45. številka. V Trstu, v sredo 5. junija 1887. Tečaj XII. Opazke. Vci dopisi hi- po-iljajo uredništvu v ulici Torreiite. 12.Vfiik list mora biti frankiran. Kokopi.-u no no vračajo. Inuorati (rn zne vrntp nnznnnila in po* Hlanir«) ho znničunijo po pogodbi : pri kratkih oglušili z drobnimi črkami »e plačuje zu vnako bencilo 2 nov. Naročnino, reklamacije in insorate pre-jema opravništvo, ulica Toi rente 12. EDINOST •Edinost* fzhaja dvakrat na teden, v.rtko srado in Soloto ob 1 uri popoludtit). Cona i a vso leto h prilogo 1 for , za pol 3 for KO nov., za četrt leta l'for. nov — Edinost brez prilogu stane za celo loto O for., za pol letu :» for., za »'etrt leta 1 for. ."»O nov. — Posamezne .številke ne dobivajo pri oprav-nintvu, v prodajal nicali tobaka v Trstu po r» nov., v Gorici in v Ajdovščini po (t nov. Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko. »V eJinoiti Je mo*t. Proračunska debata v državnem zboru. (Dalje.) Kdor so torej upa v očigled tolikim dokazom ho trditi, da v Trstu ni pristašev Iredente ter da jo sedanji mestni zbor patrijotičen, ta jo ali velik hinavec in govori le iz oportunitcte, ker je tako koman-diran, ali pa jo sam rudeč in hoče v korist stranke rudečih dogodke in mencnja prikrivati, da vladi zamreni oči. Gospoda poslanca Burgataller in Luz-zatto pa sta se v državnem zboru tudi potezala za italijansko univerzo v Trstu in je Luzzatto celo rekel, da vse Primorske občine za tako univerzo prosijo, vsled česar ga je poslanec dr. Vitezić v javnej seji celo na laž postavil, ker resnica jo, da so le nekatere občine se pridružile onej prošnji, ali ogromna večina na Primorskem je takej univerzi naravnost nasprotna. Ni treba, da bi mi šo Luzzatto-u levite brali zarad njegovega neosnovanoga govorčiča v drž, zboru, saj mu je dr. Vi-tezić uže prav dobro posvetil. Vendar pa moramo reči, da toliko Burg8tallcr, kakor Luzzatto skoro gotovo nista niti prepričana, da bi ital. univerza v Trstu bila potrebna in uspešna, vsaj dobro vesta, da niti viša trgovska šola, ki je vendar v Trstu na pravem mestu, tako ne vspeva, kakor bi morala in da niti na istej ni zadosti italijanskih dijakov, ampak da so tam dijaki večinoma Nemci in Slovani, katerih prvi redkokrat znajo italijansko, tako sicer, da so nekatere materije uče v nemškem jeziku. Ako trgovska visoka šola v Trstu posebno no napreduje ter se v njej morajo učiti tudi v nemščini, kako bi pa še le slo z univerzo. — In pa recimo, da bi tudi šlo, ali jo Trst prikladno mesto za univerzo? V Trstu jo vso trgovec, vso leti le za trgovino, idealov tukaj ljudje ne poznajo, morala v pomorskih mestih tudi mnogo dajo želeti, to pa so okolnosti, ki govorć, da Trst ni posebno prikladen za mladeniče, ki imajo uprav razvijati svojo značaje. — Kaj bi bila potem takem tržaška italijanska univerza? Gnjezdo, v katerem bi se pred vsem gojila politika, PODLISTEK. Tri deve. (Smuivil Ivo Tro št; (Dalje.) Govorica. Svet jo sila čuden. Čo je kodo bogato obiskan od božice Fortuno, zavida mu to velika većina poznatoga i nepoznatoga mu človeštva. Le redki so, kateri bi dejali: privoščimo mu! Pri obubožanem nesrečniku jo razmerje isto, le s to razliko, da večina graja njegovo slabo gospodarstvo, bodi si užo opravičeno ali no. Le mala peščica jih je, koji bi dejali: dober ud človeško družbo je bil; škoda, da ga jo nesreča tako hudo pobila. Nekaj sličnoga ravnali so i vaški pivci pri gostilničarji: „županu". Bili so sami kmečki možakarji, ki so le po svojih babnicah in po poslih ali pa v nedeljo po litanijah izvedeli in prerešetovali okoliško novosti. Bili so baš v živahnem razgovoru, kojega skromno sliko hočemo tu-le posneti. „Dobro se mu godi, prav dobro, Na-dežkemu gospodu. Kar za mizo sedi, pa klobase mastcnice ali pa tudi krvavico jo in vino pijo vsak dan. Ona punica, gospo-dičina kali jej pravijo . . . „Vik—vik—vikica jej je ime", doda star možiček. Govornik posvari nasprotnika, naj počaka, da on razodene svoje menenjo, dejajo: in ker no bi bilo domačih avstrijskih mla-deničov italijanskega roda zadosti, morali bi dohajati tudi dijaki iz blažene Italije. Za to pa gre prav za prav Lahonom, ker s pomočjo tega elementa si mislijo, da pojde potem poitalijančevanjc na paro. Ta mladina pa bi bila pravi forment ali kvas za iredentarstvo; lahonakih demonstracij (takozvanih dokazov, da je tukaj italijanska zemlja) ne bi nam manjkalo. To vse je razvidno na prvi pogled, in vendar se naši takozvani patrijotični poslanci potezajo za enake nevarne eksperimente. — Kakor jo poslanec dr. Vite-zič prav dobro v drž. zboru rekel, za Italijane je, kolikor je to potreba po dejanskih razmerah, uže dobro preskrbeno v Inomostu in Gradcu; in ako peščica Italijanov uže zahteva svojo univerzo, ali no bi jo po pravici morali ee poprej zahtevati mi Slovenci, ko nas je vendar v Avstriji poldrugi milijon. Ako šo v poštev vzamemo znano okolnost, koliko prava univerza stane, kako težko je dobiti pravih učnih moči, koliko je treba let, da se uredijo vsi potrebni kabineti, zbirko, knjižnice itd.; ako pomislimo, da užo stara skušnja uči, da je boljše obiskovati stare, užo občo priznane univerze, ki so previđene z vsem potrebnim, pridemo pač do sklepa, da jo italijanska univerza v Trstu prava utopija, za katero sicer lazijo hudi lahoni, a nekateri patrijotje pa s zagovarjanjem to utopije nameravajo le slepiti lahone, ker znano je, da bi posebno ljudjo t\ la Burg-staller radi sedeli na dveh stolih. (Konec prih.) Duhovni višji pastir pred lahonsko sodbo. (Konec.) Da je škofijska kurija bila primorana sprejeti v centralno semenišče čeških mla-deničev, temu je vzrok, ker so učeča se mladina njej poverjene škofije noče brez majhnih izjem posvetiti duhovskomu stanu. Da so popolne vsa mosta v škofiji, treba je poprečno vsako leto 15 novih duhovnikov. V vsej škofiji so štiri gimnazijo. Vse štiri pa ne dajo niti 5 kandidatov za duhovski stan na leto. Odkod hoče tedaj jemati tr-žaSko-koperski višji pastir potrebne duhovščino P Naj se mu tedaj poprej pokaže način pridobitve potrebnih dušnih pastirjev, naj pa se nanj ne kriči, ker kliče v deželo kandidate iz drugih — celo dalnjih krajev. Lahoni so enako zoperni duhovnikom iz daljne Češke, kakor iz bližnje Kranjske. Da je le slovansko krvi, pa je duhovnik pred njih očmi koj panslavist, itali-janožre. Vse njih ropotanje je naperjeno prav na vero, kajti rajši bi videli, da v Trstu vse katoliške cerkve zapro, kakor da v njih pastirujejo Slovenci, čeprav vešči laškega jezika. Liberalizem ne pozna vero, ampak dela na to, da postane vso brezverno in brezbožno. Enako je tudi tržaškemu mestnemu zboru katoliška vera trn v peti, ter jo hočo izruvati iz njemu na milost in nemilost podvrženega ljudstva. Zadnje mu sicer dandanes no ponuja toliko težkoče, kajti znano je in očevidno, kako svet vedno bolj rine v matorijalizom in koristolovje. V svoje namene poslužujejo so liberalci sploh znanih sredstev: knjig, časnikov, brošur in šole. Osobito zadnja postaja vedno bolj brezverna, ter se odmiče katoličanstvu. Uprav laške šole so morda največ krive, da so mladina vedno bolj odtega poklicu v duhovski stan. Vsaj ni videti v njih niti božjega razpela, niti druzega božjega znamenja; VBaj vodi šolsko Indijo v Trstu Abrahamovič Mojzes Luzzatto; vsaj je poduk krščanskega nauka v njih smatran kot peto kolo ; vsaj se javno po časnikih sramoti katoliška duhovščina; vsaj nema več v laških šolah učitelj voronauka nikako oblasti . . . Ali kaj bi šo tožili ? Da so