107. številka. Ljubljana, vtorek 12. maja. VIL leto, 1874.
SLOVENSKI NAROD.
Izhaja vsak dan, izvzemai ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po pošti prcjeman, za avstro-ogerske dežele za celo leto 16 gold., za pol leta 8 gold. za četrt leta 4 gold. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gold., za četrt luta 3 gold. 30 kr., za en mesec I gold. 10 kr. Za pošiljanje na dom so računa 10 kraje, za mesec, 30 kr. za četrt lota. — Za tuje dežele za celo leto 20 gold., za pol lota 10 gold. — Za gospode učitelje na ljudskih iollil in za dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gold. 50 kr., po pošti prejeman za Četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje od četiri-stopne petit-vrste 6 kr., čo se oznanilo enkrat tiska, 5 kr. če se dvakrat in 4 kr. čo se tri- ali večkrat tiska. Vsakokrat se plača štempelj za 30 kr. Dopisi naj so izvole frankirati. — Rokopisi so ne vračajo. — Uredništvo jo v Ljubljani na celovški cesti v Tavčarjevi hiši „flotel Evropa". Opravnistvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnino, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reči, jo v „Narodni tiskarni" v Tavčarjovi hiš'.
Politični razgled.
Not r*tiij<* flržele-
V Ljubljani 11. maja. JfMiniste** rtmttjtft -z<t flev grof Andrassv je v soboto v finančnem odboru delegacije državnega zbora važne politično izjave od sebe dal, katere torej na tem mestu priobčujemo. Vprašan od poročevalca dr. Schaupa, kaj je niinisterstvo vnanjih zadev storilo nasproti oholim besedam papeževim zavoljo konfesijonalnih postav, rekel jo Audrassv, da dotične note zavoljo oblike ne more objaviti, namreč ker se na osobno cesarjevo p.amo naslanja in ono pismo do-polnuje. Ker pa ima delegacija pravico v v vseh vnaujih zadevah podučiti se bolj nego rudeča knjiga sme stvari razložiti, pove minister obsežek te note. Leta izreka misel, da oni, ki so papeževo eucikliko navdihovali, nijso hoteli miru med državo in cerkvijo ohraniti, nego kaliti. V tej noti se obžaluje, da enciklika preklinja v rečeh, ki nijso dognia-tične narave, nego »padajo med postavodajue pravice države. Vatikan naj rajši škofom svetuje, da bodo ubogali postavam. Ako se bode po sankcijonirauih konfesijonalnih postavah duhovenBtvo ustavljalo jim pokorščino izkazovati, pravi nota, bode se država čutila opravdano in dolžno, državne pravice varovati in je tudi piepričana, da bode postavam veljavo zadobila. — Na to noto sicer odgovora nij bilo, in se ministru zdi, da so se (v Rimu) „nekoliko pomirili."
V ogerski delegaciji pak je na dotično interpelacijo odgovoril Andrasv, da monarhija stoji s Turčijo „dobro" (nič več.) Turčija se je glede bosanskega vprašanja udala volji Avstro - Ogerske. „Status quo" (stanje tako kakor je) se želi v Turčiji ohraniti in je vsled tega z Rusijo sporazumi jen je doseglo se. — Na pttei burgskem shodu cesarjev se n j nič diplomatičnih spisov menjavalo.
{Bilverija.
Prizori iz mehikanskega življenja.
(Francoski spisal Lucien liiait.) I.
(Daljo.)
Jaz sem bil razžaljen. Sklicaval sem se na Človeške občutke, ki so znali še brleti v tej okamneli duši, AVarren me molčaje posluša. Počasi začne gibati z obrvmi, pa tap-ljati se z bičem po skornjah. Jaz mu povem vsako resnico, katero je zaslužil. On me osupucu gleda v obraz. Videl sem, kako mu je kri stopala na široko obličje pa zopet odtakala se.
Končno se mi vendar posreči, da ga pregovorim.
— Ali me tako slabo sodite? mi reče. Te besede izgovorivŠi odideva iz igralnice.
Ko prideva k Martinezu, najdeva Silve-
Vprašan zavoljo novice v „Times" (da je Bismarck hotel Viktor Ktnanuela v vojno zaplesti) odgovori minister, da „evropsko položje nij tako, da bi bil mir v nevarnosti" — a precej pii drugi interpelaciji pravi minister Aiidrassv: ..Ne da se tajiti, da so med narodi, čutili in interesi taka nasprotja, ki ne pripuščajo misliti, da bi mir še dolgo časa trajal. Kako dolgo bo še mir, tega ne more ni on niti noben človek v Evropi povedati. Treba je, da se moč države tako ohrani, da bode branila mir, vsakako pa svoje interese. — Na vprašanje Scrinzija, pove Andrassv, da shodi monarhov nijso imeli političnih planov, nego le osobne razgovore. — Sciinzi toži, da se manjša avstrijska trgovina ua morji, da posebno Trat v tej stvari zmirt m slabše stoji. Minister odgovori, da to hpada v področje trgovinskega ministra, da bode pa on podpiral vse prizadevanje, ki bode pomorsko trgovino spešilo.
