AMERIKANSKi SLOVENEC PJtVI SLOVENSKI UST ® AMER1KL State: Zrn pn lik mmrmd — n prarlct hi mtfci — o4 boj« do smol beabilo slov, katol, de lavstva v ameriki in UR ADNO glasilo DRU2BE sv. DRU2INE v jolietu. — p. DRUŽBE sv. mohorja v chicam, in zapadne slovanske zveze v denver, colorado. ^Beaa i. asa BBK OLDHfl AND MOST POPULAR SLOVENIAN NEWSPAPER IN UNITED STATES OF AMERICA NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLj RH SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIM DRŽAVAH AMERIŠKIH. ŠTEV. (No.) 227. ^ CHICAGO, ILL.^ČETRTEK, 24. NOVEMBRA — THURSDAY, NOVEMBER 24, 1927. LETNIK XXXVL Columbine premogovnik postal vojaško taborišče. VOJAKI S TANKI, STROJNIMI PUŠKAMI IN CELO AE-ROPLANI SO BILI POSLANI NAD STAVKUJOČE PREMOGARJE. — VOJAŠTVO STRAŽI TUDI GUVERNERJA ADAMSA. I Denver, Colo- — Stavka premogarjev v Colorado, katero vodijo člani I. W. W., se je \ dolgo časa mirno in uspešno' razvijala. Piketi so vršili svo-j jo službo z dobrimi uspehi, le j pri Columbine premogovniku j niso imeli sreče. Tukaj so j stavkokazi delali ves čas pod i protekcijo kompanijskih poli- j cistov. Naravno, da so si stav-kujoči premogarji prizadevali tudi delavce tega premogovni-, ka pregovoriti, da bi se jim pridružili in z njimi vred zmagali. Niso hoteli poslušati svojih tovarišev, torej so v veliki meri tudi oni krivi žrtev, ki so padle v ponedeljek. V ponedeljek, kakor je že bilo včeraj poročano, so se stavkujoči premogarji, okrog 500 po številu, približevali premogovniku in kompanijski policisti so odprli nanje ogenj; pet mož je padlo smrtno zadetih, okrog dvajset je ranjenih, med temi dve ženski. Deset je težko ranjenih. Takoj nato je guverner W. II. Adams poslal vojaštvo tja,; kateremu poveljuje polkovnik' Paul P. Newlon. Tanki, aero-j plani, pehota, konjenica —' skupno okrog 2000 mož, naj malo skupino premogarjev, ki. so neoboroženi. pač pa hladni.' Poveljnik državnih polici-' stov, ki so streljali na stavkar-J je je Louis N. Sherf, bivši načelnik državnih prohibicijskih agentov. Stavkarji, ki so se mirno približevali premogovniku, niso imeli namena kogaj napasti, saj so bile med njimi tudi ženske in otroci. Seboj so nosili tudi ameriško zasta-l vo, katero bodo hranili za spo-| min, kajti državna policija jej nanjo streljala, kar priča se-j demnajst lukenj od strelov v zastavi. Guverner Adams se tudi boji za svojo kožo, najbrž zato, ker ima slabo vest. Odredil je stražo, ki je pri njemu noč in dan. V Aguilarju so aretirali 43 piketov. Boje se nemirov v južnem delu države. Voditelji stavkujočih premogarjev dobro vedo kaj delajo. Izdali so ukaz delavcem, ki so zunaj, naj se držijo lepo doma, da ne bo prišlo do novih nemirov. Izjavili so tudi, da dobro vedo, da so bili tisti, ki, so streljali na premogarje, najeti ubijavci Johna D. Rocke-j fellerja Jr. Da bi stavku joče, delavce še bolj v slabo luč po-i stavili, in da bi jih javnost smatrala kot napadalce in zločince, so Columbine premogovnik; spremenil v vojaški glavni, stan. Tanki patrulirajo — ne, vedo pa kaj ; delavci, ki ne de-| lajo, so doma. Ponoči pa patrulje z močno električno lučjo svetijo vse naokrog, da bi že od daleč videle, če se približuje — sovražnik. Skupina majnerjev bo obiskala guvernerja Adamsa in se pritožila, ker je poslal nad nje vojaštvo, ki je popolnoma nepotrebno. Voditelji stavke so dali razumeti, da imajo bolj uspešno orožje v boju za pravice, kot so puške in plinove bombe, s katerimi so oboroženi vojaki, ki so prišli nad nje. Tr- rusi za raz0r0zeyal-no konferenco. Delegati, ki bodo zastopali Rusijo v Ženevi, so imenovani in pripravljen je načrt za univerzalno razorožitev. Moskva, Rusija. — 30. novembra t. 1. se bo v Ženevi zopet nadaljevala konferenca za razoroževanje. Rusi so se dobro pripravili in skrbno izbrali delegate, ki bodo zastopali <7 Ženevi sovjete. Pa tudi so voditelji sovjetske Rusije skrbno pripravili načrte in predloge za univerzalno razorožitev. Rusi zahtevajo kompletno razoroževanje vseh narodov Oni imajo povsem druge načr-j te za razorožitev na suhem in1 na morju, kakor pa Amerika. Sovjetska vlada je imela velike težkoče pri izbiranju delegatov. Vsak, ki je bil imenovan, je našel kakšen izgovor, da bi se odtegnil težki nalogi. Kajti vsakdo se zaveda, da bodo baš ruski zastopniki imeli najtežje stališče na konferenci, ker nimajo nikogar, na katerega bi lahko računali, da bi jih podpiral. London, Anglija. — Anglija doslej še ni imenovala svoje delegacije, vendar je toliko znano, da bo na čelu angleškim zastopnikom na konferenci, Ronald McNeill, ki je prišel na mesto kancelarja, katero je zastopal Viscount Cecil. Kolikor je znano, je McNeill militarist, torej ni pričakovati kaj dobrega od njega. Vojaški eksperti trdijo, da je v Evropi dovolj vojnega materi jala za 12 do 15 milijonov mož. Pravijo tudi, da se je število tovaren, ki izdelujejo vojni materijal pomnožilo. Mali narodi, med temi tudi Jugoslavija, ki so bili navezani zaj dobavo vojnih potrebščin od drugih narodov, iste sedaj sa-1 mi izdelujejo doma, če ne vse,' gotovo pa do 75 odstotkov. Kako bo izpadla ženevska konferenca, je vprašanje, na katero je težko odgovoriti. Da pa ne bo izpadla povoljno, se da sklepati iz tega, ker celo največji pacifisti dvomijo, da bi se kaj doseglo na potu za razoroževanje narodov, kar je edino, ki bi dalo podlago trajnemu miru. -o- NAROČNIKOM! Radi današnjega državnega praznika Zahvalni dan, delo v naši tiskarni počiva, zato jutrišnja številka našega lista ne izide. Prihodnja številka izide zopet v soboto, dne 26. novembra, kar naj naročniki blagovolijo vzeti na znanje! i -o- — Lincoln, Neb. — Ogenj je uničil poslopje Van Sickle Paint & Glass kompanije ter povzročil veliko škodo. dijo, da ne bo minulo dva tedna, ko bodo z.aloge premoga v Colorado izčrpane in operatorji bodo primorani podpisati jacksonvillsko pogodbo. V torek je delo v Columbine premogovniku počivalo. ------i .m-. .......... „,tw,, ........ ■ Slika nam predstavlja Mrs. R. P. Lesure iz Corinth, Vt., ki drži v naročju 35 funtov težkega purana, ki je obsojen na smrt. Milijone takih priborov je bilo te dni v Zedinjenih državah, kjer j£ *tar običaj, da se Zahvalni dan slavi * piu-ano- vo pečenko. MILIJONI OBSOJENI NA SMRT. lowdenoyi pristaši na delu. Bivši illinoiški guverner pridobiva na moči v srednje za-' padnih državah in na jugu. — Lowden nima radikalnih načrtov. Washington, D. C. — V odgovor republikanski skupini, ki je za Coolidgea in meni, da ni moža med republikanci, kii bi ga mogel nadomestiti, je državni senator Clarence F. Buck, ki je Lowdenov "general", rekel, da je večina srednjega zapada in južnih držav za Franka O. Lowdena, katerega bodo delegati drugo leto na republikanski konvenciji podpirali. Buck trdi, da bo najmanj tolika množina delegatov omenjenih držav podpirala Lowdena, kakor ga je leta 1920. Buck upa, da bodo Lowdena na konvenciji podpirali delegati iz Arizone, Arkansasa.j Colorade, Indiane, Iowe, Min-nesote, Severne Dakote, Okla-home in Južne Dakote. Sena-' tor McNary iz Oregona, je tu-] di obljubil, da bo deloval vi svoji državi za Lowdena. Po zatrdilu Bučka, je večina držav na vzhodu za Lowdena. Mr. Lowden nima nobenih radikalnih načrtov in se vedno, kjerkoli nanese prilika, pokaže velikega prijatelja poljedelcev, ker je sam farmar, I zato pa so mu znane težave tega stanuj -o- j KARDINALU BONZANU SE VRAČA ZDRAVJE. j Rim, Italija. — Kardinalu Bonzanu, ki je zastopal sv. o-četa na Evharističnem kongresu v Chicagi, in se je pred kratkim podvrgel operaciji, se je stanje obrnilo na bolje in je izven nevarnosti. kabinetna kriza v belgiji. Jasparjeva vlada padla. — Socialistični člani ministrstva za krajšo vojaško službo. — Novi kabinet čakajo hudi časi. Bruselj, Belgija. — V ponedeljek zvečer je padel belgijski kabinet, kateremu na čelu je bil premier Jaspar. Padec je sledil viharni ministrski seji, ki se je vršila popoldan. Baron de Brocqueville, vojni minister, ni mogel predložiti načrta za reorganizacijo armade, da bi bil vsestransko zadovoljiv. Konservativci zahtevajo večjo silo za obrambo dežele, čemur pa socialisti kljubujejo. SocialistovsWi člani ministrstva zahtevajo, naj bi trajala vo-jpška služba le šest mesecev. Za obrambo dežele hočejo tudi kredita iz Nemčije, s katerim bi gradili velike trdnjave na nemški in holandski meji- Sodijo, da bo najbrže Jas-j par zopet pozvan, da sestavi i novo vlado, katero pa čakajo I še hudi časi in velike težkoče. i Socialisti so toliko pri moči, da lahko kljubujejo vsakemu važnemu gibanju vlade. -o- vihar y angliji; 12 oseb mrtvih. London, Anglija. — Vel. Britanija je letošnje leto že veliko prestala pred viharji. Sedaj zopet prihaja poročilo, da ■je prišlo pri zadnjih viharjih 12 oseb ob življenje, pva par-nika sta se potopila. V bližini Cromer se je v ponedeljek potopil angleški tanker, posadka se je rešila. -o-— Širite ameil: slovenca. KRIŽEM SVETA. — Washington, D. C. — Pe-samezne države v New England, kjer je divjala povo-denj, so javile trgovinskemu departmentu v Washingtonu, koliko imajo škode po poplavi. Tajnik Hoover je na podla-) gi tega zračunal, da skupna' škoda znaša do $30,000,000. — Tientsin, Kitajsko. — Kitajci v Tientsinu so usmrtili nemškega misijonarja .Rev. Hermenigilde, nakar so odnesli iz samostana vse kar je bilo dragocenosti. — Omaha, Neb. — Joseph Hanfelet, star 19 let, je šel na lov, je pa neprevidno ravnal s puško, ki se mu je sprožila in strel ga je zadel v prsi. Težko ranjenega so prepeljali v bolnišnico, kjer je kmalu nato umrl. — Rambouillet, Francija. — Umrla je Adienne Clemenceau, sestra "tigra", ki je bil za časa svetovne vojne francoski premier. — Washington, D. C. — Poročnik Matthew E. Finn, je pri vajah v lučanju bomb z letalom treščil na zemljo in bil pri priči mrtev. — Varšava, Poljsko. — V Mlavi so policisti izsledili stan komunistov, kjer so aretirali ; 47 oseb in zaplenili veliko množino komunistične literature. — Salt Lake City. — Iz Price, Utah, poročajo, da je v o-kolici velika množina divjih oslov, ki so farmarjem