razmere istinito take v Trstu, lahko se vsakdo prepriča. Odkod hoče mladina vzgledov zajemati, ako so celo predstojniki občine največji brezverci, ter so javno v zboru poskušajo v srainotenju katoliško vere in njenih služabnikov; ako so vsak Žid čuti poklicanega modrovati nad njim in izpodbijati čine in določbe katoliških dušnih pastirjev ? Izmed 275 duhovnikov, ki sedaj pa-stirujefo v tržaško-koperskej škofiji, je 147 rojenih v škofiji, 127 pa iz drugih krajev. In ako ne bi bilo zadnjih, kaj bi potem skofijBtvo počelo? Na Laško bi jih inenda tudi no moglo iti iskat, kajti tudi tamkaj jih zelo pomanjkuje. In kaj bi delnli laški duhovniki v tržaško-koperskej škofiji? Vsaj ne moro skoraj noben duhovnik v Trstu opravljati službe, ako ni vešč tudi druzega deželnega jezika, namreč slovenskega. Popolnoma laških duhovnij v Trstu ni, kajti po vseh farah prebiva tudi dobro število Slovencev; čeprav se ti izdajajo, ter so smatrani za Lahe, vendar ne znajo niti očenaša laški moliti, ampak ga molijo vedno le v svojoj materinščini, ako se ni v njih še zamoril zadnji verski čut. .Te li hoče nastaviti škof laškega duhovnika v kakej okoličanskej ali čičjej duhovniji, kder bi ga ljudstvo toliko razumelo, kakor ako bi bilo gluho? Pri «lo-venskem duhovnu pa nahajaš vsaj popustljivost in miroljubnost z meječimi narodi; slovanski duhovnik jo pravi minister božji, kajti on no črti tujih narodov, ker je prepričan, da s tem deluje v profikatoliškem duhu: vera sama mu popustljivost in spravo narekuje, radi česa se tudi k malu poprime govorico svojih ovčie, če mu ni užo poprej bila popolnoma znana. Pri laškem duhovniku opazujemo pa nasprotno. Svest si, da jo v Trstu njegova stranka na krmilu, le prerad sovraži, ali vsaj črno gleda laški tržaški duhovnik slovenske ovčice ; da, še celo mej laško in slovansko duhovščino vlada tu pri nas nekako nasprotstvo, neka antipatija, ki so kakšenkrat tudi javno in celo v listih izraža. Kaj enacega smo čitali n. pr. pred leti v nekej srednjej šoli. Kolikor jo nam znano, ojbravnujo profesor voronauka cerkveno zgodovino v Slovanom nasprotnem duhu, ter se spušča čestokrat v razprave, čijih morala je slična onoj, ki bi najboljše paradirala v kakej nesramnej „Šalobardi" in no v šoli. Ako italijanski duhovnik poveličuje laščino in Italijo, ter pri tem sramoti in dolži slovansko duhovščino, ni vreden biti dušni pastir, ter samega sobo v obraz bije, ker želi si razmer, kakoršno so žalibog na Laškem in kakoršno bi hoteli tržaški mostni očetje uvesti tudi med nami. Ni so sicer bati, kakor mestni očetje trdč, agi- „Tedaj gospodičina Vitorja, Viktorija pravo za pravo jej jo ime. No ta mu pa streže. Vsaj je prav brdka deklica." Govornik plo.skno nerodno z usti, kakor bi hotel oponašati glasove, ki so odmevali z okna njegove boljše polovice, ko jo še on noail simbolično „lojtro" po noči od okna do okna. „Ko bi bilo na to, nadaljuje, raje bi jo imel, kot pa županovo Tonico, ki se bojda „meni" z nekim mladeničem od sodišča." „Pa ne z biričem!" povprašujejo radovedno drugi korenjaki. „Kaj vem, kaj jo! Nič prida no more biti, ker so živi z našimi žulji. Tako jo vedno rekel moj pokojni oče." „Ni baš vso tako, ko ti meniš, Drejče," oglasi so prejšni možic. „Ne bi hotel biti v gospoda Nadežkega koži. Poslušaj samo to: Starejša hči udala se jo za nekega slikarja ter šla ž njim precej po poroki na Francosko. Mislim tja, od koder je bil onaj Napolejon, ki nam jo uvedel davke v deželo; da bi ga tako h.....In še nekaj. Vsaj pravim: gospoda jo gospoda. So pošteno svatovščine niso imeli. Odmah iz cerkve odšli bo menda na Francosko. In kaj mislite možje, pošteni prijatelji? Jaz takim škrijcem prav nič ne verjamem. Bog ti ga vedi, kaj jo. Morda še slikar ni bil. Pravili so, da je risal in črtal samo kake prav grde skale s polom-lenimi drevesi, ovitimi s bršljanom. Po svojoj razumnosti mislim, da slikarji morajo risati in umlati Mater Božjo, sv. Petra s ključi, sv. Simona s žago in drugo svet- nike, ne pa tako neumnosti, bedarijo, ki niso „za noben koš". Čud iin se le gospodu Nadežkemu, ki je sicer razumen in galant gospod, da ni prejo spoznal nesreče. Ako bi imel toliko hčera ko rešeto ljukenj, ne bi je dal nijedne takemu škrijcu, Raje bi jo ponudil Simonu Falovcemu, ki sedi tam le za mizo in ga rad pijo, kakor jaz, ke-dar ga ima", dostavi kmetič v znamenje, da je z svojo „filipiko" pri kraji. To pa tudi poradi tega, ker je uže slikal, da so videli o belem dnevi uže imenovana simbolična „lojtra" pod njegove hčerko oknom. Francika ga nekda prav rada vidi. Ali kaj pomaga, ker jo ona blagovnica, on pa fant brez cvenkov. „In kako skrb mu jo delala i druga hčerka Pepina, ali kako jej uže pravijo?" „Josipina", deje učeno oče župan, precej obilen mož, obrit ko vsak cerkovnik. Potem nadaljuje govornik: „Gotovo sto slišali, da se je lani jeseni nekdo ustrelil v trgu. Nesel sem isti dan baš zadnji kvartal davkov v urad, da ne bi bilo preveč sekacijona. Govorilo se je v gostilni „pri grozdi", da so dobili pri usmrtenci pismo, ki je svedočilo samomoru uzrok. List je bil baje prav lepa pesem; pa ne vem, če so jo peli ali ne. Dozdeva se mi pa, da se jo svrševala z besedo: "smrt". Menim: „Ker up mi ves je strt, Za to grem za Te v smrt". Govornik se je namuznil, kakor bi dejal, Bog ve kaj je povedal. „Povod samomoru bil j« Nadežkega hčerka Josipinka, ker ni marala za onega, ki so jo ugonobil. Bila je tačas bolna, česar pa jaz ne verjamem. Le pokazati so ni hotela. Bog varij veakterega take nnglo in neprevidene smrti. Milanu Nadožkemu so kmalu lasje osiveli. Tedaj gotovo ni srečen." Prvi govornik je bil torej popolnoma uničen. „In kaj sem še slišal?" progovori moško župan. „Gospodičina Josipina, koje že nekaj dni ni videti, otšla je v samostan. Vidite, kaj je gospoda! Ne-bi menjal z nobenim." „Ker ste sami kakor gospod", deje nek pivec laskavo. „Denar, denar jo gospod," odreže so oče župan ter se potrese za hlačnik, da mu ravnokar pivcem pobrane desetice zarožljajo v žepi. „Reza," pokliče mater županjo: „Jedno bučo še na moj račun!" Nalivali so se z božjim darom, da je bilo uže greh. Konečno vstane nam užo znani prvi govornik, ki je do nebes pozdigoval Nadežkega srečo. Spoznavši neresnico svoje prejšne trditve, pravi: „Možje pošteni! Nadežki ima še hčer Viktorijo; i tej »e ne bo dobro godilo. Boste videdi možje !u Užo omahuje ostanejo vsi in potrde zadnje govornikove besede: do tretjega gre rado! (Daljo prih.) tacije od slovanskih duhovnikov, ampak bati bi se bilo nam Slovencem in škofu samemu, ako bi so začela tudi v cerkvah italijanščina širiti, kajti: čim bolj se uvaja italijanščina, tembolj vera peša, ter se množi brezverje in indiferentizem! Kakor služi Lahom širjenje italijanskega jezika v tržaškej okolici v to, da slovanski živelj neomikan in v temoti ostane ; isto tako bi množila italijanščina v okoličanskih cerkvah brezverje in brezobzirnost do v o r s k i h stvari ! Narodnih agitacij in huskanja bati se je pač od laškega duhovnika, kajti slovanski stavlja Roga pred vero, ter pri tem spoštuje vse narodnosti, ne da bi eno ali drugo sovražil in celo javno črnil. — Ta članek sklepamo z gotovostjo v srcu, da : gorjč katoliškej cerkvi, ako bi tudi ona jela hoditi po lahonskih stopinjah; gorje katoliškej veri, ako bi nad njo lahoni imeli kolikor toliko vpliva ! O čeških bogoslovcih spregovorimo drugi krat. L. Govor drž. poslanca dr. Dinka Vltezića. (Dalje.) Iz tega tedaj morete gospoda razvi-deti, kak