Delegat Ooronini vpraša, kedaj se bodo meje nasproti Italiji uravnale. Knez Czartoriski vpraša, ali bi ne bilo bolje objavljenja rudeče knjige opustiti, a ne stavi nobenega nasveta, ker AndrasHV pravi, da utegne še prilika priti, ki bode zavod te knjige vladi in zastopništvu prav prišel. — Politične važnosti je bil koncem Še nasvet dr. Grossov, ki predlaga, naj se mesto avstrijskega poslanika pri papeževi kuriji odpravi, ker papeževe države nij več, in bi poslanik na italijanskem dvoru tudi lebko opravil kakšna posla pri papeži. Minister Andrassv pak je delegate v tem potolažil, da bo pri papeževi kuriji še pustili diploma-tičnega poslanika, ker je papežu vendar lc suvereniteta varovana, in ima Avstrija 28 milijonov katolikov. Poleg tega varuje ta poslanik tudi pravice apostoljskega kralja. Italijanskega dvora poslanik zarad tega ne more dobro poslovati tudi pri dvoru, ker kurija in italijanski dvor ne živita v prija teljskih razmerah.
rijo na koridoru. Čudno ogleduje \Varrena. Njegova dolga brada, rudeča srajca, škornje — vse to jej nij bilo nič kaj prav.
Texieu vzdigne dete ter je poljubi. Oua mu to rada pusti.
— Rad bi, da bi bila moja ! reče Texicu Warren.
Jaz ga strmo pogledam.
— Da,  jaz imam rad otroke, posebno
lepe.
Martineza najdeva pri polni zavednosti. Zadovoljno mi stisne roko, ko zagleda zaželenega moža.
— Ali močno trpite?   ga vprašam jaz.
— Ne, odgovori on, zdi se mi, kakor bi ne imel več telesa.   Pokličite Silveiijo.
Na majhni mizi je pisal licencijat; župnik je, roke navzkriž, sedel pri ranjenci. Silverija jedva stopi v sobo, pa teče k oči. Medi obraz jo osupne. Ničesa ne dr je: a njene črne velike oči nas po vrsti izprašujejo, kaj ji je početi.
— Jaz imam samo tega otroka, "NVar-
.S7or«A< so na svoje narodne stroške po darovih in zbirkah, ustanovili eno slovaško celo in dve nižji gimnaziji. A te šole so zdaj v veliki nevarnosti, ker jih Ma-gjari in magjaroni hote podreti, kot gnezda „panslavizma". Torej v baukrotirani Ma-gjariji še vedno na strahove verujejo, katere so celo dunajski judje uže iz števila svojih verovanih vraž izbrisali. — Slovaki pa imajo v takem položji težek in mučen naroden boj biti.
ViiiiiiJ«* «lr>.iiv<«.
Iroioo.iAi bonapartistični list „Pays" je prašal te dni oficijozne liste, da-li prinen Lulu nij, kakor grofu Chambordu, dovoljrno, priti na Francosko? „La Presse" mu na to tako-le odgovarja: Dovo'jeno je cesarskemu princu ne-le sprehajati se po „boulevard des Italiens", zajutrekovati v „Cafč Angla^s", in po izgledu grofa do Pariš priti v narodno zbornico pa se vsesti tam v tribuno, n-go bode črez dve leti tudi moral, kakor vsak Francoz, ki je v moževi starosti, vstopiti v vojaško službo, ako bode za kaj.
V «i u u I <•.%•!<, v m parlamentu je v seji 9. maja Derby na interpelacijo, dali je Angleška zadovoljna z napredovanjem Rusije v centralni Aziji in mejami, katere si misli Rusija staviti, odgovoril, da je ruska vlada tako miroljubna in spravedljiva, da se od njene strani nij bati nobene nevarnosti.
0m»:ik«t zbornica poslancev je dakle razpuščena, in se je to razpuščenje 9. maja javno razglasilo. Volilni kolegiji so vpoklicani na 1. julij, da volijo nove poslance.
1% v »ni k i kancelar nže tolče na telegraf, da je „predrzna laž", da bi on poživljal Viktorja Emanuela, naj od Francozov terja Savojo in Nizzo nazaj, in da je ta laž le zato zauešena med svet, da bi se snm~ ničila nemška miroljubnost. Mi ne vemo, kaj bi bilo tam treba snmniČcnja, kjer fakta vsakoga v oči dregajo!
V pruskem deželnem zboru se je v soboto brala škofovska postava v tretje. Po-
ren, reče Martiuez zelo ginen. Mati je deklici, kakor veste, uže zdavnaj umrla. Jaz nemam niti brata, niti sestre. Ko jaz umrem, je Silverija sama, sama.....
— Saj ne umrete še, senuor, jeclja T< xien, doktor ....
— Pustite mo govoriti. Trenotki so mi odšteti. Jaz umrem kmalu, Warren, jaz to čutim. To sadnjo uro, zdaj ko imam še popolno pamet, si niorain izvoliti moža, ki me nadomesti pri mojemu detetu, moža, kateremu zaupam vso mojo oblast, da deklico varuje ter jo odgoji, da bo poštena ženska. Licencijat je uredil potrebne papirje. Umirajoč mož govori z vami, Wair«.n, to pomislite, — kajti ime, ki se ima v papirji vpisati, je vaše, ako to dovolite.