v nadlego. Podijo se okrog po poljih, kjer so povzročili precej- : šnjo škodo. — Carigrad, Turčija. — Turški komunisti so postali aktivni, a oblasti jim stopajo na prste. Te dni so aretirali 64 voditeljev, ki so razširjali komunistično propagando po Smirni in Adanu. -o- "SUD EXPRESS" — MILJO NA MINUTO. Pariz, Francija. — Iz Pariza v Madrid vozi vlak "Sud express", ki vozi z brzino nekoliko nad eno miljo na minuto. pozorroJakT v chi- cagu. Chicago, 111. — Na mednarodni turistovski razstavi v hotelu Sherman na Clark in j Randolph cesti, bo naš dan —| jugoslovanski dan, v petek ( zvečer. Ob sedmih bodite že tam, boste dobili lepše prosto-re. Razstavo so si nekateri naši rojaki že ogledali, ti pravijo, da je krasna. Vse kar imajo posamezne države za najlepše, to se vidi na razstavi. V petek zvečer bomo pa slišali naše, pevce, ki bodo peli v veliki j dvorani hotela. Oblečeni bodo, v pestre narodne noše. Pelo bo ( tudi hrvatsko pevsko društvo in srbski pevci. Slišali bomo znamenitega jugoslovanskega opernega baritonista, g. Culi-ča. In vse to samo za 30c, če pridete k nam v upravništvo i po tiket, s katerim boste po-• tem pri blagajni dobili popust. . Drugače stane tiket 50 centov. Pridite — naš dan bo. Clark kara vas pripelje do hotela. I Izstopite na Randolph cesti. I Iz Jugoslavije« KRVAV OBRAČUN MED MA'CEDONSKIMI KOMITAŠI. — OČE IN BRAT KOMITAŠKEGA VOJVODE USTRELJENA. — MAŠČEVANJE NAD CENTRALISTI. — DRUGE ZANIMIVE VESTI. Streli na mostu v Štipu. V ponedeljek, 31. oktobra zvečer so na mostu v Štipu za-čuli pet revolverskih strelov. Meščani, ki so bili v velikem številu na ulici, so pričeli bežati. Policija je takoj hitela v smeri, odkoder so se čuli streli in je našla na mostu v mlaki krvi Mišo Mihajlova-Gavrilovi-ča, lastnika tovarne posteljnih odej, in njegovega sina Rista. Oba sta bila mrtva. Zdravnik, ki je takoj prihitel na lice mesta, je ugotovil, da je nastopila smrt trenutno, in da je bilo vseh pet strelov smrtonosnih. Med prebivalstvom Štipa je zavladal velik strah, ker so splošno mislili, da j® ta novi atentat delo kake komitaške trojke. Panika, ki je nastala radi strelov, je olajšala napadalcem beg. Policija je takoj pričela zasledovati morilce in je obkolila mesto-. Uvedena je bila najodločnejša preiskava. Zdi se, da gre to pot za medsebojno razčiščevanje in maščevanje med federalističnimi člani macedonske organizacije in centralističnimi člani organizacije, čije vodja je bil Pro-togerov. Ustreljeni Miša Mi-hajlov je oče znanega bolgarskega komitaškega vojvode Panče Mihajlova. Kakor znano, je Panča eden naj odličnejših članov macedonskega komiteja. Poročen je z Menčo Karničin, ki je v dunajskem Burgtheatru ubila bolgarskega komitaškega vodjo Panico. — Znano je, da je bil Panča eden glavnih organizatorjev atentata na pokojnega generala Ko-vačeviča. Sodijo, da je najnovejši atentat maščevanje mace-donskih federalistov nad Pan-čo Mihajlovom in Menčo Kar-ničin, ki sta ubila njihova voditelja Sulova v Milanu in Panico na Dunaju. Ker se niso mogli maščevati nad Pančo in Menčo, so pa ubili očeta in brata Panče. -o- Smrtni »lučaji v Mariboru. V Mariboru je umrl znani, 86 let stari bivši vinski trgovec Friderik Baudinger. — Pljučnica je pretrgala nit življenja komaj 161etnemu realčanu Danilu Preglju. — V ponedeljek, 31. oktobra popoldne se je vršil pogreb 761etne Elizabete Novak, vdove po nastavljencu v mestni klavnici. -o- Avtomobil zgorel. V torek, na praznik Vseh svetnikov, se je peljala neka hrvatska družina — gospod, dve dami in trije otroci — iz Kranja v Škof j o Loko. Izposodila si je v ta namen šeetsedež-no limuzino tipa "Ansaldo", last tovarne "Jugočeska" v Kranju. Na serpentini, kjer se odcepi od glavne ceste posebna cesta v Škofjo Loko, pa je nenadoma nastal v motorju defekt. Gospod, ki je sam šofi-ral, je poskušal popraviti motor, vendar pa ni mogel zapreti bencinskega rezervoarja. — Bencin se je vnel in naenkrat je bil ves avtomobil v ognju. Sreča v nesreči je bila, da je vsa družba še pravočasno izstopila iz avtomobila, tako da ni bil nihče poškodovan. Avtomobil je gorel celo popoldne tja do večera, dokler ni ostalo le kup železnega ogrodja. Škode je približno 900,000 Din, vendar pa je krita z zavarovalnino. -o- Nasilen pijanec. V sredo, 2. nov. okoli poldne se je odigral na Viru pri Domžalah razburljiv prizor. Neki voznik — močno pijan — je u-stavil voz pred Šrajevo hišo, zlezel z voza in šel z nožem nad gospodarja, da bi ga zaklal. Ker tega ni dobil doma, je šel v sosedno kovačnico in tam začel z bičevnikom mahati po navzočih. Pri tem je seveda močno razgrajal in klel. Ker le ni dal miru, so ga zvezali in poslali v Domžale po orožnike. V par minutah sta bila na licu mesta dva orožnika, ki sta pijanca z največjo težavo ukle-nila, toda mož je z rokami verigo raztrgal. Ker ga. orožnika nikakor nista mogla spraviti z mesta, so ga naložili na voz in odpeljali v Domžale na orožni-ško postajo. -o- Žalostna posledica alkohola. V gostilno Ivana Matičiča v Dobu pri Domžalah je prišla na praznik Vseh svetnikov zvečer že pijana družba. Gostilničar jim ni hotel dati pijače in jih je odpravil skozi vrata na cesto, nakar je vrata zaprl. Družba je pričela razgrajati in en razgrajač je pričel s kolom tolči po oknih. Ker ni bilo miru, je gostilničar ustrelil s samokresom skozi okno prvega nadstropja. Nesreča je hotela, da je strel zadel v glavo neko žensko, ki je bila v družbi. Prvo pomoč je ženski nudil zdravnik dr. Hočevar iz Domžal. ki je nato odredil, da so jo še ponoči prepeljali v ljubljansko bolnišnico. -o- ŠIRITE "AMER. SLOVENCA" DENARNA NAKAZILA ZA JUGOSLAVIJO. ITALIJO, itd. Vik denarna poiiljatev bo ▼ itarm kreju fcftro, zanesljivo in brez odbitka izplačana, ako se poalužite naše banka, Dinarje, cddr. lire aamO včeraj pott-UaH p« teh-Ie cenah: 5°0 Din___9 9.40 I.OOo Din-----18.50 «,500 Din---46.25 5,000 Din____92.00 10,000 Din___ I82.0o 100 Lir ............................$ 6.10 200 Lir ...........................$11.90 500 Lir ............................$28.75 1000 Lir ............................$56.50 Ftf račjih svotah poseben popu*. Foimlua je v tab ctneh 2e mby ""Sndl iiHafnuati cen j« nemogoč* wliU lJ cm določevati. Merodajm PO e*ne dam, ko denar 'aprnjineiii lQkaafla ae izvrifajejo po poM al irVRŽUJBMO UJDI DENARNI FOSILJATVX IZ 8TARBQ* tU TA V AMCRIKO. Itaa in poHUka naakmte at! zakra'sek & ČE3arkc »t YORK. WL Četrtek, 24. novembra 1927 tel hi anjetarejii alorepski list th« flr«t and the Oldect Kot Z Aaw^, nian newspaper in America. B+umrlh* M IKL Established 18»L lak*)* Vsa* iu run «adelj. »mi- Issued daily, except Sundsy, Ifon-Mitaor la datror M tmnflril, day and the day after holiday*. Izdaja in tisKa? Published by: tdxnost publishing co. edinost publishing co. Naslov wredniitra in nprsre: Address of publication office: KMC W. 22nd St., Chicago, 1» 1849 W. 22nd St., Chicago, IlL Telffon; CANAL fi09flL Phone: CANAL 009«, Jisročalaal Bahacrfetionsj Ka letp lete -I5JQ For one year___fJ.Oj Ka pol leta. , .„, ., , For half a year____ 2.50 Za Clfeaup* fanaia la Ina»»3 Chicago. Canada ud Euros*! ia Celo tem „ , , fcQ* For one year___fc(K ga pol fets^ „— ,. , , gJO For half a year ____ 3,Q( POZOR:-—-Številka poleg Vašega naslova na liatu zna do kedaj im^te list plačan. Obnavljajte naročnino toč* ker s tem veliko pomagate listu. • DOPISI važnega pomeni za hitro objavo morajo biti doposlani na ured ■fttto vsaj daa in pol pred dnevom, ko izida list—Za zadnjo številko ▼ tedne t> €aa do čftrtka dopoldne.—Na dopise brez podpisa se na ozira.—Rokopisov Kako je i?pad!a debata? — Tako že ne, kakor je poročala lawndalska tetka. To jalovo priznanje, da besedna bitka ni prinesla odločitve je že priznanje, da je Zaje poražen-Tetka se pač boji povedati čisto resnico- Neki član je nam povedal, da je bilo baje nad dve tretjini navzočih, ki so na celi črti simpatizirali s Turkom in mu dajali prav. Zajcu so se baje vidno muzali, ko je mislil, da bo navzoče s svojimi običajnimi banalnimi frazami pa-nal in jih potegnil za seboj. Zdaj je sprevidel, da časi, ko se je dalo slovensko delavstvo omamiti z banalnimi frazami so minuli. Njegove ožje pristaše, ki po tetki svojo duševno revščino prodajajo je bilo baje zelo sram in so se po shodu kar porazgubili. Bili so pač silno moralno tepeni, kakor se čuje. — Zakaj ni bilo glasovanja bo kdo rekel? Ilm, zakaj ne? Zato ne, ker bi bila večina glasovala za Turka. Da niso pred javnostjo še bolj tepeni zato so se po premišljenem načrtu umaknili glasovanju na shodu. To, da ni dal predsednik na glasovanje je samo poteza, da so se ubranili še večje blamaže. Kajti ogromna večina na shodu bi glasovala proti posojilu. Take blamaže voditelji slovenskih socialistov še niso vlekli, kakor to pot. —• To pa tudi jasno pokazuje, da narod spregleduje in da nd da niti počenega groša več za prazno čvekanje in pisanje lawndalskih "špiefrakarjev"! Koncem konca pa vse to tudi pokazuje, da bo članstvo kmalu obračunalo z diktaturo pri tetki, kjer se objavlja samo to, kar je "špiefrakarjem" po volji, uradne resolucije in proteste društev, pa se baje potiska v koš. Tudi tej diktaturi so šteti dnevi. — Bogve, če zdaj lawndalski očka razume ali ne, da članstvo njegove prazne pisave in njegovega usiljevanja ne mara več?! Nedeljski shod bi mu moral pač odpreti oči! Bolj podrobno opišemo nedeljski shod v Lawndiji v prihodnji številki. Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at ghkaao. Illinois, under the Act of March 3, 1879. Zahvalni dan Danes praznujemo v Ameriki Zahvalni dan, ki se običajno obhaja vsako leto zadnji četrtek v mesecu novembru. Navadno že nastopi ta čas zima in večkrat je Zahvalni dan pobeljen s snegom, kakor brez njega. Narava v prirodi že zaključi svoj proces na polju, farmarji že navadno do tega časa pospravijo, kar je za pospraviti, in leto je že pri koncu. Zato je ta čas kakor nalašč pripraven za Zahvalni dan. Zahvalni dan je proglašen v Ameriki za vse narode, da ga proslave po svojih verskih prepričanjih, kakršnokoli že. Očetje te dežele so ga proglasili in vlada in predsedniki Združenih držav ga proglašajo vsako leto z zelo lepo sestavljenimi proklamacijami. Ako globlje premotrivamo ravnanje očetov te dežele, vidimo, da so bili tedanji državniki zelo zavedni verni možje V Ev ropi take praznike najraje proglašajo na nedelje. V Ameriki so proglasili Zahvalni dan na zadnji četrtek v mesecu novembru vsakega leta. Ne, nedelja je Gospodov dan sam zase, ki zahteva svoje slave in spoštovanja. Zahvalni dan pa mora biti zopet dan popolnoma sam zase, ko človek posveti lahko ves dan samo njemu in se zahvali za vse prejete dobrote v letu, ki jih je prejemal na ta ali oni način. Ravno to kaže globoko religijoznost ameriškega naroda. Da, Zahvalni dan praznujemo danes in dolžni smo Stvarniku velike zahvale za marsikaj, kar smo prejeli v tem letu, bodisi v tej ali oni obliki od njega. Zahvaliti se imamo vsi, ta za to, ta za ono itd. Morda ni bilo vse tako, kakor smo si želeli, vendar za veliko se imamo zahvaliti svojemu Stvarniku. Pomislimo na tisočere, katere so zadele v tem letu razne katastrofe samo v Ameriki. V južnih državah velikanske po-vodnji, ki so uničile na tisoče farm in domov. Zahvalimo Boga, da je bilo nam prizanešeno, zahvalimo Boga, da smo zdravi, in za koliko še vse se imamo zahvaliti! Praznik je, malokje delajo na ta dan in prilika in dolžnost je, da se vsak katoličan udeleži sv. maše in zahvali Boga za vse prejete dobrote v tekočem letu. Le hvaležni ljudje so vredni novih dobrot! -o- Francosko-jugoslovanska pogodba. Te dni se je podpisala med Francijo in Jugoslavijo prijateljska pogodba, katera je zbližala obe državi v še večje prijateljske vezi. Francija je s tem javno pokazala vsemu svetu, da je Jugoslaviji naklonjena in bo isto vsepovsod, pri vsakih pravičnih težnjah tudi podpirala. Tekst francosko-jugoslovanske pogodbe je ta-le: V čl. 1. se obvezujete obe stranki, da ne boste druga druge napadli in se ne udeležili nobenega napada, ki bi bil naperjen proti varnosti enega izmed pogodbenikov. Izjema bi bila le, če zahtevajo interesi samoobrambe ali pa po društvu narodov sklenjena akcija. V čl. 2. se zavezujete obe stranki, da boste vse ev. medsebojne spore izgladili diplomatičnim potom ; če bi se to ne i posrečilo, pa se podvržete razsodišču. Tozadevno boste sklenili poseben dogovor. V čl. 3. se obvezujete Francija in Jugoslavija, da boste vse sklepe Društva narodov in sveta društva, če bi stavili na ! kocko varnost enega izmed pogodbenikov, skupaj pretresli. Či. 4. Ce bi bila Francija in Jugoslavija vkljub njunim mirovnim tendencam in ne da bi koga provocirali, napadeni, se sporazumete takoj obe državi, da podvzamete skupno ak- i Ijj^^jgl^ijjlOj^^'1^1^^*^«^ tmi^ [ un i M [M i £J ........mmmmrn* | * PODLISTEK * | ■^^^HllUfES J It 2S31K tflUliilltčiMimiil S-LLI llOlilflllttllllFtlllill] 0 TH ttiS) IlilllIirilllliiBNllIIIIiIIlfIliIIFfl[)l£ (U111F11 Rev. K. Zakrajšek, O.F.M.: . MOJI SPOMINI. Kondukterjem so dajali večje napitnine, da so jih zapirali v posebne oddelke, da so bili varni. "Bil sem vesel, da sem prišel do svoje postaje, da sem mo^el iz vlaka," je pripovedoval nek duhovnik. Danes? 2e pred dvemi leti je bulo dobro. Sedaj je še bolje. Da, ko aera se peljal parkrat na vlaku, enkrat v Ljubljano in drugikrat na Bled in je bilo vse zasedeno v vozu, moral sem stati. Pa je takoj vstal vsakikrat potnik pole« mene, me pozdravil in rekel: "Gospod pater, sedite tu, prosim!" Ker sem bil v habitu, ni mogel vedeti, da sem Amerikanec, da bi se mi radi tega umaknil. To je bilo lepo. To kaže plemenitost »srca. In, narod slovenski, prav je, da pripo-znaš delo svoje duhovščine, njene žrtve zate, vsaj gre pred vsem to le za tvoje lastne koristi. Duhovniki smo vsi le sinovi revnih starišev, revnega slovenskega kmeta ah delavca. Sinovi bogatinov ne gredo radi v duhovski stan. Njim diše mesta odvetnikov, zdravnikov,-uradnikov. Zato ni čuda, da duhovnik, ta sin slovenskega ratarja, čuti s svojim narodom. Pri Slovencih je, kakor pri Ircih. Tudi na Irskem je bil duhovnik stoletja edini prijatelj svojega naroda, edini zagovornik njegovih pnavic in branitelj njegovega doma in kože. In kako je irski narod hvaležep tej svoji duhovščini \ Kako jo čiala! Kako ji je u-dan! In on ve, da ima od tega korist ne duhovščina, temveč sam narod ko« i«ki Vzeli so narodu jezik, pa ga še niso uničili. Irski narod je ostal narod tudi s tujim, angleškim jezikom, v ustih. Zakaj? Kdo ga je ohranil? Odvetniki njegovi? Njegova inteligenca? Ne! Duhovščina njegova po svojih cerkvah! Kako odločna narodna zavest je še sedaj med Jrci v Ameriki! Doma so izgubili jezila, tu so izgubili domovino, pa — ali so prenehali biti narotj? Vse narodnosti tonejo v ameriškem morju in izginjajo in jih kmalu ne bo več. Dva naroda se pa nikdar ne bosta izgubila tudi v Ameriki ne — židovski m irski. Ih zakaj ne? Vera ju drži in druži in ju bo držala. Peti ali sesti ro^ je že v Ameriki irska družina. Pa je danes kaj manj irska, kakor je bila prvotni $ru-iina, naseljena od včeraj v Ameriki? Poglejmo Nemce, Poljake — najdemo ta pojav? Ne! JSfrjer drugje! Ameriški Slovenci, le premišljajte nekoliko to dejstvo. r ' Iraki narod je hpel narodno zavedno, krepko zavedno in" junaško zavedno du- - J • hovščino, te se je oklenil in — zmagoval i je in zmagal bo in ne bo poginil, dokler bo ■ imel tako narodno prežeto duhovščino in ' dokler se bo kot narod te duhovščine držal. Pri nas v Ameriki seveda manjka na eni in na drugi strani. Doma pa ne! Tu doma pa ima narod duhovščino prav tako kakoršna je irska, ima Jegliče, Korošce, Kreke, Mahniče, Smode-je in dr. £ato pa tu ni treba druzega, kakor da se tu narod, kakor na Irskem, krepko oklene te duhovščine in gre za njo, ji zaupa popolnoma v njene roke svojo vero, svojo narodnost, pa tudi svojo državo. iS ta tu Proti slov. duhovščini, proti slov. kat. zavednim inteligentom in pa proti celemu ' katoliškemu narodu so nakopičili pQ nih departments vlacji, da *>i se vzdržali z umetno pomočjo ip s|lo vlatje na vladi. Poslanec Smpdej je rekel sam: "To je strašno, kako so ti Ijitfje (liheralni poslanci) očrnil* v Belgradi* svoj narod! Koliko 'energije, koliko truda in časa moramo sedaj porabiti samo v to, da to b^to čistimo m Deremo nrprf j___'IV cijo v varstvo svojih narodnih interesov in stafflja, v#varjene-ga po mirovni pogodbi; pri tem pa boste irosJi P*$d očffli ^b* veznosti, izvirajoče iz pakta Društva narodov. Cl. 5. Obe vladi se obveg^Jete vsak poskus po spremembi sedanjega političnega položaja skupaj pobijati in delati na! to, da se za ta slučaj doseže sporazum. Cl. 6. Pogodbenika izjavita, da se no^^na določba ne more tolmačiti na tak način, kaljar fo.bi bilo v njej kako na^ sprotje do med Francijo in Jugoslavijo in drugimi evropskimi državami nanašajočih se pogodb. Obe vladi se dfclje obve*UT jete, izmenjati si misli v vseh vprašanjih evropske politike, da tako podpirate mirovne tendence. Oba pogodbenika bosta se med seboj obveščala o pogodbah, ki naj jih skleneta s tretjimi državami. Cl. 7. Ta pogodba ne nasprotuje nikakim obveznostim, izvirajočim iz pripadnosti k Dr#|tvu nargdpv. Pogodba se registrira v Ženevi. Dobi veljavnost po ratifikaciji, velja za 10 let, more se pa po 9. letih sporazumno podaljšati. Tekst navedene pogodbe sam po sebi pove, da sta Francija in Jugoslavija najbolj iskreni prijateljici na evropskem kontinentu. Za Jugoslavijo je to velike važnosti. Kajti s francoskim prijateljstvom je paralizirana znana provokacija, katero neprestano podžiga proti Jugoslaviji < neprijazna Italija. Zato ni aič čudnega, da smo te dni čuli, da so italijanski fašisti priredili pred francoskim in jugoslovanskim konzulatom v Rimu velike sovražne demonstracije. Ta prijateljska pogodba med Francijo in Jugoslavijo je nov trn, ki precej hudo bode zavistno Italijo. AMERUCAMSKl SLOVENEC AMERIKANSKI SUOVENflJC TEDENSKI VESTNIK SVETEGA ŠTEFANA. Chicago, 111. Šentštefanska naselbina je zmiraj v delu. Na vse strani se razgibava. Zdaj ji že niso dovolj nedelje, tudi v tedenske dni hoče razmaha. V soboto se nam je prvič predstavil St. Stephens Social Club. Kar nas posebno veseli je to, da se je mladina tako odločno in živahno zavzela za družabni klub, ki je tako velikega pomena za življenje naše naselbine. Tako lep večer so nam dali, da so bili žiaane volje udeleženci še dva dni. Naša mladina pa je pokazala sosednemu svetu, da ni samo za en krajcar, dva, ampak lahko priredi ravno take programe, kakor jih druge narodnosti v soseščini. Prekmurski narod se je v nedeljo zabaval v družbi drugih Slovencev. Pevsko društvo "Jezero" jim je preskrbelo to zabavo. Vsi, ki so bili navzoči, morajo priznati, da se tudi prekmurska pesem lepo razvija med našim bratskim narodom. Bog daj, da bi se Slovenska krajina v Chicagi vedno bolj razmahnila. Da je naša dvorana jako primerna in prostorna, uvidevajo že tudi tuji prijatelji. Kolumbovi vitezi bodo priredili zad-inji teden novembra svojo jesensko zabavo. Tri večere bodo gostovali v naših prostorih. Bishop Ketteler Council ima med svojimi člani tudi mnogo Slovencev, zato pričakujemo, da ne bo Slovenca, ki se ne bo 'udeležil njihovega slavlja. Poleg tega nam bodo Kolumbovi vitezi na velikonočno nedeljo pokazali še nekaj drugega, kakor nam obetajo. V naši cerkvi bo Council pristopil k sv. obhajilu. To bo tudi lep prizor, če bo le dovolj prostora v cerkvi.! Popisovanje družin gre jako I lepo od rok. Nadejamo se, da bomo lahko sestavili popolen zapisnik vseh Slovencev, kar jih živi v Chicagi. Zadnjo nedeljo smo obiskali tudi nekaj Slovencev v oddaljenem Ber-wynu, toda, ker so tako raztreseni vsaksebi, vseh nismo mogli obiskati. Vtis, ki sta ga dobila popisovalca, je nad vse zadovoljiv. Vsi z veseljem pozdravljajo delo sv. Štefana med rojaki in obljubljajo, da bodo vedno stali roka v roki s svojimi prijatelji rojaki sredi Chicage. Seveda so predaleč, da bi mogli vsako nedeljo k nam; svoje cerkve imajo in svoje šole, toda časih bodo prišli in takrat bomo z veseljem prekramljali nekaj ur. Še vsaka