je uspeh take slabe šolske osnove. Po prav istem uradnem poročilu odprlo se jo leta 1884/85, 7 redovitih in 3 po-močne šole, a zaprle 4 redovite i 4 pomočne šole. Redovite šole zaprle so se radi tega, ker ravno ni bilo konkurencije za ta mesta ; pomočne šole pa so bile razpuš-čene, ker so ali oboleli dotični duhovniki, ali pa niso hoteli iz raznih vzrokov te službe prevzeti. V nekaterih slučajih — za koje jaz jako dobro vem, zgodilo se je le radi tega, ker bi morali dotični duhovni v popolnoma slovanskih krajih podučevati v italijanščini. Tega pa jim ni dopuščala vest in zato so raji službo popolnoma opustili, Kar se pa tiče šolskih poslopij, za slovanske otroke nobena soba ni preslaba. Res je skoraj neverjetno, v kakšnih nezdravih, slabih in ozkih prostorih poslušajo nnuke otroci, posebno v voloskem, koperskem in pazinskem okraju ; res se mora človek čuditi, da so tlači mladina v našem stoletju v taka poslopja. Da, niti klopi ni v slovanskih ljudskih šolah in prav tako nemajo niti pisalnih priprav. Vender pa se pozivajo v prvej vrsti radi slabih napredkov na slabo obiskovanje sol. Po poročilu, na koje sem se uže večkrat pozval, je v Istri 40.498 otrok, koji po postavi morajo šole obiskovati. Od teh pa se 11.149 ne more določiti nobenemu šolskemu okraju radi slabih cest ali radi preveliko otdaljenosti. Od ostalih 29.344 ne more pohajati šole 2137 otrok radi premajhnega prostorja in to prav v slovanskih krajih. Toraj je 57% sposobnih otrok res^vpisanih v šolo in celo mej temi jih je le 6202, koji šole nikdar zamudili niso. Sicer so naložili okrajni šolski sovetniki denarne in zaporne kazni v 2225 slučajih, vendar pa se je kazen izvršila samo pri 022 strankah, pri ostalih pa je bila spregledana. Vzrok tega slabega obiskovanja šol pa je prav v slabem nadzorovanju. To je namreč poverjeno ljudem, kojim je iz narodne sebičnosti ležečo na tem, da zaostane odgoj slovenskega prebivalstva in zatorej se služijo vseh sredstev, da dosežejo svoj cilj. Iz tega se tudi vidi nebrižnost, kojo dokazujo krajni šolski svetovalci radi šolskega obiskovanja. Zato mi se pa tudi smešno zdi, da se v deželnem zboru vsako leto to prašanjo pretresuje, ter se vedno govori, da ljudsko Šole prav nič ne na-predujo, otroci se nič ne nauče in kje je uzrok temu P Navajajo se potem vse mogočo okolnosti, vender pa leži glavni primankljaj v tem, da učni jezik ni materin jezik dotičnih otrok. Ko bi bil materin jezik, bil bi ves drugačen vspeh. Velika napaka pa je tudi pomanjkanje učiteljev in pa pomočne šole. Itadi teh vzrokov vsojam se prositi visoki zbor, da sprejme resolucijo, kojo sem imel čast poprej podati visokospošto-vanemu gospodu predsedniku in koja jo bila uže čitana in priporočena. Opazil bi še nekaj besedi o peticiji hrvatskih občin na otoku Krku, kojo so predložile pred malo časom visokemu naučnomu ministerstvu ter prosili, da se dovoli denarna podpora ouim učenkam hrvatskega rodu, koje mislijo obiskovati učiteljišče v Dubrovniku, ali pa, da bi so vsaj na učiteljišču v Gorici osnoval oddelek za hrvatsko učenke, ako so prvej prošnji ne more zadovoljiti. Za razjašnjenje peticije dovoljujem si omeniti v kratkem to le: V Istri je velik pomanjkljaj učiteljic, koje bi bile sposobne: podučevati v hrvaščini in to pomanjkanje raste od leta do leta. V Kastvu je pripravljalni tečaj z hrvatskim učnim jezikom : da se pa učenke dalje izobraže, morajo v Dubrovnik, ker v vsej tostranskej državnej polovici ni niti enega učiteljišča s hrvatskim učnim jezikom. (Čujte, čujte! na desnici.) Do sedaj so hodili vedno v Dubrovnik in država jim je delila v to svrho štipendije. Leta 1885. pa so se vsled naredbe deželne šolske oblasti te štipendije odpravile. Kaj je bil teinu uzrok, tega no umejem ; gotovo ne preveliko število učiteljic in dru-zega nagiba ne poznam. Ako pa stvar uže tako stoji, naj bi se napravil na učiteljišču v Gorici poseben oddelek s hrvatskim učnim jezikom in to bi nam bilo še ljubše, ker je vender mladim deklicam nekoliko nevarno tako daleč v Dubrovnik popotovati. Bili bi tedaj tudi v Gorici trije enaki oddelki, kakor obstoje v Kopru. Da je to neobhodno potrebno, ni mi potreba raztolmačevati. Sedaj hodijo učenke v Gorico, ker se jim so odvzele štipendije za Dubrovnik. Vender pa je znaten razloček mej slovenščino in hrvaščino. Ker pa morajo deklice polagati v Gorici izpit v slovenskem jeziku, zato je popolno naravno, da navadno pri skušnji padejo, ker niso toliko zmožne slovenščine, da bi mogle v tem jeziku izpraševanja prebiti. Ako pa vender poskušnjo napravijo, vendar je težko, da morejo napredovati z Slovenkami in zatoraj zaostanejo in to temveč, ker se zahteva razun slovenščine tudi nemščina. Tako mladim naučiti se dveh jezikov je pa vender skoraj nemogoče. Iz tega pa ; se tudi vidi, da je skromno potrebno za-; dovoljiti prošnji, izrečenej v imenovanoj i peticiji. I Zadnji čas se je mnogo debatiralo o | obrtnej šoli, koja se ima osnovati v Trstu; vender pa Vas moram prositi, čestita gospoda, da me blagovolite kratek čas še poslušati, ker bi rad nekaj spregovoril tudi o tej zadevi. Sploh je znano, imel bi se uvesti v tem zavodu izključljivo italijanski jezik kot učni. In nj. presvetlost, goep. naučni minister je brzojavno potrdil, da bode izključljivo italijanščina učni jezik, kakor so jo to razložilo tudi v interpelaciji, katero je podpisalo več gospodov poslancev te strani (desne). Samo v tem slučaju, ako bi se prijavilo dosti slovenskih učencev, tudi uvedla bi so slovenščina ali samo kot predmet in tudi potem ne obligaten, ampak prostovoljen nauk. (Konec prih.) Politični pregled. Notranje dežele. Gosposka zbornicaje imela zadnjo sejo 31. maja. Sprejel se je v drugem in tretjem čitanji državni proračun in finančni zakon za leto 1887, kakor tudi vse druge zakonske osnove, sprejeto v zadnjej seji poslanske zbornico. Grof TaafFo je potem v cesarjevem imenu naznanil, da je zborovanje odloženo. Poslanska zbornica je v zadnjem zasedanji skoraj osem mesecev zborovala, imela je 81 sej, mej tem 12 večernih in rešila 34 zakonskih osnov. Ojesenskem parlamcntaričnem delovanji poročajo časniki, da se deželni zbori snidejo meseca septembra; meseca oktobra bo za kratek čas zbran državni zbor, kateremu se predloži državni proračun in zakonska osnova o začasnem pobiranju davkov. Konci oktobra se odpreti delegaciji na Dunaji, ako dela v ogerskem državnem zboru ne povzroče zakesnitve. 