Martinovo 1927,
O, bodi Bogu čast in hvala l                    zaspancem, fej, na Kapitoli
Nikoli naša ni družina                             junake galske je izdala !"
tako lepo še praznovala                           Vse male ta povest razdraži:
kot letos svetega Martina !                       ,,O, fej, izdajnica ti stara l"
PriSel je rodoljub z dežele,                      ,,Počakajte!" jih stric tolaii,
prišel od Kolpe dobri štric Martin;          ,,saj prazna ni še vsa košara.
roke in rame drevenele                            Počakajte, otroci, kratek čas
pod teio belokranjskih so dobrin.            in več izdajala ne bode nas!"
*           „,                              Skrivnostno spet odpre pokrov
*                                    in venkaj dar poskoči nov,
Najprej očetu odloži veselja,                    en sam polet in gibčen skok,
barilček poln nekrščenega vina.                brhak petelin stopi v krog.             -   "
Potem pa skliče deco : ,,Hoj, mladina,      Ponosno gor in dol korači,
saj vem, kam danes meri vaša želja:      »kok, kok" pozdravi zbor domaSL
na gos, morda celo na petelina."              Ko gos zagleda pred seboj,
šegavi stric s košaro vstopi,                    razljučen plane v njo takoj,
skrivnostno jo na pol odklopi.                 junak srdito gos naskoči,
O, čuda ! Ded tik pod nos                       čelado rožnato naboii, ¦
debela zavali se gos.                    '           z ostrogo brušeno zacepeta,         <
Vsa debelost — kaj to pomaga?              s perjanico košato zavihra.
Po sobi koracd nevkretno,                       In med obema zdajci iznenada
izteza dolgi vrat prevzetno,                      se vname borba Ijuta, krnta.
grozeče proti deci gaga.              ¦              Petelin kliun kot sulico zabada,
Le Marko se ne straši:                '            a goska gaga in plahnta,
,,Kaj hočeš deci naši?"                             od straha stiska se ob zid.
. Pogamno vikne in zaploska:                    Udarci ostri padajo vsevprek,
,,Pogledaj, očka, to ni šala,           ¦           to huje je ko Kobarid!
tako smo se ačili v šoli:                          Na koncu koncev, kaj velja,
Prav taka je kot rimska goska,               čemu početje tako burno ?
73
Življenje drago je, poceni beg.                 ,,Oj, slava ti, slava,
Pete pokaže goslea urno,                          petelin junak,
čez prag iz sobe sfrfota.                           zdaj gos domiSljava
Petelin moško se vzravna,                        atihne brez zmag. na sredo mize poleti,
zapoje svoj kikerikil                               Prijatelj, ostani,
Otroci pa se v krog zbero,                       ni boj še končan,
z rokami sklenejo kolo,                            zapoj in oznani
zarajajo in zapojo:                                   svobodo in dan !"
Sava Radič-Mirt