družina, ki smo jo obiskali, je poklonila dar naši cerkvi, za kar se ji cerkev lepo zahvaljuje. Kakor razvidimo sedaj pri obiskovanju, je mnogo družin novih v Chicagi, ki so se priselile od drugod, veliko družin se je pa izselilo, za katere nismo vedeli, da so se izselile. V nedeljo smo krstili hčerko Math Grilla. Kumovala sta Fr. in Mary Grill. Zdravje in srečo tako novorojenčku, kakor tudi materi! -o- NQVICE OD SV. JOŽEFA V FOREST CITY. Forest City, Pa, Dne 21. in 22. sta priredila pevska društva "Zvon" in "Naprej" koncert v korist mestnega parka in igrališča v parku. Udeležba je bila sijajna. Skoro vsi meščani našega mesta so bili prisotni in naravnost očarani nad vrlo dobro uspelim koncertom naših slovenskih pevskih društev. Za ta nastop zaslužita imenovana pevska društva vse priznanje in pohvalo. Lep party so imeli predzad- njo sobota v počast Halting J-I Gerčman iz Bingham, N. Y. — Večje število njegovih znancev in prijateljev je posetilo to prijazno gostijo, kjer so se prav i dobro zabavali. Party so mu priredili za njegov 47. rojstni dan. Mr. Gerčmanu želim, da bi jih vsaj še 47 dočakal! Dal Bog! V nezavesti so našli te dni ležati ob cesti na Belmont St. V Carbondale Miss Dorotejo Skul. Bila je vsa opraskana in odrta. Zadel jo je avtomobil in vrgel v stran. Prepeljana je bila v bolnišnico, kjer je prišla k zavesti, ne ve pa ničesar, kako se je vse zgodilo. Pozdrav čitateljem! Poročevalec. ——o----1 SMRTNA KOSA. Pueblo, Colo. Nič veselega nimam za poročati. Same žalostne novice. Te dni je tukaj preminul Fr. Knep po 4-mesečni bolezni. — Preminul je 1. novembra in pogreb se je vršil iz hiše žalosti v cerkev Matere božje in od tam na pokopališče. Pokojni je bil doma iz Mlačeva na Dolenjskem. Zapušča žalujočo ženo in štiri otroke. Bil je zvest naročnik A. S., zate ga toplo priporočam v irwolitev in blag spomin. Naj mu sveti večna luč in naj spava v miru! J. M. -o- KAJ JE NOVEGA V JO-LIETU? Joliet, 111. Mesto Joliet narašča. Zato so se meščani na zapadni strani mesta izmislili, da bodo organizirali svojo zapadno stran in jo krstili z "West Joliet" — to je po naše Zapadni Joliet. Na podlagi tega pravijo, da bodo anektirali še na-daljni teritorij k mestu na zapadni strani, kar bo dalo mestu večji obseg. Tako se bo naše mesto kmalu delilo na štiri |dele in Če bo to res, kar je zadnjič pisala chicaška Tribuna, I da bo tekom petih let že bro-dovje plulo po kanalu dp New Orleansa, potem ima Joliet še lepo bodočnost in bo kmalu milijonsko mesto. Prihodnjo spomlad, pravijo, da začno z delem s poglobljenjem kanala na celi črti. Samo v Jolietu, pravijo, da bodo prihodnjo spomlad zaposlili nad 500 delavcev. Da bi le. Avtomobilske nesreče so neprestano na dnevnem redu in stalno naraščajo. Največ se jih dogodi ob sobotah in nedeljah, ko opiti ljudje drve svoje av-toje tjavendan. Med mnogimi je bil aretiran tudi J. Terlep z North Broadway. Na No. Ni-chilson Streetu je zadel v neki drug avto. Škoda je bila na obeh straneh. Dospeli policaj je pa še našel v Terlepovem avtomobilu steklenico z vinom, kar je še hujše v teh časih. — Vsaj naši rojaki naj bi se pazili v tem oziru. Prijet je bil tudi oni, katerega je zadel. Oba sta ga imela neki pod kapo, kakor poročajo. Te dni se je vršila pred sod-nijo obravnava radi slučaja Mr. John Lekana in njegove soproge, Mrs. Mary Lekan, oba z 4Q6 Marble Street. Mrs. Le- kan je vložila tožbo proti svojemu možu, ker je z njo baje slabo ravnal, da se loči od njega in zahteva za vzdrževanje. Priče so pričale v prilog žene. Poročila sta se leta 1909. Zakonska ljubezen, kje si! Poročevalec. -o- ! TO IN ONO IZ DALJNEGA WYOMINGA. Rock Springs, Wyo. Od sile so postali ljudje. Te dni je Louis Hostar iz tega mesta pustil za mal čas, svoj avtomobil predzadnji torek na ulici. Toda v tem času mu je nekdo izmaknil in odpeljal avto-'mobil. Policija je bila takoj obveščena, ki pa doslej še ni I nič našla. Mislili smo, da znajo krasti avtomobile samo tam v vaši veliki Chicagi, pa vidimo, da imamo tudi na daljnem za-padu take eksperte. Znana majna Lionkol, ki je pred časom obratovala, se je te dni zopet otvorila za obrat. Nekako 50 majnarjev bo delalo v njej. Zadnje čase je prišlo semkaj veliko ljudi za delom, kar pa ni za priporočati. Tudi tukaj je vedno dovolj delavcev. K. -o- SMRTNA KOSA NA ELYU. Ely, Minn. Tukaj je preminula zadnji teden občeznana Mrs. John Kapsch. Bolna je bila več let in je prenašala bolezen udana v božjo voljo. Pokopana je bila iz slovenske cerkve sv. Antona. Rodila se je na Slovenskem leta 1868, in je bivala v Minnesoti nad 25 let. Zapušča žalujočega soproga, štiri hčere in dva sina. Naj ji sveti večna luč in naj v miru počiva! E. M. -o- USODA POLJAKA V AMERIKI. Pred šestnajstimi leti je prišel v Ameriko in se nastanil v Detroitu, Mich., Poljak Andrew Kaczmarek. Marljivo je delal in hranil ter redno pošiljal del svojih prihrankov svoji družini v staro domovino, večji del pa je nalagal v hranilnico. V šestnajstih letih je prihranil $11,500. Bil je tako varčen, da je hodil deset milj na dan od dela in na delo peš, samo da mu ni bilo treba plačati "car fare". Njegova varčnost je pa tudi bila njegova poguba. Kajti neki zločinci so ga zvabili s seboj in ga z avtomobilom odpeljali na samotni kraj, kjer so ga usmrtili. Nato so ponaredili podpise ter se polastili nje-vih prihrankov. Ker žena žrtve ni dobila več pisem in podpore od svojega moža, je začela slutiti, da se mu je nekaj pripetilo. Pisala je poljskemu konzulu v Detroit sledeče: "Jaz dobro vem, da je moj mož mrtev. Vem, da ga ne bom nikoli več videla." Konzul ni mogel drugega, kakor ženi potrditi, da je bil njen sum opravičen in da je mož bil ubit ter oropan prihrankov. PRODAM malo otroško posteljico, ki je v prav dobrem stanju. Po«ye se na: South Winchester Ave., Chicago, III. "Strokovno" mnenje. — Pariški advokat je pripovedoval sledečo zgodbico. Na sodišče so poklicali sodnega zdravnika, naj preišče nekega mladega kaznjenca glede njegovega duševnega zdravja. Zdravnik mu ukaže, naj napravi pismen o-pis pretepa radi katerega je bil zaprt. Ta poročilo napravi, zdravnik ga pregleda in sodniku izjavi, da ni niti dvoma o tem, da je kaznenec, pisec tega poročila, duševno manj vreden. Zagovornik tega "ome-jenca" je z grenkosladkim glasom pristavil: "To odločno mnenje je name učinkovalo zelo neprijetno Ono poročilo sem sestavil namreč jaz, moj klijent ga je le prepisal in podpisal ! Četrtek, 24. novembra 1927. Cerkovnik Jože. K, AMERIKANSKI SLOVENEC Jože je bil star fant, vsaj kosti so bile stare, četudi je sam zatrjeval, da je še mlad. Sneg mu je že precej zapadel na glavo, da je bilo pod klobukom že skoraj vse belo. Koliko je bil pravzaprav star, ni nihče vedel, ker ni hotel nikomur prav povedati. "Koliko si pa star, Jože?" ga je včasih kak župljan vprašal. "Dosti, dosti! Se preveč!" je odgovarjal. "Pa vendar ravno koliko?" "Ali me misliš kupiti?" se je odrezal odločno in vzel vsakemu veselje, ga še nadalje nadlegovati z vprašanji. Da je moral biti pa že precej star, so pa župljani Sv. Jurija sklepali že iz tega, ker je bil cerkovnik že odkar pomnijo. "Ko sem bil še prav majhen", je računal kak možakar, "je bil Jože že cerkovnik pri našem Sv. Juriju." "Pa je bil zmiraj enak, odkar ga pomnim", je pojasnil drugi. In Jože je bil navdušen za svoj vzvišen poklic. Ko je šel nažigat sveče pred veliko mašo, je šel tako ponosno pred oltar in nesel svojega "kajfeža" pokonci kot kak kralj svoje kraljevo žezlo. Bil je prepričan, da ga cela cerkev gleda. Se bolj ponosno je šel po cerkvi, ko je šel z "muto" med pridigo po cerkvi. Takrat se je posebno čutil visoko vzvišenega nad navadnimi župljani. -Prevzetno je zato drezal fara-nom pod nos z "muto" in jim pozvončkal, posebno takim, katere je poznal, da so bolj skopi. Po trikrat jim je pocin-gljal: tin-tin-tin! Tin-tin-tin! Tin-tin-tin! Češ: boš kaj dal, ti skopuh ti skopi! Posebno na takega je imel posebno piko, ki mu je pri krstu dal premalo. Pri takem je zvonček posebno trdo zacingljal. Kadar je pripovedoval o g. župniku kako reč, je vsikdar rekel: "Jaz in gospod župnik sva šla." Večkrat je z g. župnikom celo maševal, kajti večkrat je rekel: "Jaz in gospod župnik sva maševala tam in tam." Ce mu je kak nevoščljiv za-» brusil nazaj: "Kaj boš ti maševal?!" "Kako pak? Ali si kdaj videl, da so gospod župnik sami maševali? Brez ministranta še maševati ne smejo, so mi povedali", se je odrezal možato. "No, da. G. župnik so že ma-ševali. ti si jim pa samo stre-gel." "Kajpak kot stregel. Strež-nikovo delo in gospodova maša je pa vse skupaj le ena maša, ali ne? Kako neumno govoriš." Pa je vsikdar zmagal. Pri tako zvesti službi cerkvi in župniji pa ni čuda, da se je Jože pozabil ženiti. "Ko sem bil mlad, sem bil prepameten", je odgovarjal, če ga je kak radovednež tudi o tem izpraševal, "potem sem bil pa prestar." In pri tem je bil pa Jože prav srečen v svojem poklicu. Morda ni bilo nikogar v župniji, ki bi bil tako srečen in zadovoljen kakor on. "In kako bi ne bil?" je večkrat razlagal, posebno, ko ga je imel malo v glavi. "2ene nimam, da bi me jezila. Otrok nimam, da bi skrbi delali. Za silo zaslužim. Zdrav sem. Kaj pa hočete več?" Pa vendar je bilo nekaj, kar mu je kazilo to srčno veselje in zadovoljnost. dasi tega ni nikjer in nikdar nikomur povedal. Premalo denarja je imel nahranjenega. Že iz mladega je sanjal, da bf si rad nahranil vsaj desettisoč kro®. To je bilo namreč Se v prejšnlh časih, ko smo imeli Se kronce. Jožeta namreč že več let ni več. Se med vojsko so ga pokopali. Kovačevemu Janezu je namreč kopal grob. Mrzlo je že bilo. Pa se je prehladil, dobil pljučnico, pa ga je stisnilo. "Ko bi imel vsaj desettisoč krone, pa bi šel takoj v pokoj in bi mirno do smrti živel," si je večkrat polglasno govoril. Zlasti je o tem premišljeval ob dolgih urah, ko je vsaki teden cerkev pometal. To delo je bilo edino, katero se mu ni do-padlo pri celi cerkovniški službi. Zato je bil pa zmiraj slabe volje, ko je ob petkih po sveti maši začel iskati metlo in se pripravljal