2G. ali 28. septembra se namreč zbero novo izvoljeni državni poslanci, ustanovitev zbornice bo več tednov zahtevala. Nova zbornica prične svoje delovanje z adresno razpravo in se le, ko se la konča, utegneti se sniti delegaciji. Novo izvoljeni poslanci hrvatskega sabora se »kličejo nekoliko tednov pred državnim zborom v kratko zasedanje, da izvolijo hrvatske poslance v državni zbor. Ministra dr. vitez Dunajewski in dr. pl. Gautsc4h bo neki pobaronita, ako je verovati dunajskim časnikom. Mladi Čehi neki namerjavajo ustanoviti nov klub v državnem zboru pod imenom „slovanski klub.44 Uže v zadnjih dneh državuozborskega zasedanja so to sklenoli, a odložili so to do jeseni, ker se nadejajo, da nekoliko slovenskih poslancev stopi iz IIohenwartovega kluba ter se ž njimi združi. Tridentinski klub sicer ne pristopi, a ž njim se ima Bklenoti do- govor gledč narodnostnih prašanj. Enako zvezo namerjavajo sklopiti z demokrati glede svobodnostnih in gospodarskih pra-šunj. V program tega kluba se ima kakor prva točka sprejeti glavni pogoj: popolnoma odvisnost od vlade. V Pragi so 30. maja mladi Cehi imeli zbor, ki je bil jako buren, hudo napadali Rieger-a in staročeske poslance ter zahtevali, naj odstopijo. Slovenski državni poslanci so po dr. Poklukarju in profesorju Suklje-tu pri sklepu državnozborskega zasedanja miniaterskemu načelniku izročili spomenico, katero je komisija sedemnajstorice kakor pravično priporočila. V tej spomenici navedena zahtevanja naj se po upravnem potu uresničijo in so izrečena v teh le točkah: ustanovitev slovenskih ljudskih šol na Koroškem, slovenskih pararelk na gimnazijah in obrtnih šolah na Kranjskem in v primorskih deželah in zgradba dolenjske le kratek čas še trajajo, zaneso se ogenj tudi na severno Francosko, ker tam iivć delavci v enakih razmerah, kakor v Belgiji. V Carigradu so neki zopet prišli na sled zaroti zoper sultanovo živenje. Stvar je sicer jako skrivnostna, ali to je gotovo, da se v Sultanovej palači vrše velike preiskave. Uže sedemnajst osob se je iz Sultanove palače poslalo v prognan-stvo. Dva velika uradnika, Črkcz Ahmed bej, poprejšnji Sultanov zaupnik in načelnik tajne policije, i nek Sulejman bej sta pod ključem in čujo se, da bosta prognana v Jemen. Avfganskega emirja predstol mora biti v velikej nevarnosti. To je razvidno iz tega, da je angleška vlada izrekla, da ona pričakuje, da se Rusija ne bo vtikala v avfganske razmere, ker seje zavezala, da ne bo vplivala na dežele, ki leže zunaj nje meje. Angležka se tedaj železnice. Gospod miniaterski načelnik sij pod nobenim pogojem ne zveže z Rusijo, je dal ta zahtevanja vsestransko pojasniti ter zagotovil poslancema, da vlada te stvari pretehta. Goriškemu deželnemu zboru v jesenskem zasedanji predloži vlada novo zakonsko osnovo, zadevajočo ribarstvo v zaprtih (sladkih) vodah. Na Ogerskem so se uže začeli valiti valovi za volitve v državni zbor. Boj bo jako hud i ni dvombe, da bo tekla tudi kri v volilnej vojni; toliko pa je uže zdaj gotovo, da bo vladina stranka imela veliko večino. — Enako se bo godilo pri volitvah v deželni zbor na Hrvatskem. Vladina ali narodna stranka bo zmagala, če tudi so se neki vse druge stranke, to je: Starče-vičeva, neodvisna in srbska stranka združile za vzajemno postopanje pri volitvah; prepozno je prišlo to združenje za sedanje volitve in posebno neugodno bo za opozicijo vplivalo to, da prva izmej teh strank v zadnjem času mej ljudstvom nema več tistega zaupanja, katero je uživala še le nedavno, česar ni kriva le nemila usoda, temuč tudi ona sama. Vnanje dežele. P a p e ž jo imenoval kardinala Ram-pollo za državnega tajnika. Iz Riina se poroča v nemške časnike, da se je italijanski ministerski svet pečal s papeževim nagovorom in da je Depretis govoril za spravo z Vatikanom, Crispi pa se je odločno in strastno temu ustavljal. — Oficijozni list „Popolo Romano" izjavlja, da Italija najboljše stori, ako Masavo in Asab, če tudi proti nepremernej odškodnini za dosedanje žrtve, odstopi Španiji, da se je le maščevala za sramoto pri Dogali. Francozi imajo novo vlado; rainister8tvo je tako le sestavljeno: Rouvier načelništvo, finance, pošto in brzojav; Flourens zunanje stvarf; Ferron vojno: Felieres notranje stvari: Spuller nauk; Mazeau pravosodje; Barboy mornarico; Dautresme javna dela in trgovino; Barbe poljedelstvo. Določnega programa to mi-nisterstvo nema, plavalo bo po vsakdanjih valovih, dokler ga ti ne požro; pomenljivo je to, da Boulanger, malik one stranke, ki se navdušuje za maščevanje proti Nemčiji, ni več minister; poslovil se jo od vojaščine nekako spodbudljivo za svojo osobo, ko je rekel „Jaz bom prvi, ki vam da izgled vojaške iri republikanske discipline.44 Le bati se je, da zarad njega no nastanejo izgredi i nemiri. Uže 1. t. m. se je pred opero zbralo več tisoč ljudi, ki so kričali: „Demission! Vive Boulanger!" potem seje množica valila proti Elisee in zahtevala, naj se Boulanger zopet v vlado pokliče. Bolgarsko prašanje. Angleška vlada sicer ne pričakuje, da bi turška okrožnica gledo bolgarskega prašanja imela kak vspeh, ker je prepričana, da Rusija ne sprejme nobenega kandidata, katerega bi Bolgari hoteli voliti, sicer pa je z sedanjo bolgarsko vlado zadovoljna in meni, da bi najboljše bilo, ako se ta vlada vzdrži, ker potem bi Rusija no dobila priliko, poseči v bolgarske zadeve in ruski vpliv bi se zelo skrčil. Turška vlada jo dobila na svojo okrožnico užo vseh velevlasti odgovore, v katerih izrekajo, da so voljne pripomoči za rešitev bolgarskega prašanja; le ruska vlada jo odgovorila, da od poprejšnjega svojega načela ne odstopi in se noče pečati z Bolgarijo, dokler ne odstopi sedanja bolgarska vlada, katere ona no pripoznava Ruski general Anenkov je odpotoval v srednjo Azijo, da podviza zgradbo zahvalinske železnice, ki ima do jeseni dovršena biti do Samarkanda. V Belgiji so bo delavci uže skoraj povsod delu odpovedali, bile so uže manjšo praske mej delavci in vojaki in bati so je, da se bo morala rabiti sila, da se ubrani revolucija. Če bo to stanje v Belgiji da bi vzajemno z njo vredila avfganske zadevo. — To se nam zdi nekako pre-tenje. ki ne izvira is krepostnega čuta, ampak iz bojazni. DOPISI. Iz Gorice, 1. junija. [Izv. dop.] — (Baron Pretiš. — Stolna cerkev — Državni zbor in naša Kari-jola — „Nemški" Hohenlohe in laški pobalini — Govor Naber* gojev in kmetijske razmere — Mestni magistrat in redara t v o, — Različnosti). Primorski namestnik, prevzviseni baron Pretiš prebiva od 1. maja sem v Gorici. Prišel jo sem kakor uže več let iz zdravstvenih obzirov ter se tu po zdravnikovem nasvetu včekrat sprehaja osobito po Go-riškej divnej okolici. Nedavno bo mu je na nekem sprehodu pripetila nesreča. Ko je šel namreč na sprehod proti gori sv. Valentina, padel je, vendar pa ne nevarno. Iz začetka so se mu hodili poklanjat tukajšnji dostojanstveniki in druga gospoda in prosilci. Minolo sredo je blagoslovil tukajšnji vzv, g. pokneženi vrhovni škof kip Matere božje brez madeža spočete, kateri je bil postavljen nad velikimi vratmi tukajšnje stolne cerkve. Ta kip, delo p. Castellanija, lop je ter predn jej strani stolnice v okrasbo. Goriški „Corriere" povišujo na vse pretveze lahonske poslance, ki so se v zadnjem času oglasili v državnem zboru, na videz odvračajoč napade in neresnice (P) slovenskih poslancev, ki so se letos svojega naroda spomnili ter celokupno tirjali od vlade, naj se tudi bornemu slovenskemu narodu dovoli trohica pravic, katere uže od davna uživajo drugi narodi. Napada ti Šukljeta in Kluna, katera sta se prodrznola vmešati se tudi v primorske razmere ter odkrila nekoliko krivic, ki se tu gode Slovencem od neznosnih in nestrpljivih Italijanov. „Resnica oči kolje", — glasi se starodaven pregovor. In res, Lahi so poslužujejo vsakovrstnih sredstev, da le njih krivico ne pridejo na dan. Resnice se bojč in uprav radi tega bo vzdignoli oni krik tor napovedali križarsko vojno slovenskim državnim poslancem, ki so se predrznoli celo v državnem zboru odkriti rane, na kojih boleha Primorska. Svesti so si krivice, svesti so si tudi iredentizma in cikanja čez mejo, in uprav radi tega, ker so se pravicoljubni slovenski državni poslanci drznoli odkriti tudi to slabo njih stran, zato ker so povdarjali v državnej zbornici resnico, ki so ne da več tajiti, uprav zavoljo tega izlivajo sedaj lahonski listovi svoj strup nanje, dolžed jih izdajanja tajnosti. — Ne pomislijo pa, da ni še izdajalec oni, ki razkrije nevarno in krivično stvar, ampak da jo značajnež! Ne zdi se jim pa