Texien se prestopi. Župnik vstane. Licencijat neha pisati. — Nezavednost! si mislim jaz.
Noč prihaja. Zadnji žarek solnca je zasvetil slabo po neizmerni dvorani, v kateri smo bili.   Warren se prestopi proti postelji
slanec Sybil jo pripovedoval o agitaciji ul-tramontancev v porenskih deželah. Rekel je, da p"pje med ljudstvom raztresajo vest, da bi Bismarck rad papež postal, pa da se bodo vse katoliške cerkve podrle. A to še nij dosta, ljudstvo se celo tepe za svoje ležnjive pastirje, da je mora oborožena sila miriti. Nič manj predrzni pa nijso ultramontanci v zbornici. Tako je te dni ultramontanski poslanec Schorlemer-Ast cerkvene postave primerjal s kravjimi kožami, po katerih je dr-čal Henrik IV. čez ledene Alpe, da bi prej prišel v Cauosso. Kako duhovito!
Dopisi.
Iz Nloveii. Grailca 10. maja. [Izv. dop.] Kar Brno se večina rodoljubov bali, to se je žalibog denes res zgodilo. Narodna tla, ki so bila toliko let naša, ako-ravno je bila zmirom teška zmaga, se je pri tej volitvi vsled klerikalne trme zgubilo. Voljen je Nemec g. Schmitt iz Marenberga s 37 glasi, klerikalni narodni kandidat g. Šuc je dobil samo 27 glasov. Svobodomiselni narodni kandidat g. dr. Rapoc je prepozno bil razglašen in so tudi nekateri njegovi vo-lilci za klerikalca glasovali. V Slovenjem-Gradcu so Rapočevo kandidaturo še le zvedeli komaj dan pred volitvijo , tako večina volilcev za kandidaturo g. Fr. Rapoca niti vedela nij, kateri je bil sicer pogojno kandidaturo Bprejeti obljubil, ako gosp. Suc odstopi od kandidature, ali ako bi sila bila in bi se bilo nadjati, da narodna stvar vsled njegove kandidature zmaga.
Vendar gosp. Suc nij hotel na nobeden način odstopiti, trdil je zmirom še ob času uže začete volitve, da ima 38 glasov, da je njegova zmaga sigurna in da nasprotnih volilcev najmanj 6 izostane tako, da bi gospod Schmitt le kakih 20 glasov dobil. Sploh je mož celi čas v iluzijah živel in se je v situaciji tako zmotil, da je bil slep , ker dve tretjini Slov. Graških volilcev njega ne mara, ako ravno so slednokrat vsi razve treh za narodnega kandidata, ki nij bil duhoven, g. prof. Pajka glasovali. Šoštanjski volilci so vsled discipline , ako ravno bi bili raji za g. dr. Rapoca glasovali, vsi razve treh svoje glase g. Sucu dali, da klerikalci ne-majo izgovora, ka bi svobodnomiselna narodna stranka propada klerikalnega prena-
umirajočega Martineza. A obrne se burno proti meni.
— To so sanje, kaj ne? me vpraša, ali pa sem slabo slišal.
— Jaz ne zahtevam od vas,  da bi mi kaj obljubovali, ali da bi govorili, deje Mar tinez, pa položi roko Silveriji na glavo. Jaz vas poznam,  Warren.   Ako rečete da, pa mi je zadosti.
Tcxicu si popravi košate lase, ter si razpreča brado. Solza se mu zatrklja po lici. Obrne se, zgrabi za roko nad Silveri-jino glavo, jeclja nekaj nerazumljivih besed, pa sede.
Župnik pa jaz sva morala biti za priči, ko je Martinez postavil Warrena za varo-valca Silverije in za oskrbnika svojih posestev. Martinez se je držal, kakor bi spal. Ta mirnost me je osupnila. Prinesti se dve luči.   Martinez odpre oči.
— Režite, režite, deje zmešan.
Ko se dan začne umikati noči, Martinez izdihne dušo. Bil je pošten mož. Warren je molčal,  držal se je resno ter bil vedno
petega in strastnega g. Šuca kolikaj kriva bila. Se ve, da so se agitatorji g. Schmitta tudi takrat nepoštenih sredstev posluževali, da bi zmagali; tako so trem klerikalnim narodnim volilcem iz Marenberga certifikate proč vzeli , druge vsled različnih obljub si pridobili. Naši ljudje so nekateri premalo samostalni in značajni, ali to bi nič ne pomagalo, ako bi kak bolj čislan ali svobodomiselni narodni kandidat posvetnega stanu o pravem času kot kandidat proglašen bil. Gotovo bi slovenjegraški okraj narodni stranki ostal in ne bi se politični in narodni nasprotniki svoje zmage veselili. Neke prikazni pri tej priliki pa ne smem zamolčali. Gosp. dr. Rapoc je bil pri volitvi v Slov. Gradcu navzoč in obče vsestransko od vseh strani razve od klerikalne stranke sprejet jako prijazno. Ako ravno je on željo nemške - liberalne stranke, ka bi slovenski narodno liberalni volilci svoje glase g. Schmittu dali ali se vsaj glasovanja vzdržali odločno odbil glede na narodno stališče, da je nam Slovencem narodnost prva in da narodnemu volilen nikdar nij mogoče za Nemca in nenarodnjaka glasovati, je vendar večina volilcev gospod Schmitta bila pripravljena za g. dr. Rapoca glasovati, ako prvi pri prvem glasovanju ne zmaga. G. dr. Suc pa je dal parolo svojim volilcem , da njegovi klerikalni volilci ne smejo, svobodomiselnemu narodnjaka glasov dati, če se tudi 20krat glasuje. Se ve gosp. dr. Sucu je svoja osoba in klerikalizem več nego narodnost, pravega in čistega rodo ljub j a njemu manjka. Končno omenim, da je gosp. Schmitt obljubil, da ne bode nikdar zoper Slovence delal ali glasoval. Vederemo.