na to delo. Posebno zadnja leta ga je to delo jezilo, ker se je težko pripogibal in izmetel smeti izpod klopi. "Le koliko ti ljudje blata v cerkev naneso!" se je jezil. "Le zakaj bi si malo črevljev ne odtrkali pred cerkvijo. Cerkev je vendar svet kraj in ne za blato. Oh, ko bi že imel desettisoč krone, da bi šel v pokoj!" je vsikdar ob takih prilikah zaključil svoje hudovanje nad blatom pod klečavniki v klopeh. Toda leta so hitela mimo njega, ali bolje nad njim v večnost, drugo za drugim. Desettisoč krone pa le ni hotelo priti. V cerkvi sv. Jurija so pa imeli tudi mal altarček sv. Antona. Sicer so sv. Antona največ nadlegovala dekleta, ki so ga prosila za bogatega ženina. Vendar ga je pa tudi Jože zelo obrajtal. Parkrat je namreč že izgubil ključe od cerkve, pa jih ni mogel najti. Pa se je sv. Antonu priporočil, pa mu je vsikdar pomagal, da jih je našel. Ko je neki peteK, bilo je ravno v juniju, ko je v prazniku sv. Antona zopet pometal cerkev in bil posebno slabe volje, je moral odnesti izpred oltarja sv. Antona tudi ovenele cvetlice, s katerimi so ga čestilci obdarili za njegov god in praz-nik. Ravno je pobral vaze z oltarja in hotel oditi. Tistih za-željenih deset tisoč krone mu je zopet zelo hodilo po glavi in se mu je posebna želja po njih vzbujala v srcu. V tem slučajno pogleda na kip svetnika, kako ponuja hlebček kruha. "Saj res!" pravi Jože ves razveseljen polglasno. Videlo se mu je, da mu je zelo dobra misel švignila v glavo. Sam s seboj je bil zadovoljen. Tako je bil zadovoljen, da se je še nasmehnil, dasi je bil ves ne-voljen. "Saj res!" je ponovil. "Na to pa nisem mislil. Na sv. Antona sem pa čisto pozabil. On ima vsaki dan deset prošenj, da mu jih gospod Jezus usliši. Čudno, da mi že preje ni prišlo v glavo. Njega bom prosil, da mi pomaga priti do teh ljubih desettisoč kronic!" Takoj zloži na oltar nazaj vaze s cveticami, še dve sveči nažge in poklekne na oltarjevo stopnico in začne goreče moliti. Ker je bil prepričan, da je sam v cerkvi in je mislil, da ga bo sv. Anton raje uslišal, je pa glasno molil. "Ljubi sv. Anton, ki si me že tolikrat uslišal, še sedaj me daj! Daj mi deset tisoč kronic, za katere Boga že toliko let prosim Ti me moraš uslišati." Tako je molil. Toda Jože se je zmotil, ko je mislil, da je sam v cerkvi. Gospod župnik je hotel za nedeljo napisati oznanila, zato je prifiel slučajno od zadaj v zakristijo, ki je bila odprta, *da se je ^zračila cerkev. Jože ga pa ni slišal, tako je goreče molil. Nasmehnil se je gospod čudni prošnji svojega dolgoletnega zvestega delavca in skopaj se mu je zasmilil. "Saj res!" si je mislil slednjič dobri gospod, "tako dolgo že tako zvesto služi ta mož cerkvi, meni in župniji, da zasluži že kako priznanje. Nekoliko bom dal sam, nekoliko bom pa od bogatejših župljanov naprosil, pa mu bomo dali v dar če ne ravno deset tisoč, pa vsaj del tega. Pa naj gre v pokoj. Saj revež ne more več zmagati vsega dela." Odšel je tifio iz zakristije, da ga Jože ni slišal. Jože je res celi teden pridno molil in krasil sv. Antona, gospod župnik pa med tem časom pridno zbiral po župniji za starega cerkovnika. Devetdnevnica je sicer minila in Jože je bil razočaran. Gospodu župnik zbiranje daru za Jožeta namreč ni šlo tako od rok, kakor bi bil r'ad^Sele par dni po devetdnevnici je nabral pet tisoč. Videl* je pa, da več ne bo zmogel. Odločil se je, da mu bo dal kar to, kar je nabral. Ko je odmaševal v petek in vedel, da bo Jože zopet pometal cerkev in bo čistil tudi oltar sv. Antona, dal je nabrani in darovani denar na oltar in pazil, da ga bo res Jože dobil v roke. In ga je. Ves vesel ga zapazi in pograbi in spravi v žep. Imel je namen ob priliki mu povedati celo zgodbo. Hotel je samo paziti, kaj bo sedaj Jože naredil. Seveda je bil Jože ves srečen in vesel, hitro pometel, potem pa hajd v gostilno. Taka sreča se mora pač dostojno zaliti. Prav pošteno se ga je na-lezel tisti dan. Opoldne je celo pozabil zvoniti, da je morala župnijska dekla mesto njega. V soboto večer, takoj ko je odzvonil, jo je Jože mahnil zopet v gostilno in se ga še bolj navlekel, da je bil ctlo nedeljo ves zmešam. Gospod župnik je to opazil in mu je bilo že žal, da je naredil to šalo z Jo-žetom. Vendar prepozno je sedaj. Počakati treba, kaj bo iz uga. Pa je bilo zastonj. Jože se je vedno večkrat in večkrat opijal. Vedno raje in raje je zahajal v gostilne. Tako je začelo gospoda župnika že resno skrbeti in je skletail, da mor? nekaj narediti. Pa kaj? In zmislil si je prvi poskus. Počakal je Jožeta zvečer v temi pred mežnarijo. ko se je vračal iz gostilne pijan in se zagrnil v rjuho. Ko pripelje Jože svojo barko pred mežnarijo, stopi pre-denj bela postava. Ej, pa Jože ni bil strahopetec. Saj je bil celo na pokopališču vsako uro po noči, še v mrtvašnico je šel po noči, če je bilo treba. Zato se tudi tega "strahu" ni ustrašil. "Kdo pa si?" odločno in neustrašeno vpraša beli "strah". "Jaz sem sv. Anton, ki sem ti dal pet tisoč kron, ker si me prosil. Ker jih pa tako grdo zapravljaš, prišel sem po denar, da ga daš nazaj!" "Kaj? Ti si sv. Anton?" se odreže Jože jezno. "Sv. Anton si? Tako? Kar spravi se mi takoj nazaj na oltar, pa glej, da mi kmalu prineseš, kar si še dolžan! Kaj te nisem za deset tisoč prosil? Marš!" In zakadil se je v strah, ki se je pa še o pravem času umaknil in se je pijani Jože zvrnil po tleh. "Nič ne bo tako!" je sklenil gospod župnik. "Sedaj treba pa nastopiti." In res sta drugo jutro imela z gospodom župnikom po za-jutreku v župniški pisarni dolg p govor. Kaj sta govorila, sicer ni bilo znano. Vendar toliko je znano, da je Jože še tisti dan o-stanek "daru sv. Antona" prinesel v župnišče in ga je g. župnik naložil zanj v hranilnico in da je Jože v nekoliko tednih dobil naslednika, cerkev sv. Jurija pa novega cerkovnika. V župnišču je služil in delal kolikor je mogel. Samo jame je še kopal na pokopališču, kjer je tudi smrt iztaknil. Večkrat sta se z gospodom župnikom pogovarjala, ko sta bila sama, in se od srca smejala. "Kaj se neki gospod in Jože vsikdar tako smejeta, ko sta sama?" so se pesli v župnišču izpraševali. Toda cela zgodba p je ostala tajnost med njima dol Jožetove smrti, ko jo je šele g. ( župnik zaupal svojim ožjim prijateljem, ko je pogovor nesel na zvestega in pridnega rajnkega cerkovnika Jožeta. -o-- ZNAMENITI ZGODOVINSKI DNEVI. • LEPA PRILIKA ZA INVESTACIJO! 16. oktobra 1877. je umrl francoski dramatik Theodore Barriere. Njegovo najboljše delo je ciklus dram "Les filles de marbre" iz L 1853. Njegova s komiko prepletena dramatična dela so imela velik uspeh. 17. oktobra 1578. se je rodil florentinski slikar Christofano Allori, sin Aleksandra Allori, ki je bil tudi slikar in učenec Bronzina. Najslovitejše delo Chr. Allori j a je "Judit"--17. oktobra 1757. je umrl fizik Rene Antoine Ferchault de Reaumur, rojen 28. 2. 1683. Najpre-je je študiral pravo, nato pa naravoslovje. Iznašel je po njem imenovani porcelan in alkoholni toplomer. Za svoj toplomer je uvedel skalo 80 stopinj. To skalo so obdržali, ko so alkohol nadomestili z živim srebrom. — 17^ oktobra 1797. sta Francija in Anglija sklenili mir v Campo Formio. — 17. oktobra 1877. je umrl Gustav Langenscheidt, slovit poznavalec jezikov in založnik Skupno s prof. Toussaintom sta izdelala posebno učno metodo jezikov, katero pozna vsak gimnazijec. Od 1895. dalje vodi književno podjetje njegov sin Kari. — 17. oktobra 1887. je v Berlinu umrl kemik Gustav Robert Kirehhoff. Leta 1847. je našel zakone pri cepitvi elektr. toka v več vej, kar pomenja razširitev Ohmovega zakona. Skupno z R, Buusenom v Heidelbergu je leta 1854. določil spektralno analizo. — 17. okt 1912. sta Srbija in Bolgarija napovedali vojsko Turčiji. , .m 18. oktobra 1627. so v Tor-gau na Saksonskem predvajali prvo nemško opero "Daphne", katero je komponiral Heinrich Schuetz, imenovan Sagittarius. Schuetz je študiral pravo. Deželni grof Moritz von Hessen-Kassel pa ga je pregovoril, da se je poklicno posvetil godbi. Med tridesetletno vojno se je podal v •Benetke, od tam v Dresden in v Kopenhagen. Po končani vojni se je vrnil v Dresden, kjer je 6. nov. 1672 umrl. Njegova opera "Daphne" ni več ohranjena. — 18. oktobra 1777- se je v Frank-furtu a. d. Oder rodil Heinrich von Kleist. — 18. okt. 1827. je kuhar Francois Appert znašel metodo kondenziranja mleka. Appert se je namreč mnogo bavil s konzerviranjem jedil. 19. oktobra 1812. Umik Napoleona I. iz Rusije. — 19- okt. 1827. se je v Cambrai rodil francoski kipar Henri Jos. Charles Cordier. Bil je mojster v reproduciranju tipov različnih človeških ras. 20. oktobra 1677. se je v Lvovu rodil poljski kralj Stanislav Leszizynski. Umrl je 23. 2. 1766. v Lunevilleu- L. 1704. ga je Karl XII. postavil za kralja proti Avgustu Močnemu. Po Karlovem porazu pri Pol-tavi 1. 