grdo, druge dolžiti, zasramovati in zatirati, čeprav so prepričani, da jo njih trditev gola nesmisel ! Ne vedoč, kaj druzega, kar bi jim koristilo v sramotenje in obdolževanje, iznašli so mej Slovenci panslavizem: vsako gibanje in otresanje zadnjih izpod težečega njih jarma velja pred njimi za fanatičen, nevaren panslavizem! — no vedo pa, ali vsaj nočejo vedeti o očitnih stvareh, ki jih pred svetom ovajajo kot vladi nevarne in delujoče v vladi protivnom smislu! Nočejo pripoznati faktov, ki so priča njih, avstrijskej vladi sovražnih čutov, koje bo so v zadnjem zasedanju državnega zbora slovenski poslanci drznoli odkriti. Ne vedoč si drugače pomagati, pomagajo si z lažjo. In res visoko spoštovani vaš poslanec rabinovič Luzzatto lagal se jo v državnem zboru, da je v Trstu slovensko prebivalstvo dobro preBkrbeno z šolami v lastnem jeziku, v tem ko živi tam k rij najmanj 25.000 slovenskih meščanov brez šole v svojem jeziku ter je prisiljeno gojiti Bvoje otroke v Lahe in re* negate! Očitajo nam „Corriere* in sodrga la-honska, da smo barbarični in zategadelj še negodni za Šole in urad; naš jezik je neki presurov, preveč neolikan. Pač pa je olikan njih jezik, ki jim služi tudi v to, da silijo slovenski živelj, ki zdihuje pod njih nesrečno vlado, da ostane v temoti in neomikan. Ni li največi barbarizem pri vsem narodu ali zasebniku, ki svojemu bližnjemu omiko odteza in krati? In uprav to krivico smelo očitamo mi in naši poslanci lahonskej polovici. Kje je pa dolženje ovaduštva? Očita se zadnje našim poslancem zato, ker so se predrznoli omeniti v državnej zbornici zloglasni iredentizem. Dan na dan se pa javno kaže, kako razširjen in okoreniČen je iredentizem mej laškim življem na Primorskem. In ne samo mej srednjim stanom nahaja se on, temveč videti ga je in spoznati celo na osobah, ki zasedajo vplivnejša mesta in v uradih, vladanih in vzdrža-vanih po Lahonih. — Poslanci k la Luz-zatto in BurgstaSler so se drznoli v zbornici slovesno izreči, da se primorski Lahi smejo prištevati najboljšim avstrijskim domoljubom, — v istem Primorskem se pa de sedaj love podkupljeni tički, ki so petarde metali z grozovitim namenom, da bi avstrijskega cesarja umorili. Enega iz zloglasne Oberdankovo družbe so vtaknoli pod ključ nedavno od včeraj v Gradiški. Gotovo je, da bodo „Corriere14 in njegova sodrga o tem molčali, ali vsaj resnico obrnoli tako, da postane omenjeni „narodni mučenik.* — Omika in jezik primorskih Lahov sta bila zadnjič povelioana; poveličal ju je nemški Hohenlohle, poudarjajoč njih literaturo in veliko omiko. Kaj tako nenavadnega si osobito goriški Lahončiči niso nadejali in radi tega so od veselja vsi vzne-šeni ter llohenloha ne morejo nikoli pre-hvaliti. Da mu izkažejo svoje velikansko nagnjenje in veselje nad njim, napravljajo neki tukajšnji neodrešenci bakljado, meneč: umestno je, da počestimo i mi moža, ki se je postavil v bran naših pravic in morda teženj. Enako možo treba jo po-1 čestiti, naj si bodo kakoršnega koli rodu, da le niso Slovani! — Corrierova skrb ne sega samo na goriške ali več kot več rimorske Lahe, judinja so čuti poklicano raniti in pomilovati tudi onstranske uboge Ciožote, katere je po njenih mislih poslanec Nabergoj hotel v državnem zboru kar pohrustati! Gorje temu poslancu, ker so je drznol v zbornici izreči, da Čiožoti domačim ribičem in vrtnarjem obilo škode napravljajo. To jo pa samo ob sebi umevno. Za Lahe je vse boljše, kar je onkraj meje in boljšo so tedaj tudi ribe in drugi pridelki iz obljubljene dežele. Vsaj se vidi iz vsako besedo, ki jo lahonski časniki zinejo, da jim kaj posebnega vrši po glavi. Bog daj norcem pamet! — Mestni magistrat goriški zgublja polagoma vso pravice. Dosedaj je imel v svojej upravi tudi javni red. Zdaj mu bode tudi to odvzeto, ker ustanovi so tudi v Gorici redarstvo, kakoršno imamo v Trstu in drugod. — Baba Corriere spravil se je na Slovane v Istri, osobito pazinske, ker so se drznoli proglasiti v Pazinu hrvatski jezik občinskim uradnim jezikom. Corrierova baba ve, da bode proti temu sklopu mnogo pazinskih občinarjev protestovalo opirajoč se na neovržljive razloge, namreč: da je laški jezik zato vreden biti uradnim jezikom v Pazinu, ker jo hrvatski jezik se neomikan, nesposoben za rabo kot občinski jezik v sejah. Radi tega odloka bo pa-zinska občina neki ogromno škode imela. Največ jo bodo pa menda imeli Lahi, kajti v Pazinu jo za njo odklenkalo za vedno, kar jih tudi največ peče. Naravno je, da članek sklepa s tožbo na vlado, ker pušča, da se tako krivice gode. Kaj je prav za prav tem ljudem krivica, kaj pravica? Iz košanske okolice, 1. junija. — Bolj proti vshodu košansko doline stoji nizek hrib po imenu „Balunec". Na tem hribu je bilo v starodavnih časih gotovo kako človeško bivališče, to spričujejo najdeno starino. Podnožjem tega hriba stoji Mala pristava, še precej čedna vas. Mi-nolo poletje jo neki širokoustnež iz omenjene vasi, na Baluncu našel majhno, iz porcelana izdelano podobo Matere Božjo, od tega časa je zaslovel ta hrib. To je porabil vaški krčmar, ta jo začel pripovedovati, kako jo on videl luč goreti prav na tistem mestu, in zopet, kako je videl ogenj goreti, da je komaj od straha domov prišel itd. In res veliki petek, okoli 8. ure zvečer je bila videti luč na istem mestu, — kar je nekega radovedneža mikalo bliže, da vidi, kaj je. — Kadar je pa ta pod rob že blizo prišel. — takrat je luč tudi, hitro potegnola po grmovji, seveda brez svitlobe. Pozneje se je še luč večkrat videla, pa samo za malo časa. ker gotovo ima strah pred preganjalci. Prcdhinkoštni teden je uže omenjeni krčmar postavil na hribu spomenik, namreč lesen kip z najdeno podobico. Binkoštne praznike je bilo na Baluncu mnogo obiskovalcev, ki so prepevali, da se je razlegalo na okoli. Mislim, da posnemovalci Pliskovčanov ne dosego namenjenega cilja. Pravicoljub. Iz Materije. [Izv. dop.] — Pomagaj si^sam in Bog Ti bo pomorel, to je Btar pregovor, veljaven za vsakega človeka, kateri ne poteza svoje mastne pokojnine iz kake c. kr. zakladnice, — ali kateri ni tako srečen, da bi podedoval po kakem stricu v daljnej Ameriki kupe zlata; posebno naj bi si pa zapomnil to prislovico kmetovalec, kateri mora v potu svojega obraza pridelovati vsakdanji kruh sebi in toliko drugim, ki nič ne vprašajo — kje doboš — ampak kmet, daj! in zopet daj! Skušnja pa nas uči, da največji zaklad, ako se le odnaša in nič ne prinaša, s časom vsahne. Tudi naša zemlja je taka zakladnica, katera nas leto za letom preskrbuje z potrebnim živežem, ali ona hoče, da si sami pomagamo s pametnim obdelovanjem izvabiti iž nje obilno korist. Dan za dnevom raztoče potrebe kmetovalčeve ganole so povsod za kmetijstvo unete može, da se tem potrebam pride v okom z umnim obdelovanjem, znajoč, da nas more umno kmetijstvo privesti do blagostanja in narodno stalnosti; kajti kjer propada kmetijstvo, tam raste siromaštvo — in kjer je siromaštvo, tam dobiš za slepi denar tudi narodnost — da še celo dušo. O tem nam svedočijo kraji, kjer so tvornice ali fabrike ; kake narodnosti so po tacih krajih ljudje ? večinoma kakoršne njihov fabrikant, kateri jim daje borni zaslužek — hočoš nočeš — tako moraš, ako hočeš živeti. Umni kmetovalec pa, kateremu ne stoji niti fabrikant niti skopi upnik za petami, možato se lahko odreže : Kdo je mar ? Sem slovenski oratar! Da je umno kmetijstvo gmotnemu stanju jedina podlaga, uvidili bo tudi v našoj občini nekateri možje — zato so vstanovili po zgledu druži h krajev