Iz MoS*k«» doline na Goriškem 9. maja [Izv. dop.] Dobro nam je došla od države posojena pomoč 30.000 gld. Majhena je res v primeri k hudim nasledkom lanske slabe letine, kateri so zadeli posebno nekatere okraje in občine naše dežele; toda deželni odbor je denar modro razdelil za v resnici obče koristna dela, katera bodo deželi resnično koristila. Zaslužka bo ve, da ne bo mnogo za uboge delavce in obrtnike, kajti za 30.000 gld. dela se v celi deželi kmalu dovrši, in razna, pri raznih javnih delih potrebna tvarina stane tudi nekoliko denarja.
nagnen na Martinezovo zglavje. Poljubil ga je še prodno ga je grobokop zasul.
Dvanajst let je od takrat! Življenje so sanje. Martinez je poznal ljudi. On je bil moder mož. Mi smo ga grajali. Bili smo norci!
Silverija izpolni ravnokar osemnajsto leto. AVarren je vedno skrbel za-njo. Pa je boga mi tudi deklica, kakoršno si more naslikati sama domišljija. Delavnost, vztrajnost, poštenost \Varrenova ji je pridobila vsa posestva njene družine nazaj. Silverija je ena najbogatejših deklic v celi provinciji. Kar je Martinez umrl, ga ne dobiš bolje varčnega, bolje treznega, bolje spoštovanega Človeka, kakor je Warren. Ko smo prišli pred tremi meseci licencijat, župnik pa jaz proti večeru sč slovesnosti pri sv. Duhu, mi je moja stara dekla Texiena navedla, kot izgled, kateri se mora posnemati.
"VVarren je zdaj okolo petdeset let star. On ima samo eno veselje, eden ponos, eno misel:   Silverijo.   On ljubi njo,  ona ljubi
Posebno važno in koristno delo je iz-močirenje doline med Kobaridom in Stare-selom, katero je cenjeno na okolo 40.000 in se ima v 6 letih omagati. Po tej poti se bode mnogo sveta pridobilo za obdelovanje, in kar je še naj pomenljivejše, nezdravi sopari se preženo in ne le mrzlična dolina sama, nego cela okolica bo vesela ugodnih nasledkov Čistega zdravega zraka. Za to delo je odločenih iz državnega posojila 4000 gld. in ker je 'vlada še 6000 gld. dovolila, nadejati se je, da se bode letos mnogo storilo. Zanesljivo poroštvo dobrega uspeha nam je tudi to, ker je delo izročeno dobrim rokam. Za nadzorovaije odločen inžener g. Banbella je pri vodnih stavbah jako izveden voditelj in g. župan kobariški in deželni poslanec Pagliaruzzi, kateri se uže toliko let za uresničenje tega dela prav po-žrtovalno poganja, bode gotovo tudi sedaj pri izvrševanji ven svoj upliv in vso svojo skrb v to obrnil, da se izmočirenje kmalu in dobro dožene.
Tudi Plavam privoščimo posojeno podporo 2000 gld. za most čez Sočo, katerega zelo potrebujejo. Z onimi 2000 gld. katere jim je uže deželni zbor v pretekli sesiji v enak namen dovolil in s tem jim bode vendar izdatno pomagano. A vendar bodo morali tudi občinarji z delom pritegniti in premožnejši posestniki svoja ramena podložiti kajti s 4000 gold. bode stoprv zidarsko delo plačano. Kje je vse drugo in kje zvezni cesti na obeh straneh? Torej le neustrašeno in kolikor toliko požrtovalno na delo, da ne ostane dovoljena pomoč v državni blagajnici! Mi Tolminci se tudi nadejamo, da bodemo kedaj rabili nov most v Plavah, kedar se bode namreč v zvezo del z nacrtano cesto čez Gradec, katere se bo prej ali pozneje vendar lotil cestni odbor Kanalski. Pametnejše bi bilo gotovo, nego da sanja o novih cestah Črez Lom in bog ve kod.
Iz ««■**»«!cu 8. maja. [Izv. dop.] Po svojem znanji sem se dobro podučil o stanji štajerskih gimnazij. Naj tukaj opišem stanje celjske gimnazije. Koncem preteklega polletja je glasoviti naravopisec ondotne gim. g. Huber, velik učenjak in pošten Nemec v pokoj dejan zaradi nepoboljšljive bolezni. Dr. Hirscb, neznaten duh, pri učencih sploh
njega. Zdaj pa še enkrat: zakaj ga hoče Dičgo Lara usmrtiti?
III.