1709. je bil pregnan. Leta 1738. se je odrekel Poljski, obdržal pa je naslov kralja. — 20. oktobra 1877. je an-gleško-francosko-ruska mornarica v bitki pri Navarino (srednjeveško ime za grško mesto Phylos) premagala turško-egipčansko mornarico, —- 20. oktobra 1892. je bil afriški raziskovalec Emin paša umorjen pri Kibouge na Lualaba. Po rodu je bil žid. Preje se je imenoval Izak Schnitzer. Po poklicu je bil redovnik. V letih od 1876. do 1882, je raziskoval obmejne kraje do jezer Viktorija in Albert. o-- NE ČAKAJ, da pride kdo po naročnino ▼ kilo; also ft jo potekla naročnin*, pošlji jo sam &aiproj morel na opravo {ista. Midland Utilities Company 6% naraščajoče obremenjene delnice zaslužite nad 6 odstotkov (Polna vrednost $100 delnica.) od public utility services S Ml m TWpi Br ^PBffjy ELEKTRIKA PLIN Utilities T«HE Midland Company 6% prednostne obremenjene delnice vam nudijo priliko za investacijo vaših prihrankov v dobro napredujoči kom-paniji javnih naprav, ki zalagajo ljudstvo z elektriko, plinom in vršijo transportacijsko službo v vseh bližnjih mestih. Te delnice so varne — ki vam omogočajo, da boste prišli do lepe svote v doglednem času. SLUŽI NA TRI NAČINE. Ta kompanija kontrolira public utilities ki služijo 204 okrajem v severnem delu Indiana in zapadnem Ohio. Zalagajo z elektriko in plinom Hammond, Fort Wayne, Indiana Harbor, Valparaiso, Whiting in TRANSPORTACIJA East Chicago. S plinom tudi zalagajo South Bend, Elkhart, Logans-port in Kokomo, Indiana in Lima, Ohio. Električni vlaki vozijo med Chicago, Michigan City in South Bend; pa tudi med Fort Wayne in Indianapolis. LAHKA ODPLAČILA. Vi dobite dividende vsakih 90 dni, ako lastujete te dobičkonosne delnice. Lahko jih kupite proti gotovini ali na lahka odplačila, samo $10.00 takoj, in $10.00 mesečno. Dobite 6% obresti od vsega kar ste vplačali, ves čas, dokler splačuje-te; denar se vam povrne, ako vam ni mogoče dalje splačevati. Poslu-žite se spodnjega kupona! Utility Securities Company 230 SOUTH LA SALLE STREET, CHICAGO New York - St. Louis - Milwaukee - Louisville - Indianapolis - Minneapolis Pošljite ta kupon! Naložite vaš denar tako, da bo za vas delal in poslužite se te lepe prilike. Še danes pošljite ta kupon, nakar vam bomo poslali vse podrobnosti o delnicah. i Utility Securities Company, 230 South La Salle Street, Chicago T should like to have you mail ine literature on tliS 6% Cumulative Prior Lien shares of the Midland Utilities Company. It is understood that 1 do not obligate myself by asking for this. Name ............................................................ Street................................................ City ......................................................................................... __(Please print plainly) ŠIRITE AMER. SLOVENCA. ITALIJANSKE HARMONIKE Mi izdelujemo in importiramo vse /rste harmonike, prvovrstne, na roko ielane ITALIAN ACCORDEONS, o cenik. RUATTA SERENELLI & CO. 1014 Blue Island Ave., Dept. 30 CHICAGO, ILL. The Will County National Bank JOLIKT, ILLINOIS Mar h iw dala ante. i tsoo.ooo.6o. C K, WILSON, I Denar v Jugoslavijo brzojavnim potom? MI RAČUNAMO: Za ameriške dolarje* Za dinarja: * 6JM) ------* 645 300 Din______* 4.46 10.00 ------ 11*25 5fXp Dfe_____ SL8Q l£u0D----- l&M 1Q0$ Din___ 1&90 20.00--2XM Din____ 28.00 25.00----- 2*M 2060 Din_ 8t.00 35.00----- MM 800« Dfe____ 5«U0 50.00 ---- 51.39 4000 Dfn__78.50 75.00 ---- 77.80 tffcO Din____ 01.60 100.00 ----- 108.00 10000 Din___ 182.00 200.00 ------- 204.50 160Č0 Din___ 278.00 300.00 ------- 306.00 20000 Din_____ 868.00 400.00 ------ 407.50 30000 Din____ 548.00 500.00 ------- 509.00 40000 Din_____ 724.00 600.00 --- 610.50 50000 Din__ 902.00 700.00 ---- 712.00 60000 Din_ 1082.00 800.00 --- 818.00 70000 Din___1360.00 900.00 ----- 914.00 80000 Din_ 1441.08 1000.00 ------- 1015.00 90000 Din_ 1620*00 Za pošiljke po pošti se sprejema samo Monty Orders, American Express ček, ali pa bančni draft! Osebnih čekov po podtl ne sprejemamo. Nobenih drugih pristojbin in nobenih odbitkov V Evropi. . 3 -^fgjJ^^U Metropolitan State Bank 2201 WEST 22ttd STREET, CHICAGO, H«, Uradnjemo: Dnevno od 9:00 xjoftr&j Ob 4*90 ne» poldne. Ofc torkih m soMh de 8t90 nsfv. KAPITAL IN PREBITEK: $300^00.00 ' PROMET IN VIRI NAD $3^500,000.00 Stran 1 AMERtKANStt! SLOVfcNfcC • - -- ••-•- - ■ .....- - ■-•■ Četrtek, 24. novembra 1927. Kako v So. Chicagi "tepeno resnico dvigajo. So. Chicago, 111. Prosveta z dne 4. okt. 1927 nadaljuje članek Razlika med SNPJ. in KSKl — in tamkaj piše tudi o cerkveni dvorani sv. Jurija v So. Chicagi, 111. Seveda se je denar nabiral, kjer se je dobil in tudi društvo Vitezov sv. Florijana je za dvorano darovalo $300.00. Tačas bi bil Frank Gorenc lahko protestiral, da je društvo rabilo denar za bolniško podporo. Po pravici povedano, da F. Go*-renc je bil proti takrat, toda člani društva so ga toliko vpo-števali, kakor peto kolo pri vozu. To je bil dokaz, koliko člani vpoštevajo po Prosveti tako poveličevanega F. Gorenca. Ko je bila na isti seji volitev odbornikov, se je F. Gorenc silil v vsaki odbor od predsednika do vratarja. Za vsak odbor je aobil en glas, katerega si je sam podpisal. Glejte, tako je bil cenjen in povzdignjen kozlovodja F. Gorenc pri društvu Vitezov sv. Florijana štev. 44 KSKJ. Potem pa pisunijo po Prosveti, kakšen imeniten vodja je bil F. Gorenc in kako je bilo društvo ponosno na njega. Seveda tako čast in hvalo uživa F. G. samo na papirju v Prosveti. Dalje piše, da je društvo plačevalo 6 mesecev podpore. — Ji.vno povedano, da društvo Vitezov sv. Florijana plačuje za eno bolezen, to je za leto dn' trajajočo, in sicer 6 mesecev za vsaki delavni dan po $1 in za drugih 6 mesecev polovico. V slučaju, da ozdravi, je Član zopet opravičen do dpore. Ce na novo zboli, in to če ni bolezen nič v dotiki s staro boleznijo, ima član zopet vse pravice do bolniške podpore in tako društvo plačuje od 22. junija 1893. Ker je preje dopisnikar Pro-svete sanjal od podpornih društev, javno vprašamo Prosve-tarje, če znajo za katerega člana, da ni dobil od društva sv. Florijana bolniške podpore, ker se tako brigajo za društvo in društveni denar. Učeni in skrbni Prosvetarji, bodite po-tolaženi in zvedite, da društvo Vitezov sv. Florijana ni darovalo samo $$00.00 za cerkev, ampak trikrat po tristo in še več in to za cerkev, za dvorano, za razne prošnje. V slučaju, da bomo res premajhni z društveno blagajno, se ni treba .bati, da bomo prišli po mili-ijonski fond, četudi so eni tu-'kaj, ki so prispevali za tisti sklad. Vedite, da ima društvo Vitezov sv. Florijana čez $5000 na posojila, ki princa štiri in pet odst. obresti in to za 190 članov, kateri plačujejo po 50c na mesec v bolniški sklad in ta vsota pokriva tudi plačo odbornikov brez dokla-de. Pri SNPJ. v. So. Chicagi pa morajo plačevati $1 in €0c na leto za plače odbornikov. Koliko članov in članic ima SNPJ. v centralizaciji, v skladu, ko plačuje dolar bolniške podpore na dan, če imajo za vsakih 190 članov in članic čez $5000 denarja na obrestih. Če sam dopisnikar, bolje prepisnikar, ne zna izračunati, naj samo pove število članov in vsoto, pa bomo mi člani društva Vitezov sv. Florijana natančno izračunali. Ker znamo, da tega ne bedo naredili prosvetaši, jim svetujemo, da naj pred svojim pragom pometajo, ker tako zelo potrebuj ejo. Pravila društva Vitezov sv. Florijana pravijo, da v slučaju nesreče morajo biti člani v pomoč in tega se člani tudi dobro zavedamo od ustanovitve društva! Dopisnikar v Prosveti nekaj klati o cerkveni lastnini, o farni cerkvi, o cerkveni dvorani; spisana je godla, da dopisnikar najbrže še sam ne razume. Najbrže dopisnikar misli in se boji, da če škof umrje, da bo cerkev in dvorana prodana in se bo vsota delila, samo pri Prosveti ne boste dobili ftič, ker tudi niste nič darovali. Zares "kurtštni" ljudje ste prosvetarji. Na eni strani komaj čakate, da bi cerkve ih dvorane prodali, na drugi strani se pa ne zavedate, da s katoliško cerkvijo delate denar podobni judu, ki rožne vence prodaja. Takrat so mu pa dobri! Bolan je bil baje član, ki je spadal baje k SNPJ. v So. Chicagi,. 111., in ta je šel na praznik v cerkev k sv. maši. To je bilo naznanjeno društvu. Še tisti dan mu je bila baje, kakor smo čuli, podpora za tisti dan odtrgana, ker je šel k maši. Pa pišejo, kako so ^pravilni ,pri SNPJ. Bodite potolaženi, mogoče imajo lokalna društva še več takih bolnikov in tako vam lahko cerkev pripomore do še več dolarčkov. Seveda tega ni v pravilih SNPJ., samo uradniki pri lokalnih društvih so tako opozorjeni. Zakaj tega teta Prosveta javno ne pove? (Dalje sledi.) Prizadeti. no-, kjer je pobral denarja dolin društvenih blagajn. SkoziIštvo je vlomilca takoj začelo 4000 Din iz faznih cerkvenih'okno je zopet izginil. Orožni-1 zasledovati. PHONE CANAL 5496 2205 W. 22nd STR. CHICAGO, ILL. (Dvoje vrat zapadno od banke) Proti gotovini ali na lahke obroke. Zberite zdaj kar želite za božična in novoletna darila. — Izbera velika. Pr? meni dobite popolno zalogo draguljev, zlatnine in vsakovrstnih ur- Najkrasnejse demantne prstane jekleno-mocire kvalitete dobite pri meni. Mi vam to lahko dokažeme, zatorej pridite pogledat, Garantiram, da boste prihranili najmanj 25 odstetkev, če boste kupili pri meni. - Vlom v župnišče. V soboto, 29. oktobra ponoči je neznan vlomilec vlomil v župnišče v Poljčanah. Omrežje na oknu je razmaknil in skozi okno prišel v župnijsko pisar- VELIKA ZALOGA CENE NIZKE LAHKA ODPLAČILA ŽELIM VSEM ODJEMALCEM PRIJETNI IN VESEL ZAHVALNI DAN. 3E $ ... s* BOŽIČNE IN DRUGE NABOŽNE SKLADBE. 19759 Blest Christmas morn—In heavenly love abiding, angle ško petje ......................................................................................$0.75 19794 Tiha noč — Calm on, orkester....................................;................75 19816 Christmas Phantasie, I. in II. del, orgije.................................75 19820 Tiha noč — Noel, orkester...........................................................75 19822 Božične melodije — Sveta noč, harpa.......................................75 19823 Silent Night — Hark! The Herald Angels, angl. petje.......75 19833 Star of East — The Birthday of a King, angleški zbor.....75 20246 Adeste fideles — Joy to the World, angleški zbor............... .75 20298 Adeste fideles — Tiha noč, orgije...........................................75 20889 Cantique de Noel — Andante religioso, violina.....................75 35788 Christmas Hymns, I. in II. del, angleški zbor, 12 inch........*1.25 45519 Holy Night — Silent Night, angleško petje............................ 1.00 55287 Star of Bethlehem — Open the Gates, pctje........................ 1.50 69698 Sveti večer — Tiha noč, slovensko petje in godba.................75 72429 Krščenici — Angelji, hrvatsko petje........................................75 78.148 Božična — Sveta noč, slovensko petje.........................................75 78913 Ave Maria — O salutaris — Tar.tumergo, latinsko petje.....75 80158 Sveta noč - O dn Froehliche, violina.....................................75 80160 Kyrie Sanctus — Benedictus Agnus Dei, latinsko petje.....75 80180 Božič — Badnjak. slovensko-hrvatska slika s petjem.............75 NAJNOVEJŠE SLOVENSKE PLOŠČE. 