za ves okraj Podgrad (Castelnuovo) prekoristno zadrugo kmetijskega društva z sedežem v Materiji. Res bi utegnol kdo reči: kaj hoče v tužnej Istri — za to pest rodovitne zemlje kmetijsko društvo ? Bodete li iz kamena kruh delali — ali iz brinja nektar (božjo pijačo) točili P Ne — pa, kar je v bogatej Českej in druzih krajih mogočo na veliko — hočemo tukaj v malem izvrševati po prislovici: Pomagaj si sam in Bog ti pomore. Vsako društvo je zato; da se udje mejuBobno podpirajo s svetom in lastno skušnjo — tako hoče tudi naša zadruga delovati, da iz kušnje, katere so napravili pametni gospodarji po druzih krajih na polji, vrtu in pri živini, tudi mi vpora-birao s tem, da preskrbimo poljedelcu za malo denarja pripravno oralo, rodovitno seme, vrtniku žlahtnega sadja in živinorejcu blago boljšega plemena. V tem kratkem času, od kar zadruga deluje, napredovalo se je uže lepo — več kmetovalcev ima novejša orala, ter se prav hvalijo ž njimi. Denarstveno stanje je prav povoljno, kajti prijelo je društvo samo od lovskih listkov 200 gld., katera svota se porabi udom kmetijske zadruge v korist: Čim več kmetovalcev k zadrugi pristopi tim vspešnijo bode društvo delovalo, ker se sme nadejati tudi gmotne podpore od visoke vlado, katera dobro ve, da kmet je podpora državi. Čudežev društvo seveda ne more delati — truditi in potiti se je treba — pomagajmo si toraj sami z umnim kmetovanjem in trud b • stoterno povrnen. Gani se vrli ratar! sin bo veselo seja), Cvetju so čudil unuk unuka unukove žetve. J. S-k. Domače vesti. Imenovanja. Okrajni glavar v Gradiški vitez Vintschgau jo bil imenovan svetovalcem deželnega namestništva. — Koncipist pri namestništvu g. grof Oton Manzano, imenovan jo začasnim poverjenikom. Umrl je v Komnu znani rodoljub in posestnik Alojzij Bundelj; pogreb mu bode denes. V Buzetu izvoljen jednoglasno županom g. Fran Flego, jeklen narodnjak in jako nadarnjen mož. Kraj vsakoletni veliki skup&čini družbe sv. Cirila in Metoda določuje po §13 glavnih pravil družbino vodstvo v Ljubljani. Vsled gorke želje Tržaških rodoljubov se je ob predvečeranji odborovi seji sklenilo, da bode naš drugi veliki družbin zbor letos v Trstu: v torek 19. julija. Povabila k tej veliki skupščini ž njenim dnevnim redom vred pa se bodo prijavila po zahtevi istega § štirinajst dni poprej na primeren način. — Glede na pričujočega vodstvenega sklepa se opozarjajo domorodci vseh slovenskih pokrajin, naj po zahtevi § 12 istih pravil izvolijo za veliko skupščino takih podružničnih zastopnikov, ki jim bo veselje ogledati si ob tej ugodni priliki naš Trst ter prepričati se tam, kako zvesto za našo vzvišeno stvar bijejo srca ob obalih Jadranskega morja. Užitnina tržaškega mesta v letu 1880. je znašala 2,170,789 gold. proti 2,055,879 gold. v letu 1885. Upravni troški so znašali 270.088 gld. in povračila 74.328 gld., čistega dohodka je bilo tedaj 1.826.373 gold. Užitnina na vino je znašala 586.256 gl. na pivo 286.764 gl., na meso 356.915 gl. Tržaška statistika izkazuje meseca aprila sledeče številke: porodov 419 in to 228 dečkov in 191 deklic, izinej katerih jo 331 zakonskih in 88 nezakonskih. Umrlih 326, namreč 164 moških in 162 žensk. Največ oseb je umrlo dne 1. (19) in najmanj 18. in 30. aprila (6). Ženitev je bilo 62. — Bolnikov v mestnej bolnici dnć 30. aprila 897. Tržaike novosti: Samomor. Udova Ivana Viezzoli, 76-letna starka je skočila v četrtek zvečer z okna svojega stanovanja v 3. nadstropju hiše št. 6. v ulici Molino grande. Smrt, kojo je iskala nesrečnica, je našla takoj. Nagib samomoru jo bila neki neozdravljiva bolezen. Nesreča. Martin Košuta iz Sv. Križa jo povozil na Greti gluho Marijo Jerič vsled neopreznosti, kajti starka za hrbtom bližečega se vozani čula. Ranjena je težko na glavi, ter so jo odnesli v bolnico. Kočijaža ho prijavili redarstvu. Poskusen samomor. Sinoči se je ustrelil nek mlad, dobro oblečen človek v gostilni „Alla Rotonda di S. An-drea" v prsa. Zadel se je jako težko, vender pa jo še pri živenji. V bolnici ni hotel prav nič povedati, kdo in kaj jo, tudi se ni našlo pri njem nobenih papirjev. Policijsko. Pekovski učenec Just Ba-tinaski ukradel jo svojej gospodinji Mariji Werk kovčeg z raznimi vrednostnimi papirji in dragocenosti. Policija je nadepol-nega mladeniča uže našla in ga spravila v varno zavetje. Sodnijsko. Javni služnik Vincenc Pe-trako je ranil v prepiru svojega sodruga Franja Visintin dnć 4. aprila z britvijo. Včeraj jo bil obsojen na dvomesečno ječo. — 26-letni Ivan Babich pa, koji je dno 23. januvarja ranil v pretepu svojega paj- i daša Cibarja, se bode pokoril 3 mesece za svoje junaštvo. Razpisane službe. Pri goriškem mestnem magistratu služba tajnika namestnika, plaća 1200 gld. z štirimi kvinkveniji po 120 gld. in služba stavbenega pristava, plača 1000 gld. z štirimi kvinkveniji po 100 gl., po petletnej dobrej službi osobna pripomoć 200 gld. Prošnje za prvo službo se imajo vložiti v 6, za drugo v 4 tednih po tretjem razglasu v uradnem časniku „Osservatore Triestino". — Služba šolskega voditelja na trirazrednej ljudskej šoli Fontane z italijanskim in hrvatskim učnim jezikom; podučiteljske službe na trirazrednej deškej ljudskej šoli v Bujah in trirazreunih ljudskih šolah v Matavunu in Umagu. Prošnje v pet tednih c. k. okrajnemu šolskemu svetu v Poreču. Koroških bukvie, katere izdajo Filip Haderlap Jurjev v Celovci slovenskemu ljudstvu v poduk in kratek čas, izšla sta drugi in tretji snopič, ki staneta po 10 kr. Naročnino sprejema pisatelj in sicer za šest 8nopiČev ob enem, to je po 60 kr., ki naj bo mu pošljejo s poštno nakaznico. Slovenskemu ućiteljstvu. Poziv. Da-si tudi Be pri prvem izdavanju „Popotnikovega koledarja za slovenske učitelje" ne moremo ponašati z gmotnim vspehom, nam vendar priča laskavo priznanje od vseh strani, da smo s „Popotnikovim koledarjem" prav pogodili. To in pa želja, da odpravimo nedostatke, ki bo brez naše krivde ostali v I. letniku, nas spodbuja, da že letos priredimo „Popotnikovega koledarja" novo izdanje. Da se pa drugi letnik dobro obnese in delce postane povsem zanesljiv tolmač vzajemnosti med slovenskim učiteljstvom, treba bode splošnega sodelovanja. Obračamo se toraj že zdaj do časti-tih tovarišev in tovaršic svojih, kakor do vseh prijateljev našega podjetja z nujno prošnjo, da nam blago volje naznanijo v kratkem a) vse ali sebe ali svoje bližne sodruge zadevajoče pomote, katere so v letošnjem izdanju „Pop. šematizma" zasledili; zlasti všeč bodo nam popravki gledč pisavo imen — priimkov in krajevnih imen — če so utemeljeni; b) spremembe, ki so se vršile od prvega izdanja tako glede osob, kakor tudi posameznih šol (nove šole ali če se je katera razširila). Ker se je od nekod želja izrekla, naj bi se navedli v šematizmu tudi zastopniki učiteljatva v okrajnih šolskih svetih, prosimo, da se nam v svojem času tudi v tej zadevi vpošljejo potrebni podatki. — Na osobne želje glede dopolnitve šematizma (v tej ali onej zadevi) se bodemo v okviru našega načrta po možnosti vselej ozirali, kajti zelo nam je ležeče na tem, da prejemnike našega koledarja v obče zado-, voljimo, ker le v tem slučaju smemo upati, da bodo oni podjetje tudi gmotno podpirali. Dopisi v zadevi „Pop. koledarja" naj se blagovoljno dopošiljajo Uredništvu „Popotnik-a", Maribor, Reiserstrasse, št. 8. Povodenj jo zopet na spodnjem Ogerskem; reka Tisa je prodrla zatvornice ter se razlila in poplavila več tisoč oralov polja. Pri vsem velikem naporu doslej niso mogli zamašiti