Noč se je začela spuščati na zemljo, ko pridem do mestnih vrat. Treba mi je bilo izpodbosti Kozaka. Ukoristil si je mojo za-mišljenost ter korakal po svoji volji. Jaz trenem z uzdo ter stisnem kolena. Žival me razume je, da se jej ne bode treba dolgo več upirati. Zato steče. Jaz grem naravnost k Dičgu. Nij ga bilo doma. Jaz naročim, naj pride k meni, kadar hoče do polnoči; potem obiščem še dva ali tri bolnike. Ko pridem blizu župnikovega stanovališča, začujem naenkrat za soboj peketanje konjskih kopit. Doide me Lucio Domingucz. Mladi zemljemcrec je bil ves bel od prahu. Njegov konj se mi je zdel ves zdelan.
— Slab lov, slab, doktor! mi deje ter mi stisne roko. Tapir, katerega kožo sem vam bil obljubil, skače še po gozdih.
— Ali nijsi tako ravnal, kakor sem ti jaz naročal ?
— Žival je treba poprej videti; jaz pa
in povsod baje jako nepriljubljen, prestavljen je ravno tisti 6aB k nam v Gradec na pri-pravnišnico za učiteljice. Za slovo so mu — pravi se — učenci okna potolkli. Taisto so storili tudi plemiču Berger-ju (zameniteljn Kermavnerjevemn) ki je po rodu Tirolec, nekdaj nolcingerjev učenec, od njega iz Vin-kovec gori privlečen, skoz in skoz nepraktičen učitelj. Zavoljo teh osebnih lastnostij je učencem mnogo Škode storil, in odtod potem črt in mržnja in podrobljena okna. Hluščik, katerega ste uže večkrat v rSl. Narodu" imeli, ima res velike slabosti. Če je le polovica res, kar se od njegove strastnosti pripoveduje, tedaj je uže zdavnaj zaslužil vsaj prestavi jenje. Učenci 7. in 8. razreda uže več let tožijo, da so za grščino in latinščino, kateri v istih razredih ponajveč on predava, prav nič ne pripravlja in da je zatorej uže Čisto priproste početne stvari (kakor pravila naglasa v grščini, terminologijo v nauku nemške jake in slabe sprege in t. d.) pozabil, pri vsem se pa še kaj ošabno oponaša. Se ve da je za vse to v prvej vrsti odgovoren ravnatelj. Ali sam skoz iz skoz birokrat, samo za 4 nižje razrede po starem kon-kurzu osposobljen gramatikalni učitelj nij niti znanstveno niti sicer sposoben take napake odpraviti, posebno ker je HlušČik hud in se ga še bati mora. Največja napaka ravnateljeva je pa ta, da vedno in dosledno Slovence, kolikor se da, odbija in odganja, v čem ga višji vladni krogi , kateri nas Slovence, kakor ste sami jako dobro v 102 št. „Naroda" omenili, neizmerno odbijajo, le preveč poslušajo in podpirajo. Zategadelj pa mladina in pa celi slov. narod trpi. K*r ima skoro same Nemce za učitelje, ti pa naših slovenskih učencev v prvem in šo tudi drugem razredu nič ne razume , je nauk tako slabega vspeha, da se skoro polovica učencev izgubi, kakor se je tudi letos zgodilo, ko je med 43 učenci I. razr. 19 dvojko ali trojko dobilo od učitelja trdega Nemca. Pa če tudi izplavajo, ostanejo v latinščini in nemščini, posebno v slovnici tako slabi, plitvi in luknasti, da potem v celem daljnem nauku hirati morajo. Ko bi navlašč kedo hotel prav narobe ravnateljevati, mi-slim, da ne bi lahko večjih napak storil, kakor postavim,  ko bi v VI. razred neizpi-
sem bil šest noči v gozdu, pa je še slišal nijacm.
— To  se mi  ne zdi čudno. Indijani kopitu te prapotopne živali prilastujejo čez naravno moč,   ima pa  zato toliko preganjalcev , da kmalu zgine iz Amerike. Tapir, katerega Plinij nij poznal ...»
— Ali vas lehko obiščem jutri, doktor?
— Da, gotovo. Ali me imaš kaj vprašati?
— Rad bi vas nečesa prosil.
— Govori, kaj hočeš? rečem jaz, pa potegnem Kozakovo uzdo.
— Jutri vam povem.
— Kakor rac is! Ti si prijahal po tu-HpauHki cesti ?
— Da, doktor; dirjal sem, da bi vas dohitel.   Vedel sem, da ste pred menoj.
— Kdo ti je povedal? vdova Lopez?
— Ne; Diego Lara.
— Tvoj prijatelj Diego, vskliknem jaz, je . . .   Na zvidenje.