79483 Nagajivka. Mazurka—Coklarji, Šmarjanka, slov. god. .75 79484 Vesela Gorenjka — Koraiža velja, polka. slov. godba .75 80059 Napitnica — Srbska himna, moško petje.....................75 80061 Malo kolo — Veliko kolo, tamburiea..............i............ .75 80082 Ženina volja — Zaljubljeni Ciro, hrv. scena in petje .75 80085 Duna Csardas — Drava Csardas, tamburiea.................75 80106 Dfcn- Bon, valček — Boom-sti-dri, polka, orkester.....75 80183 Nova stara pesem — O j, ta zakonski stan, slov. scena s petjem ...............................................................75 80184 Radi kotla v keho — Ravbar na gauge, smešna scena s petjem ...............................;...............................75 HRVATSKE PESMI. 63633 Što se čuje — Di si, di si, tenor................................................75 65074 Ovim Šorom jagodo — Sinoč si meni rekla, tenor.................75 69319 Mila si mi — Majka, bariton......................................................75 69618 Ljubimo te našo diko — Tamburiea, bariton z ork..............75 72722 Frankopanka — Blago, blago, bariton z ork..........................75 72754 Nate rtistim — Sini žarko, bariton z ork..................................75 73446 P&na srca, pttne čaše — Još ni jedan ragorac, bariton.........75 78407 Drugarica — Radnički pozdravi, tamburiea in moško pet. .75 78173 Na gondoli — Ucdah, tenor t orkestrom.................................75 78342 Poslušat ču staro majko —• Udovice al si vrag, tamb petje .75 78507 Po travici pala rosa — Oj Djurdjev D ana k, tamb, s pet. .75 78995 Sunce sede — Tri caše. ork. s petjem.......................................75 7W47 Da so rti oči Tvoje — Dfardjevska httfc«, tamb. petje.....75 78362 Zarudila iljiva Ranka — Oj ružo mila, tamb. s petjem.....75 SLOVENSKA IN INTERNATIONALNA GODBA. 19776 Odessa, polka-mazurka — Poljanka, ruski ples.....................75 65060 Dorčolka — Vranjanka, orkester kr. garde.............................75 65077 Vranjanka kolo — Seljančica kolo, tubafon z ork..................75 69622 Potpuri srbsko-hrvatskih pesmi I. in II. del, tamburiea.....75 72321 Pomladanski dan, polka — Štajerska polka, orkester.........75 73119 Ljubavna sreča, valček — Dunavski valovi, valček, ork......75 73218 Zikino kolo — Kukunješče, instrumentalni kvartet.............75 73358 V riašoj maloj kolibici, valček — Ljuba moja malena polka .75 73957 Lovec valček — Vaška krčma, polka, orkester.....................75 73976 Miiijonarska polka — Barbara polka, banda.............................75 77119 Ljubim te valček — Bleščeče oči, polka, banda.....................75 77165 Adelajda polka — Za dom in narod koračnica, banda.........75 77166 Ubogo dekle koračnica — Dunajski fant korač., banda.........75 77210 Moja ljubezen valček — V zelenem gaju, šotiš.....................75 77289 Veseli tovariši polka — Polka Mazurka, harmonika...........75 77336 Zakaj premišljaš polka — Vožnja v tuje kraje, polka, banda .75 77423 Gorenjski valček — Na skok, harmonika..............................75 77491 Razpoloženje valček — Marička valček, banda.....................75 77492 Izabela valček — Strelčeva ljubica šotiš, inštr. kvartet.....75 77557 Tirolska koračnica — Kavalerijska kotačnica, banda.........75 77558 V krasni dolini polka — Krasna^Marička valček, banda.....75 77600 Perzijski marš — Egiptovski marš, banda.............................75 77601 Zgubljene pete polka — Žetev mazurka, orkester.................75 77635 Brez nade polka — Kmečka polka, banda.................................75 77670 Moja ljubica polka — Čakanje valček, orkester.....................75 77810 Na varšavskem trgu — Poljska kri, mazurka, orkester.....75 77811 Pesem smeha — Poljub valček, žvižganje z orkestrom.........75 77911 Čukaričko kolo — Slovanski ples, tamburiea.........................75 77915 Taniska valček — Na poskok polka, harm., kitara in banžo .75 77916 Ljubimsko veselje šotiš_ — Urno skakaj valček, 2 harm. .75 78019 Začarano draganje — Žali me draga, balalajka orkester.....75 78088 Dunajski škric — Bavarski šotiš, instrum. kvartet.............75 78142 Marica polka — Čebela polka, klarinet in harmonika.........75 78177 V Clevelandu sem doma — Posavski valček, harm, in ork .75 78179 Drmež poskočnica —, Micino kolo, tamburiea.....................75 78198 Slatke vijolice valček — Poročna polka1 instr. kvartet.........75 78326 Ljubimca šotiš — Normandski zvonovi valček, instr. kvar. .75 78382 Zvonček polka — Na bajkalskem jezeru valček, bal. ork......75 78406 Vojaški nabor polka — Poročni valček, harmonika.............75 78429 V tujini marš — Hindenburg koračnica, banda.....................75 78430 Ljuba mlinarica — Smešna pesem, moško petje.....................75 78471 Podobe v sanjah, 1. in II. del, orkester.....................................75 78489 Umetni ples — Katarina polka, banda....................................75 78490 Ah du liefcer Augustin — Šnicelbank polka, instr. kvartet .75 78501 Paulina polka — Lepota gora, harmonika.............................75 78532 Paulina mazurka — Gorska vila valček, instr. kvartet.........75 78550 Gorski pozdrav šotiš — Pridi k meni polka, instr. trio.........75 78576 Na otoku polka — V zelenem vrtu valček, orkester.............75 78598 Alpski ples — Umetna žvižgalca polka, citre in kitara.........75 78599 Nadvojvoda Karolova koračnica — Nageljčki šotiš.............75 78750 Mala Anica — Dva jodlerja z harmoniko.................................75 78751 V gondoli — Alpska pravljica, instr. trio.................................75 7S783 Chikaška polka — Pomladno veselje valček, orkester.........75 7S795 Mednarodna polka — Sirota valček, orkester.........................75 78S01 Vesela vdova šotia — Rio valček, orkester............................75 78837 Novoporočenca polka — Valentin valček, instr. sekstet. .75 78866 Malo ljubezni — Nuremberški semenj, banda.........................75 78912 Novoletni pozdrav valček — Visoki Begaros, banda.............75 78923 Ptički v gozdu — Prater potpuri, violina in kitare.................75 78963 Skromna hišica — Vaška polka, banda.....................................75 79083 Na gugalnici valček — Čikaško dekle, polka, orkester.........75 79138 Svojeglavna deklica — Krakovska polka, banda.....................75 79310 Lido mazurka — Italjanska aria, harmonika.............................75 35759 Sinkopc koračnica — Tripolis koračnica, banda, 12 inčev 1.25 35764 Vesele žene vindsorske, I. in II. dei, orkester...................... 1.25 35766 Melodije iz operete "Dearest Enemy" in "'Princes Fla- via" petje ,z orkestrom........................................................... 1.2' 35774 Preko valov, valček — Dunavski valček, orkester................ 1.25 35784 Melodije iz operete "Robin-Hood", petje s orkestrom........ 1.25 35793 The Death of Ace — Morning, orkester....................................1.25 35796 Melodije iz operete "Mikatlo", I. in II. del, petje z ork.....1.25 35797 Poet & Peasant, Overtura, I. in II. del, orkester................ 1.25 35799 Blue Danube — Southern Roses, valček, banda.................... 1.25 35800 Stabat Mater — Pogrebna koračnica, godba...................... 1,25 35806 The lost Cord — Adeste Fideles, an*j1. petje z ogljami ... 1.25 35809 lfelodijfc iz operete 'Kontesa Marica* hi 'The Desert Song' 1.25 35823 Na poti domov — Down South, mešani zbor z orkestrom 1.25 68644 Nur a Litet — Alt* moden, banda..........................................: 1.25 68645 Luksenburg valček — Jutranji valček, orkester.................... 1.25 68662 Damelust valček — Trompeter polka, banda....................... l.fc* 68665 Ob lepi modri Donavi valček — Dtiftajski boAbončki, ork. 1.25 68669 Marija polka — V spomin valček, banda................................ 1.25 68672 Mala Lidija polka — Svitanje valček, banda........................ 1.25 68674 Lizzi polka — Sladke rožice valček............................................ 1.25 68678 Vojakov sen — Cerkveno žegnanje, valček, banda................ 1.25 68689 Vijolice kmečki valček — Na svidenje polka, banda............ 1.25 68691 Majska sapica polka — Domovinski zvoki, banda................ 1.25 68702 Ida polka — Veseli mornarji polka, banda............................ 1.25 68716 Dve srci polka — Nočni jastreb valček, banda.................... 1.25 68746 Prvi poljub polka — Halltalen kmečka polka, banda............ 1.25 68757 Mari polka — Sattcrlachcr polka, banda............................... 1.25 68/67 Luksenburg valček — Vesela vdova valček, orkester....... 1.25 68783 Ljubica valček — Ciganska ljubezen iz operete, orkester 1.25 (»8811 Krasna pomlad valček — Dunajska kri valček, orkester ... 1.25 68839 May polka — Johanes valček, banda....................................... 1.25 68846 Aeroplan koračnica — Polonia koračnica, banda................... 1.25 OPERA IN ZNAMENITI PEVCI. 500 Rigoletto — La donna e mobile, Enrico Caruso..................$1.50 547 Lohengrin-Prelude — March Miniature. Boston Sym. ork. 1.50 1152 To a water Lily — To a wild Rose, Chicago Symph. Ork. 1.50 1159 The prisoner's Song — The little Cabin, bariton R. \\ errenrath ......................................................................... 1.50 12C0 My love compels — My dear mother, iz opere Fedora G. Martinclli .................................................................................... 1.50 3019 Sercnada — Noč ljubezni, John McCormack & F. Kreisler 2.00 y4001 Home sweet home — Old folks at home, Salvi........................ 1.50 6058 Song of Volga Boatman — The Prophet, Chaliapin .............. 2.00 6129 Dinorah — Lucia, Amelita GaUi-Curci........................................ 2.00 6132 Lakme-Bell Song — Solvejg's Song, Galli-Curci.................... 2.00 6172 Lohengrin Elsas Traum — Tannhauser, Maria Jeritza........ 2.00 6580 Rigoletto-Caro nomc — Barbiere di Seviglia............................ 2.00 6579 Valse triste — Serenade, Chicago Symphony ork................. 2.00 658(1 Rigoletto-Caro norae — Barbiere di Siviglia............................ 