prodora. Južno Ogersko postane še jezero, ako se ogerska vlada ne bode ozbiljno prizadevala za vredbn rek. Tržno poročilo. Kava — vedno drnŽa tu ju tendenca za še više cene. — Prodalo se je te dni :.'uOU vreč Rlo po f. 112 do 12d, 5000 vreč Suntos po f 110 do 138, .Jitva Mul. stane f. 124 do 130, Ceylon platit f. 126 do 150. Slidkor — slaba kupčija po Šibkih cenah. Prodalo se je te dni 4000 vreč sladkorja po f. 17 -25 do 19-50. Sadje — malo kupčije — Pomeranče, limoni f. 2-50 do 750, lige v vencih f. 12 do f. 13, opaša f. 21 do 23, cvebe f. 12 do 15, Elerne f. 18 do 24, Sulcanina f. 22 do 33. Olje — jedilno stane f. 35 do 41, namizno f. 55 do 68 Petrolje — rusko f. 6 50 do 6 75, amerikansko f. 8 50 do 8-75. Domači pridelki — tiŽ< l stane rudeči f. 8.50, bobinec f. 9'5U, koks f. 1(K>U, do 11, maslo f. 84,do 91. Žito — popolnoma zanemurjeno, pri vnem tem v kuže uže tendenca za više ceno. Le« — malo obrajtan, ljudje prodajajo po vsukej ceni, da le pridejo do denura. Seno — k r je bil te dni dovoz velik, so cene nekoliko niže postala; denes stane konjsko seno f. 145 do 1*00, volovsko po f 170 do f. 1-80. Borsno poročilo. Borsu je soput pruv vesela in optimistična, kur/.i skoro vs h papirjev so Šli te dni više. Tendincu v obč.' [trav dobra. Dunajska borsa dno 3 junija. Enotni drž. dolg v bankovcih — — gld .Si 80 „ v srebru — — — „ 8 .',95 Zlata ronta— — — — — — — — „ U2'75 5°/0 avstrijska renta — — — — — „ 97'25 Delnice narodne banke — — — — „ 88H-— Kreditno delnice — — — — — — „ 2^7.90 London 10 lir sterlin--— — — , 1271— Francoski napoleondori — — — — „ 1U-07'/j C kr. cekini — — — — — — — „ 5.97 NemSko marke — — — — —--„ 62.3 i 7» Moja zahvala. (Uradno potrdilo.) Pr^mvsl (Galicija]. Dolgo času me je bolela glavu, imel sem krč v Želodcu in zubusttnje in samo tri škuiljice odličnih R. lirandtovih švicarskih krogijic so mi ohijŠaie vs« bobzni, dobil sem dober tek ter stm se Čutil popolno zdravega. Zato je moja dolžnost, da Vinu ir.razim, čestiti pospod, svojo iiujlfpš) zalivalo za Vaše krokiji e. Z odlični spoštovanji-m bile/, m Adela Mild\vurm Pravi podpis p. trj- n je po bnbsti, nastope I, — okuŽenja i oslabenja / moJke slabosti, poluclje. žgečo vo^lo. 1 močenje postelje. puftčanjH krvi, zabi'jo rl v. de, in za vs« bolezni mehurja, .iroba 1 in živcev. Tudi pismeno po najnovejšem V znanstvenem posto miju 1 neSkodliivirni 1 sredstvi 13—27—104 1 C. Stroptzel, _ 1_ specijalni zdravnik Lindan au Bodensee • Proti hemoroidam! 9 9 © © Kdor hoče čuvati svoje zdravje, naj rabi v pp»v<» MENIŠKE KROGLJICE (Pillole dei Frati.) kri čisteče in proti hemoroidam, 32T koje izdeluje P. Fonda -^IZZI farniacista v Piranu. Prepotrebne za vsakega, kateri trpi na hemoroidah, zabadanju, breztežnosti. giavob >iji, ter sploh veliko sedi, one čistijo Uri in dober vspeli potrjujejo zasebna in zdravniška spričevala. koja so priložena z podukom za porabo vsakej škatljlci v slovanskem, nemškem in italijanske u jeziku. Prodajajo se po 20 nvfi ^katljirta v vsili lekarm*h Trsta Reke, kakor tudi Istre, Dalmacije, Goriške;a in Trenta. 12-52 Ljubljanski Zvon. g 9 9 I Gld. Gld. 4.60. $> 2.30. Gld. 1.15. t 9 O «> 9 9 Androna Gusion št. 2 v Trstu priporoča veliko zalogo sadja vsake vrste najboljših plemen na drobno in debelo. — Prevzame vsako pošiljatev na deželo, katera se izvrši točno in solidno. 100-39 Dobiva se v vsili knjižarnah 13. nakladi, ravno izašla medic. svetovalca Dr. MOLLER-JA najnovejše dalo o slabosti, oslabelih iivcih, o aa-stopkih mladostnih pregreškov itd. Pošilja se tajno za 60 nv. v post. markah KAROL KRE1KENBAUM llraunsclnveig. 10 52 r LA FILIALE bancmjnion TRIESTE h' ocoupa di tutte le operazlonl dl Banoa e iti Cambio valute. a) Iccettn retxnmenh in r.nnto orrenU : Abbuonando 1* interesse annuo: per Banconote 31/« °/o preavviso di 5 giornl 3'[, ., , „ . 12 . ,, a sel meni flsso per Napoleoni 2*1« '/o con preavviso di 20 giornl m „ , 40 » »» » »« > 3 mesi 3'lt......6 . Per lett^rn dl Vi-r-nunento in circo'.a/lon« 11 nuovo tasso d'iuturi^M« anrtrk in viiiore h partkre dal sriorno 18. 2'i. aprile 8. '28. m&ffgH 18. litglio • 18. nttobre u 8ec»ndn del p'-navvliio. Trlaste 13 Aprile 1886. Warrants UANCO GIRO abbuonando II 3°/0 interesa« annuo sino qualutiqne somma; prrlevuzioni sino a Gori ni -0.000 a vista vorao chdaue ; importi muppiori preavviso avanti la Borsa. - Conferma dei versamenti In apposito libretlo. ContOKgiu pur tu Iti l vhth.l entl fatti a qualsiasi ora o'ufflclo la amta del medestmo aiomo AsNumo pol propri oor-rentifttl l' tncnxso di Cambiah per Trieste, Vitnna e Budape.it, rilatcia loro assegni per avesle nI time piutie ed accorda loro lefacoliii di domiolliaro ejfetti presto la sua catsa f t-« noo d' o^nl Npe«*n per cm^I. bj S'incarica delVacovtsto e della rendita di effetti pubblici, valute e divise, noncihž deli' inc-asso d' atsegni, cam-biali e coupons, verso l/»°/o di provig-gione. c,) accorda at suni commttlentt la facolta di depnsitare effelli di qualstast specie e ne cvra praltt 1'tnrassa di coupons alla scadenm La Filiale della Banca Union Moxi»ike itlea*««!) s' incarica deli' acquislo e della vendita rii merci in commissione, accorda sovvenzioni ed apre crediti sopra mercanzie ad e»9a consegnate, oppure polizze di carico o Wurants. 11—24 Lastnik društvo „Edinost". Podpisanemu je gospodi, da ao bode in vsih bodočih somnjov se svojo bogato zalogo zlatnine in srebrnine, ter da bode sprejemal tudi naroČbe na na nove zlate in srebrne ukrase in tudi sprejemal pokvarjene take ukrase na popravek (se popravlja v gostilni), pa zago-tavlja gospodo, katera ga bodo počešče-vala z naročbami, da jej bo služil natančno, hitre in po najnižjej ceni. 4—5 spoštovanjem Viktor Fei Trst-Tržič zlatar. Žslodsčne bolezni ozdravi brzo iil posvema JERUZALEMSKI BALZAM edini in nedosegljivi želodčni piiaSi. Da si človek izvoli pravi K»k nroti ž«-lodSnlm boleznim, pač ril tako lehko. no-»ebno dandenes. ko v trgovini prodajajo vsakovrsten ^nake ieke Večina raznih kapljic, izledkov Itd., katere ao občinstvu kakor pravi ČudeJEi priporočajo. niso nič druzeea, nego Škodljiva imes. Edini Jeruzalenmkl bal-zsam si je zagotovil vsled svoje priproste sestave, odločno oživljajoče in želodčne živ^ hitro krepčaln« moči pravico nrsdnostl nai vsemi dosodaj v tej stroki poznanimi z lra-vilami, kar dokazuje tudi s6 vsakim dnevom veče praAanje po niemu. Ta baliam bogat na delajočlh snovih kineške rnhar-bare. katera korenika je poznan-i zarad njo-nega ugodnega upliva na prsbavljenj1! -ii clicenjfl. je zanesljivo sredstvo proti težavam v želodcu odvisnim od slabega preb ivljanja; zato pa ga vsi strokovnjaki in zvedenci priporočujejo proti nejeSčnosti. zabasanju, smrdljivi sapi. gnjusu, riganju, bacanju, proti hemoroidalnem trpljenju, zlatenci in vsakej bolezni v črevesju. Steklenica z navodom vred stane 30 novcev. 19—48 GLAVNO SKLADISĆE u LEKARNI G. B. PONTONI V GORICI. Skladišča v Trstu v lekarni Marku Rarasint i G. B. Rovis, na Reki v lekarni al Redentore, (i. Gniein<"\ v Korminu v lekarni A. Franzoni, v Tomlnu v lekarni E. Pallaca. M6_48 JULIJU G RIM M, dežnikar, Rarriera Vecchia št. 18 jo zelo bogata zaloga soliičnikov za gospe, za jako nizke cene. — Solnčniki za gospode od DO novč. naprej. — Najnovejši „Entrecots" za gospe, svilnati in pol svilnati. — Mali dežniki za otroke od 25 novč. naprej. Zaloga dežnikov iz svilo, satina, volne in bombaža. Sprejemajo se popravki za jako nizke cene. 83—104 čast naznaniti p. n. (^------ vdeležil prihodnjega , G pivo A. MAVER-jeva zaloga piva v Ljubljani priporoča zasebnikom in gostilničarjem na deželi trajno iz-voino v steklenicah iz pivovarne bratov Kosler v zabojih po 25 in 50 steklenic. 