— Diego nij moj prijatelj, doktor, saj
tanega učitelja in pa nefilologa za latinščino postavil a v prvi razred pa izpitanega klan. filologa za računstvo. To se je tukaj ne samo zgodilo , ampak tudi od c. kr. šolsk. svetovalstva potrdilo, čemu se mora res celi svet čuditi. Teh in takih napak je toliko, da jih ne bi bilo mogoče vseh popisati. Da ie mladina posebno v višjih razredih za tega delj vsa pobita, žalostna, si lahko sami mislite. V naj ožjej zvezi s to gnjilostjo je tudi sledeče, kar še Vam omeniti moram. Zadnje dni velikega tedna prinesla je bila tukajšnja uradna „Graz. Ztg." med drugim tudi oglas , da se na celjskej gim. jedno mesto za (samo) nemški jezik razpisiva. Taisti razglas je bil potem, mislim, 7. aprila tudi v „Wieneriei". V tej stvari leži najbrž zopet kaka posebna intriga, o katerej morebiti še kaj kasneje pišem , da je pa velika krivica in celo nepostavnost, to bo vsaki lahko sprevidel, kedor postave o izpita za gimnaz. učiteljstvo oziroma o pogojih "in pravicah do kakega učiteljskega mesta na gimnazijah pozna. Opozorujem na to tudi naše poslance. Natečaj sega do zadnjega maja. Drugi pot o mariborski in kasneje o ptujski gimnaziji poročam.
Domače stvari.
— (Za koncert), ki bode na korist ubogim dijakom ljubljanskih srednjih šol v ljubljanskem gledališči prihodnji pondeljek 18. maja, in pri katerem se sodeluje od slovenske in nemške strani, delajo se marljivo vse priprave.
— (Delavsko bolniško društvo) je imelo v nedeljo občni zbor. V novi odbor so voljeni za predsednika g. Harisch, za namestnika krojač g. Hartman, tajnik g. Kiiting, kasir g. Grčar, odborniki gg. Hafner, Lasecki, Kavcki, Turk, Burijan, Klein, Tomaselli, Belar, Stromajer in Košir.
— (Letina). Deželna vlada je okrajnim glavarjem ukazala poročati, kako letina kaže.
— (ZGorenskega) se nam piše: Pri nas uže več dni dežuje in po Jelovici sneži; mraz je po hribih pobral češnje, in tudi mnogo drugega sadja. Pa po ravnini stoji sadje še prav dobro, ako bog da le kmalu lepo toplo
veste, da ne, odgovori živahno Lucio. Kaj ste hoteli pa še pristaviti?
— Ničesa.   Na zvidenje, jutri.
Lucio gleda za menoj. Kako nasprotje med tem prijaznim, pridnim, pohlevnim mladeničem, pa med Dićgom, kateremu sem imel povedati več, nego eno resnico! Kadar li-cencijat pa župnik tožita, da je sedanji red slabši od prejšnjega, navajam jima Lucia, pa se morata prikloniti moja stara prijatelja.
Konj zarezgeta pred mojimi vrati.
— Bog bodi hvaljen, doktor, reče War-ren, pa se približa v mraku, da bi mi s konja pomagal. Bal sem se uže, da vas no vidim ta večer.
Jaz stisnem živahno svojemu prijatelju roko, ter mu Čestitam, da se je obvaroval mehikanske zavratnosti. Jaz sem mu ravnokar, ne da bi on vedel, rešil življenje.
— Kaj pa mislite ? me začuden vpraša.
— Ničesa, ničesa, \Varren, dobro se mi zdi, da vas vidim zdravega in celega.
Med govorjenjem potapljam Texiena po ramenih. On me vedno bolje začuden gleda.
vreme, imeli pa ga bomo dosti. Cena pri goveji živini je za 15 do 20 fl. nižja, meso pa Se zdaj po stari ceni! Torej opozornjemo može, ki mesu ceno delajo, da naj se pregledajo, ker sila je tako drago meso kupovati, a kmet cenejše prodajati mora ako hoče denar dobiti.
— (Slana) je 7. maja po slovenskem Štajerskem na več krajih po vinogradih zopet veliko škodo naredila. Žalostne novice.
— (V Črnomlji) je nastala zopet živinska kuga. Ker dežela nema po odstopu Bleiweisovem nobenega posebnega živinskega zdravnika, poslan je dr. Keesbacher v Črnomelj, da vse potrebno proti razširjenju kuge napravi.
— (Umor.) V Prelesji občina Plava na Goriškem so ubili gospodarja po domače Verba. Povod temu hudodelstvu dajal je raz-por med ondotnimi prebivalci in sosednimi Brijci, ki imajo skup še ne razdeljene občinske pašnike. Imenovani gospodar je sekal na lastnem oddelku raglje, mladenič Brije to vidi, mu grozi, da ne bo dolgo sekal ter mu vrže kamen v glavo tako, da mrtev obloži. Kakor čujemo, sedita uže dva tega hudodelstva sumljiva človeka v zaporu. Klerikalni „Glas" temu pristavlja: Le liberalni bodite, udrihajte po duhovnih, hudodelnike pa pitajte in imeli boste srečne občine — po ječah. A mi pravimo : „ljudstvo učite omike in ljubezni ne pa sovraštva do liberalcev."
— (S amo umor.) Iz Gorice se nam piše: Petek popoludne se je s pištolo ustrelil stre/a j grofa Melsa; zadel se je v glavo in se je takoj mrtev na tla zgrudil. Okradel je bil svojega gospodarja za mnogo dragocenosti in iz bojazni pred sodnijo in zaporom, končal si je raji sam življenje.
Razne vesti.
