: Martin Perme, Grbinska 40, 61270 Litija; knjižno nagrado prispeva Ivan Godec. Vsem prejemnikom nagrad iskreno čestitamo, vsem, ki ste nam poslali rešitve, pa se zahvaljujemo za sodelovanje.