12—10 I TRŽAŠKA HRANILNICA SprejemlJ® denarne vloge v bankovcih od : od 50 sold do vsacega zneska vsak [ dan v tidnu razun iiraznikov, in to od 9 —12 ure opolildilH. Ob nedtljah j pa od 10-11. ure zjutraj. Obresti ' na knjižice..........3% Plačuje vsik dan od 9—12 ureopoludne. Zneske od 50 Rld. preo.tj, od 50—100 I je treba 1 dan odpovedati, 1OO-1000 3 dni in čez 1000 |>:i 5 dni poprej. Edtomptujo muiji.re dotnicilirane na tržaškem trgu po.......3V4°/o Poaojuje na državne papirje uvstro-ogrske d » 1000 gl i. po........5°/o višje zneske v tekočem računu po . 4l/i°/o Saje denar prot.1 vknjiženiu na posestva v Trstu. Obresti po dogovoru. TUST, 1. oktobra 18B6. _________ 11 -24 , . . KibI« vođs, kopeliiSe, \ V sled o 11.-mt "C- ' Ijonuklslkii. itn trm i in li tlil"tui i«1 '••nl- uiinka klstH v. K t Hpedilkum pr 'ti u, kiuiniji in hiir.it LMII, fllttl tili. I luuli ru, si»t n fiiih bol-zitili >i v dliCn. Kovelil ii-nuin-ac.'Ju revhtmnunj ! Zulopi: f. Plitllt« v IJubljKlii, I'. Soli nsT«1- vin, p»ppi< ' i rn ii. A. >lui»ill v liorL'1 v Cirlju tu llarin>ru. (' Ozdravljenje plućnih bolezni TjMJ Tuberkuloze, (sulici;, Jetikc), naduhe, laprte sape), kroničnega bromhiJalneBa po plinovi u - - ^ m katara Itd (po rektalnej injekciji). rlJl NajneVdrjetn*ji, skoraj n-dojegljivi idejal zdravnikov je z ovim postopanjem po-[jTTi polnomu dosež-jii! O > osupljivih, nepogrešivih vsp-dilli govore najiasnejSe sledeča ^JI pismi slavnih profesorjev, koj i navedem > v kra-.kein, toda kolikor mogoče z lustnimi bisedaini, in koja so bila tudi potrjena po zdravniških listih tli- in inožemstva: ProT. dr. Berycon. Po tridn ivnej plinovaj ehalacijl po rektalnej injekciji, izdatno h=j pojemanje ka5lja in izvržka. pitera oopolm prenehania, — m-zlica, pot in liripavost iJl je posve izcfinola. — Truplo sa redi vsaki tedm za '/2 - 1 K Ravno lako brzo I,[Li | kJ drivljet.je T,idi pri starej, c d6 pri miliurnej tuhjrkolozi. — Bolnik sn ozdravi ter more ili] . žjiu nosel zonet onriivlinti —" li^' T^J Prof. Dr - Ako 6h nxlialaoija dalj-* rabj, se |iy plinova fxhalucija i/kus-no, m (t i Lfn naduha ne povrne izvrstno sredatvo" veČ. Zoper šsuici in naduhi je m _ . .. . -_________________________ _________________________ Ull tudi najtnžjiu posel zopet opravljati. —u ' [lil jlkj Prof. Dr Cjrnll. Pri na iuhi se more pol ure po plinove] exhalacijl laglje sopsti. Mji Mil — AUit 6h exhalaciia dali-* rabi. h« undnba ne nnvriiH v«č. KoiifP šsiiii-l in nariiibi iT' m m jU kolo i, so z Jfjan h pkj Dr M. Langhlin vo lja bolnice v Filadelflji je vpornbi! pliur.vo ■ shalucjo pri 30. liEl Mil bolnikih, koji ho bili uže v najzuiinjem stanju tuberkuloze in vsi so popolnoma ozdraveli jT^ m Prof. Dr. Dujardln Beaumelz : «Cilo pri afonlčnem grlu, poškodovanemu po tuber- m ----------------. - ...................r,. .......j — lednih zacelile otekline dasiruvno je bila nž^ polovica pljučS ra- 111/1 I Ti! s j v 2-3 Vsaki dan pa se množe zravniška noroč la o sretnim ozdravlj njn, ter je razun _ MU i.nvadenih sj)rič.-val š- mnogo druzih od slavnih profesorjev Tudi v o. k. jav; e| bol- Jlli jajnici na Dunaja s-i vnorabljuje stroj za plinovo exhalaciJo. — Imamo imiot'o spričeval llifj ilj. priv. str »j za plinovo ex ialacijo (llectal-Jnjector) se doniva z f"j[i |iljj vsumi pripravami za pripravljanje pliva in z popisom za vporavo za zdravnike, ter ga [IJrf jjjU more rabiti ...... l-JI LJ1 udzravelih. C. kr. iz dj. prlv. str .j za plinovo ex ialacijo (Itectal-Jnjector) se dooiva z |TJ ""—; a vam i za pripravljanje p' — ' -----'-------- J— tudi vsBk bolnik sam pri fq|j Dr. KARLU ALTMANN, Wien VIL, Mariahilferstasse N. 80/A M rjuj ter stane pl. 8.30 z omotom proti gotovem novcu ali pruvzetju. — Ozdravljenj.« ni niti \-£\tužavni>, niti ovira vsakdanji posel. —0 ^^------------ Krojačnica A. Bonne. trg Sv. Katarine St. 1. rjo-pj izdeluje fiiif, i!en»* i bleke po najzadnjrm kroiu. (Preseli se 24. avgusta t 1 na 0«t»o i5t. 4, II) nadstropje, nad uredniStvrm lista »II Piccolo«. Na obroke! 68 rt- i" pohištvo tanecarije, rajno strižno-blago za ob oke. ure vsako vrste IVI. Coreni "la della L-^ne Sr . I p. f|. Josip Jellinek - Brno (Brunn) Krona št. 19 priporoča: C n I/no ostanke " IJ I m I I (J za vsakovrstno nhli 'za vsakovrstne obleke za gospode proti gotovem novcu ali proti povzetja za tovarniško ceno! Uzorci v pokrajine pošiljajo se na zahte-vanje zastonj in franko. 12-2 Marijaceljske želodečne kapljice, izvrstno delujočo zdravilo pri vseli boleznih na želodcu Neprecenljive dobrote je posebno vpliv uji-hov pri notočnoRti, slabosti želodca, ako z grla smrdi, napenjanju, kislem pehanju, keliki, želodeJ-nem kataru, gorečiče Pl^^^iS^i^fi 'rZftvci) P" preobilnoj pro-C'Mi^f^V'-^PMa dukciji slin, rumenici bla- in Kn.iuau glavobolu, (ako boli iz žolodca) kr6 v želodcu, zabasanjl preobilnosti jedi in pijafi v želodcu, proti glistam, bolezni na vranici in jetrih in tudi proti zlati ah hiraorojdam. Cena steklonioi je z nakazom vred samo 35 nov Glavni zalog ima lokar-mcar „k angelju varhu". 53 _22 D,'» Brady Kreinsler, Morava. V Trstu jih pa dobite pri lokarničarju I. Haravallu blizo starega sv. Antona ; Glavni zgo. i dit. event 500.000 j marakah.l i., Oglas sreće Za sgiditke jamči država. Poziv na sudjelovan e kod Lutrijskog si-ećlcanja koje garantira Hamburg iz kojeg de se stalno 7 milijuna 222.000 marakah dobiti. Sgoditcl ove unosne novčane 'ut-ije, koja siistoji polag nacrta od sitnih 97 000 sre-č'ikah, jesu sliede<5i N.ijvodi sgodituk jest 13-15 event. 500,000 mar. marak. Premija 300,000 1 sgoditak :lt00,000 2sgoditakdl00,000 1 seoditak »O.OOO 1 sgodituk ti »5 OOO 2 sgodituk A 7O OOO 1 * god i tak ii B0,000 2 s god itak d SO OOO 1 zgoditak a :io 000 5 sgodituk i\ IO OOO 26sgodi tak A 10,000 marak. A OOO » OOO «.ooo I.OOO SOO "6 sgodltak A Hu; sgodituk A 256*godltnk A 512 sgoditak ii 791 sgodituk A 1511 srrnd. A 300,200,150 31'950 sgnditik A 1 «5 7990 s god ž 124.1M0 94 7850 sgod. A O 7 10,30 ukupno JA.900 »godlrakah ovakovih izadj- sjegnrno u malo mj su:ih 11 7 odielah. Glavid sgorlit...k I reda IznaSa BO.OOO mi»r.. imrnst-) u II. na OO.OOO m u III. na 7O.OOO m , u IV. ,ia ho OOO ni., u V. nu OOOOO n>, 11 VI. aoo.ooo ni., i sa premijom od 900.000 eventualno SOO.OOO maraknh. — Zn prvu vuolribu koja je službeno ustanovljenu, na 16. juni t. 1. stoji: elela orlg. srećka 6 m. ili f. 3 60 a vr. nol » 3 » « • |.80 » Četvrt -» V/ » » 90 nvč • te razpo?iljan ov« od države ?njnm3ene orlgln-lne srećke (nikakve stahranpnu pro-meae; s* vn«i.ihenim naertom sa drj:ivn;m g'l.om uz frankiranu po«Siljltn sv-.r.H j n najdalje krajeve Svuki sudionik d<>t> j • od mene nakon s-ak- vu Idbe listu sgod'itaka badava« - Vucidhoni naert sa državnim prbon), na kojem se nalaze ® u 1 oživi razdioba m^ođltaVnli pola« i raaredah razpošiljam unapreil i badava 7-15 Izplatu i pošiljku dobivenog novca Salj-m sam lzr».vno na interessnte uz naj-stro2iju lajnoMt. Svalui narufbu može se poslati na-»—-5» Piatiiiooni iii nroporukom listu. It-«^ Neka se dukle svatko obrati odmah rudi brze vncidbe i to svakako do 16. junija tele ude godine pouzda ..h Samual lleckschep-a bankir l mjenjačnica u Hamhurgn. Izdatolj in odgovorni urednik Viktor Dolenc. Tiflkttrna V. Dolenca v Trstu.