* (Prorok.) Pater Trankvil Wolfgang z Angleškega, ki jo v juniji lanskega leta v Monakovem umrl, je zapustil sledeča prerokovanja od leta 1874 do 1890: Leta utrjenje španjske republike. — Nezadovoljnost na Francoskem. — Splošno pripravljanje na vojsko v Italiji. — Nov državni glavar na Francoskem. — Smrt papeža Pija LX. — 1H7.1: Vojska med Italijo in Francosko. — Italijansko vojske oblegajo Pariš. — Poboj
— Stavim, pravi, da ste obiskali zdaj bolnika, ki kmalu ozdravi?
— Ki j a uže zdrav, kakor upam, vskliknem jaz. A kak dober veter vas je prinesel? Nekaj časa ftčm ste me vi pa vaša varovanka popolnem pozabila.
Midva stopiva v mojo sobo. \Varrcnov obraz je bil žalosten.
— Pa vendar nij Silverija bolna? ga naglo vprašava.
— Da, doktor, pa zelo bolna. Zaradi nje sem prišel k vam.
Jaz vzamem klobuk, ki sem ga bil ravnokar položil na stol. Ta mala Silverija mi je bila bolje pri srci, kakor ves rod, katerega sem videl vzrasti, katerega veselja in žalosti sem delil. Silverija ima vesel značaj, originalen, kakor Francozinje, in je tudi včasih tako živahna. Potem pa ji je neka nerazložljiva samovoljnost narave, ki se pa no ponavlja, podelila kostanjeve lase, črne oči, kakor jih je nekdaj ona Kamila . . .
(Daljo prihodnjič.)
francosko vojske. — Algier oblegajo Italijani.
— Narodno glasovanje na Korziki, Nizzi, in Savoji. — Povodnje na Avstrijskem. — I870: V meneča marca se vda Pariš. — Ratifikacija mini na Korsiki. — Korzika, Nizza in Savoja so utelesijo italijanskemu kraljestvu. — Upor na Španjskcm in padec tamošnje vlade. — Kuga na Runkem. — Princ Friderik, n<*m5Ui ce-<ar. — Upor na Angleškem. — 189 7 i Kumunizem in lakota na Francoskem in Španjskcm. — Evropski kongres v Rimu. — Novi papež se spravi z italijanskim kraljem. — Splošno pripravljanje k vojski v celi Evropi. — Francoska se razdeli v štiri države. — Povodnje in strašni viharji na Italijanskem. — Grozovitcn mraz na Nemškem. — Nov evropsk kongres v Berlinu. — Smrt angleške kraljice Viktorije. — Nova vlada na Španjskem. — Kristijani na Turškem ne osvobodć. — Nezadovoljnost na Poj ttigalskeni, Poljskem in na Ogcrskem. — Kolera na Francoskem. — Na Bavarskem se iznajde sredstvo proti koleri. —             Strašui viharji na Angleškem.
— Povsod je mir. — Vse odloži orožje in na morji se veliko novega najde. — Hude kazni proti onim, ki vlade ščujejo in proti onim, ki narode k uporu šuutajo. — Papež noče biti več najvišji cerkven poglavar, pre-naredi katoliško cerkev, ter odpravi jezu-vitovski red. — 1*M>: Splošni mir. — Smrt ruskega carja. — Pobratenje narodov.
— Razcvetenje gospodarstva, dela, obrtuije in trgovine. — V Monakovem važne iznajdbe.
— Vsa Evropa je srečna. — Papež blagoslavlja narode in mir traja do leta 1890.
.&*«>*£ ttn o.
Vsem bolnim moč in zdravje brez lekfc m brez -stroškov po Izvrstni
Bevalesciere dii Barry
t.1»9ltl(IHnV.
0tlk:ir je Nj. sv. papež po rubi izvrstne Rova-lesciero du Uarry srečno zopet ozdravel in je mnogo zdravnikov in bolnišnic njeni učinek pripoznalo, no bo nikđo več nad močjo to drago zdravilno hrano dvomil in navedemo sledečo bolezni katere brez porabe zdravila in brez stroSkov odstrani: bolezni v želodci, v živcih, na prsali, pljučah, jetrah, na žlezah, na slizni koži, v duftnjaku, v mehurji in na ledvici, tuberkole, sušici), naduho, kašelj, neprebavljivost, zapor, dristo, nespečnost, slabost, zlato žilo, vodenico, mrzlico, vrtoglavico, naval krvi, šumenje v ušesih, medlieo in bljuvanje tudi oh času noseeosti, scalno silo,  otožnost,   sušenje, revmatizeni, protin, bledico.
— Izpisek iz 76.000 spričeval o ozdravljenji, ki so se vsem zdravilam zoperstavljale:
Spričeval« št. 73.877.
Veliki Varadin, 2«. februarja 1872.
Samo 2 dni sem užival Kevalesciere. To izvrstno zdravilo je pri meni, v mojem obupnem položaji čudeže storilo, zaradi česar tc zdravilno sredstvo smelo drugo razodetju za trpeče eloveeanstvo imenujem. Izvrstna Kevalesciere me je od nevarnega katera na pljueah in v duSnjaku, od vrtoglavico in tiš-čaiija v prsih odrešila, katere so vsem lukoin kljubovale. To čudežno zdravilo zasluži torej največo hvalo in bo moro trpečemu eloveCanstvu najboljše priporočiti. Florijan K o 1 1 u r,
c. k. vojaški upravnik v pokoji.
Tečnoj ši kot meso, prihrani Kevaloacieru pn odruščeuih in pri otrocih {JUkrat svojo ceno za zdravila.
V plehaBtih puSicah po pol funta 1 gold. 50 kr., 1 funt 2 gold. 50 kr., 2 fuuta 4 gold. 50 kr., 5 funtov 10 gold., 12 funtov 20 gold., 24 funtov 36 gold., -— RovaloHciero-Bigcuiton v pušicah a 2 gold. 50 kr. in 4 gold. 50 kr. — lievulesciere-Chooolateo v prahu in v ploščicah za 12 tas 1 gold. 50 kr., 24 taa 2 gold. 60 kr., 48 tas 4 gold. 50 kr., v prahu za 120 ta.-10 gold., za 288 tas 20 gold., — za 576 tas 36 gold.
— Prodaje: liarry du Barry & Cump. na I»u-Itaili \\ lilltUvhK.tsse 6t. 8, v IJublJunJ £(L Mahr, v tirudvl bratje Oberauzmoyr, v Ium-bruku Diochtl & Frank, v lelovel P. Bim-bacher, v Loući Lud\ ig Milllor, v 91 url boru F. Koletuik & M. Morio, v Hlerauu j. B Stockhausen, kakor v vaoh moBtih pri dobrih lo-kaijih in Hpocerijskih trgovcih; tudi razpošilja dunajska hiža na vbo krajo po poštnih nakaznicah ali povzetjih.
Tujci.
5». in 10. maja. Pri Muuiit   Ulaznik iz Domžal. — Ambrož,
Krokurist, Mescalehl, Zanohl iz Trsta. — Hočevar iz irskega. —  bVrguian, potnik, KorovitZ, potnik z Dunaja. — Kresa, vinski trgovce iz liataszoka.
Pri Muli« i: Knaus z Dunaja. —Ilartinann iz Sevnico. — Srlmarz, potnik, Klcmberger, potnik z Dunaja. — Fink iz Gradca.
Dunajska borz ■ 11. maja.
(Izvirno telografično poročilo.) Enotni drž. dolg v bankovcih .   69 gld. 5 Enota! dri. dolg v srebru    .   .   74   „ 20 1860 drž. poBojiio.....105   „ 25
kr.
Akcije narodne banke   .   .     978 „ —
Kreditne akcije    ....     216 „ —
London........111 „ 85
Napol..........8 „ 97
C. k. cekini.......— „ —
Srebro.........106 „30
„____T7"I J\^"
vzajemno-zavarovalna banka v Pragi.
•H *
■K
$
•K
Po« i v
k šestemu rednemu občnemu zboru,
družbenikov vseli oddelkov,
kateri bode
17. maja t. 1. ob 9. uri predpoldan
v
insinem postojpjifJbanfce 99SIav4fe**
senotrg (Heumarktplatz) št. 978—II. PROGRAM:
1. Letno sporočilo, delovanje banke za 1873.
2. Sporočilo računskih pregledovalcev.
3. Določilo lioaorarov:
a) za računske pregledovalce,
b) za poverjenike glavnih zustopov.
4. Volitev:
a) štirih soudov in treh namestnikov opravilnega sveta,
b) treh računskih pregledovalcev in dveh namestnikov,
c) osmih razsodnikov,
d) poverjenikov raznih glavuilr zastbnov.
5. Imenovanje častnega sonda. (§. 31—II. spi. prav.)
Vsled §. 31—III. imajo pravico, se občnega zbora udeležiti, glasovati in voliti:
a) ustanovniki,
b) oni družabniki, kateri so v oddelkih L, II. in III. zavarovani najmanje za g!d. 1000 istine, ali dohodek enake cene; ali pa v enem ostalih oddelkov zavarovani za gld. 10.000 in sicer ne manje kot eno leto.
Izkaznice (legitimaČni listki) se dobivajo dva dni pred občnim zborom v pisarnici banke „Slavije", listki od bankovnih zastopnikov prejeti, se predložijo k potrditvi in. izkažejo z dotičnim i zavarovalnimi listinami.
Opravilni syet
vzajenino-zavarovalne banke „Slavlja16 (125) T7~ lE^ratgri.
vzajcmno-zavarovalna banka v Pragi.
Poziv
k zbora družbenika
oddelka III..
(v^sajoumo i>ocl«»<loAr«iij-ilco drusUo),
kateri bode
1©- maja t- 1- o To lO. u_xi predpoldan
v
lastnem poslopji banke „Slavije".
1. Letno sporočilo za 1873.
2. Volitev treh soudov in treh namestnikov pregledovalncga odbora. (Controll8-Au8*clm>*s.)
Izkaznice sc dobivajo dva dni pred občnim zborom v pisarnici banke „Slavije", listki od bankovnih zastopnikov prejeti, se predložijo k potrdilu in izkažejo z dotičninii zavarovalnimi listinami.
Opravilni svet
vzajemno-zavarovalne banke „Slavija"
(12G) v 1'rani.
Izdateij in za uredništvo odgovoren: Ivan Semen.
Lastnina in tisk „Narodne tiskarne".