2.00 6585 Tristan & Isolde —& Prelude, I. in II. del............................... 2.00 55048 Wedding March — Lohergrin, orkester................................ 1.00 V zalogi imamo tudi gramofonske iglice, in sicer: Zavojček jeklenih iglic C100 komadov) ....................................................10c Škatljica "tungs-tone" iglic (8 komadov, vsaka iglica igra 100— 300 plošč) ................................................................................................25c Va®iia! ^ naročilom pošljite potrebno f d£QU« "" sveto. Fri naročilu od 5 plošč ali več, plačamo poStnino mi. Ako je pa naročilo manj, kakor 5 plošč, potem pošljite za vsako ploščo 5c. več za poštnino. Knjigarna Amer. Slovenec 1848 WEST 22nd STREET, " CHICAGO, ILL. 0<><><><>0000^ | E. R. MAYER | 1229 NORTH EIGHT STR. SHEBOYGAN, WIS. ' prvovrstna briynica NAŠE GESLO : PRVOVRSTNA POSTREŽBA. 4% Obresti na hranilne vloge pri sheboygan county mutual savings BANK Cor. North 8tk Str. & Penn Ave* Shekoyg&A, Wt* Naložite vaše prihranke v naši banki, kjer bodo varno naloženi. ................................................................... i ^ ^^^^^^ JHWEL^R On the Cor, 8th Str. and New York are., Sheboygan* WU-: ........k^^L^AjJ JACOB GEKEND POHIŠTVO IN POOR19NI ZAVOO m-ma, ft* Street _ MumWI " Tel. 37T-J. . 4080-W. • 4 Hov(ic) v eni družini, naj se; te izpiše skupaj, da bo upravi ništvu lož je pri pošiljanju li-| sta. Še enkrat prosim, da mi pošljete naslove najzadnji čas c|o 10. decembra, ker potem' bojn imel drugega dela čez' glavo in ne bo časa za prepiso-J vanje naslovov. Pišite naslove razločno in natančno, da ne bode potem pritožb, da člani ne dobivajo lista. Upajoč da boste mojo proš-( njo v p oštevali, ostajam z brat-1 skim po2;dravom Vaš udani sobrat Jos. Slapničar, gl. tajni. -o- VELIKI MEDVED. Pravljica. Nekoč pred davnim, davnim časom je bila na zemlji velika suša. Vse reke, vsi potoki in vodnjaki so usahnili, iz njih je izginila zadnja kapljica vodeJ Vsa drevesa, vsi grmi in vsa' zelišča so ovenela in se posu-j šila. In živali in ljudje so umirali od neskončne žeje. Neko noč je iz samotne hišice, ki je stala kraj pota, stopila majhna deklica, da poišče vrč vode in jo prinese svoji bolni materi. Deklica ni mogla najti nikjer niti kapljice vode, nazadnje, po dolgem, brezuspešnem iskanju, se je trudna, trudna vsedla na travnik sredi polja in zaspala. Ko se je čez i čas zbudila in segla po vrču, ki je stal poleg nje, bi bila kmalu preobrnila čisto, svežo vodo, s i katero je bil vrč nepričakovano napolnjen. Deklica je bila iz srca vesela in je hotela piti, kajti hila je zelo željna. Toda spomnila se je, da bi potem za njeno bolno mater ne ostalo dovolj vode; vstala je ter ste- : kla z vrčem proti domu. Tekla je tako hitro, da ni zapazila malega psička, ki se je zapletal med njene noge. Spod-taknila se je in vrč ji je padel iz rok. Psiček je zacvilil neskončno žalostno. Deklica je : iztegnila roko, da bi našla vrč. : Mislila je, da se je voda pač i razlila. A glej čudo! Vrč je i stal pokoncu, in voda je bila ' še vedno vsa v njem. Deklica J je odlila nato malo vode v svo-, jo oblo dlan in je ponudila psi-( čkn piti. Psiček je polizal vodo do zadnje kapljice in postal je veselejši. Deklica je j spet prijela za vrč, in gjej, , lončeni vrč se ji jo bil med tem izpremenil v srebrnega. Deklica je prišla domov in je ponudila materi vrč v vodo. Mati ji pravi: "Jaz bom u-, mrla, ker mi je tako usojeno, , pij rajši ti sama!" In dala je vrč deklici nazaj. V tistem trenutku pa se je srebrni vrč spremenil v zlatega. Deklica ni mogla več prenašati neizmerne žeje in je že hotela pritisniti vrč k ustnicam, da bi pila, ko je naenkrat vstopil v sobo popotni romar in prosil za požirek vode. Deklica je takoj odmaknila j vrč od ust, ne da bi bila kaj ' pila, in ga je ponudila polnega | tujemu možu. In glej — tedaj se je na površini vrča naenkrat prikazalo sedem diamantov in curek čiste sveže studenčnice j se je izlil iz vrča. Sedmeri dia-! i manti pa so se pričeli dvigati in so se dvigali vedno višje, ' višje in višje, dokler niso do- : speli do višine neba, kjer še i danes žare kot ozvezdje Veli- s kega medveda. " i -o--i SAMOTARCI RADI KAPRIC. ] Samotarja, ki dolgo let pre- 1 biva v kakem brlogu, navadno < spravi tja "nesrečna ljube- j zen". Pred kratkim je na An- 1 gleškem umrl neki Pitchford, 1 ki je dolgo let prebival sam na i nekem otoku. Vse časopisje je j pisalo o njem. Toda tisti listi, 1 ki so pisali, da je bil to najbolj 1 samoten prebivalec otoka Baf- 1 fin, so se zmotili, kajti ta je ] bil skoraj vedno v stiku z Eski- 1 mi ter z njimi kupčeval in bil ] njihov družabnik. Ta torej ni j bil tako strog "puščavnik". 4 V Essexu živi James Mason < že petdeset let v samoti, tudi s zato, ker ga pred tolikimi leti 1 ni uslišala njegova izvoljenka. j Štirideset let sploh ni sprego- s voril z drugim kot s svojim r k bratom ter je takorekoč popol-■ noma pozabil govoriti. V zadnjih desetih letih je pa govoril s pokojninskim uradnikom! in nekim duhovnikom. Pred ! kratkim je v Eastbourne umr-1 la neka čudakinja, ki ni ma-| rala nobenega človeka. Vedeli pa so, da ima rada domače ži-' vali in res so našli v njenih sobah vse polno najrazličnejših mačk. Ljudje so vedeli povedati, da jo je kot mlado dekle nekdo prevaril in od takrat je tičala v samoti. V Holbornu v Londonu je neki kovač predelal kovačnico y krasno sobo, v katero se je zaprl ter ne mara z nobenim človekom imeti stika. Rekel je, da hoče tam živeti vse syo.ie dni. Toda za ljudi ne mara, ne sprejema nikogar in le redko-1 kdaj gre v mraku na ulico. Mr. Bayard Brown je mnogo let prebil na jadrnici, ki jo je privezal v nekem samotnem j zalivu. Za nikogar ni maral in le kadar je potreboval naj po- j . trebnejših živil, je stopil v stik J s čolnarjem. Najbolj čuden samotar, a gotovo tudi najbolj "premaknjen", kakor bi rekli na Gorenjskem, je bil pa neki angleški oficir. "Ko se je vrnil iz vojne, okrašen s številnimi križci in svetinjami, je videl, da je poleg njega še neki drug oficir hotel poročiti damo, ki si jo je on izbral za bodočo ženo. Oba sta bila iz premožnih družin. Ker prostovoljno ni nobeden hotel odstopiti dekleta drugemu, sta pa "vlekla". Določila sta, da mora tisti, ki ta "kratko" potegne, oditi iz dežele ter se ne sme nikdar več prikazati, razen, če bi se ona dva ločila. In res je tisti, ki je zgubil, odšel, ter celih osem let preživel v prostovoljnem "pro-gnanstvu". Ker so pa danes "moderni" časi in se k "modernemu" prišteva tudi ločitev zakona, zato se je srečni naveličal "jarma" in prepustil svoje mesto "prognancu", ki je! seveda z veseljem stopil na i njegovo mesto. Tudi *'ona" ga' še ni pozabila. -o- UMOR OB SMRTNI POSTELJI. ! V bolnišnici v Nizzi se je te ' dni odigrala pretresljiva lju-bavna žaloigra. 271etni inž. Henrv Notaras leži že več.mesecev težko bolan na pljučih v bolnišnici. Kljub temu se je pred tremi tedni zaročil z u-radnico Heleno Blai. Helena je bila s Henryjem vedno zclc ljubezniva in je govorila o skorajšnjem ozdravljenju in o bodočih lepih dnevih. Ko ga je te dni prišla Helena zopet obiskat, je Henry opazil, da se obnaša zelo mrzlo. Vprašal jo je, kaj je vzrok temu. Deklica najprej ni dala nobenega odgovora, nato pa se je nenadoma obrnila k njemu z besedami: "Pravkar sem bila pri Sef-zdravniku in ga vprašala, kako je s tvojo boleznijo . . ." 2e-jnin je prebledel. Helena ?e je |par trenutkov obotavljala, nato pa je Notarasu povedala, da ga je smatral zdravnik za zgubljenega in da je posvečen smrti. Ženin je padel nezave- Pioneer Livery Stable John R. Ryan, Prop. POGREBNI ZAVOD — SLUŽBA NOČ IN DAN. Cor. 6th & Portland Strs. Tel. 25 CALUMET, MICH. sten v blazine. Ko se je zopet zavedel, je Helena nadaljevala: "Ja, ti boš umrl in jaz sem ti hotela samo povedati, da nima nobenega smisla, da bi bila še dalje zaročena." Ženin jo je nato vprašal, če je samo zato prišla, da mu je to povedala. Ko mu je to pritrdila, je Notaras nenadoma segel pod blazino, potegnil samokres in z besedami: "Potem greš tudi ti z menoj!" dvakrat ustrelil na Heleno, ki se je takoj mrtva zgrudila. Inž. Notarasa so aretirali, ker so pa zdravniki izjavili, da bo živel k večjemu še 14 dni, so ga puili.i v bolnišnici. -o- Ob vlaku. — Sprevodnik: "Vstopite hitro, gospodična, vlak se bo takoj odpeljal." Gospodična: 'Samo trenutek, da objamem še svojo sestro." Sprevodnik: "Pustile, pustite ! Bom že jaz opravil vse to. . ." PREVOZ - DRVA - KOLN Rojakom m priporočamo s« a»-r-crčila za premog — dr»a in prevala« j« pohištva ob čaau selitva. Pokličite Tcddfoa: Roosevsit 8221. LOUIS STRITAR ms W. 21 ct Plača, Chicago, Ql j PRVA NARODNA BANKA " | CALUMET, MICH. g Ko pošiljate denar v staro domovino, pridite k 5 nam. Mi pošiljamo denar na vse strani sveta po naj- e> nižjih cenah. o OPRAVLJAMO VSA BANČNA DELA — TOČNO, l POŠTENO, ZANESLJIVO. o Plačamo na hranilne vloge po 3%. Naše geslo je: 5 O TOČNA IN ZANESLJIVA POSTREŽBA. First National Bank f CALUMET, MICH. o O Merchants & Miners Bank CALUMET, ^^^^ MICHIGAN Glavnica $200,000 j) Preostanek $200,000 Nedeljeni dobiček........$190,000. GORDON R. CAMPBELL predsednik THOMAS HVATSON, podpredsednik FRANK J. KOHLHAAS, V. P. in blag. E. H. MANGER, pomožni blagajnik W. G. CUDLIP, pomožni blagajnik PETER TALENTINO, pomožni blagajnik. IZVRŠUJE VSA BANČNA POSLA ZANESLJIVO. Veliki stenski koledarji za 1. 1928. Naša firma že veliko let izdaja velike stenske koledarje ter iste razpošilja po naročilu na vse strani, bodisi tukaj po Ameriki ali širom stare domovine — na tisoče ; letno. ; Za leto 1928 imamo zopet izvanredne vrste teh kole-j darjev z raznimi slikami, bodisi iz Amerike in tako iz ; stare domovine, katere bodo zanimive obojestransko, tu-; kaj in doma. I Koledarji so tiskani tudi v slovenskem jeziku, veli-j kosti 19x27 palcev, vsak mesec pa kaže druge slike, z ! imeni in razlago. J Cena za enega je 20 centov, za dolar jih pa pošlje-I mo 6 komadov s poštnino vred. ! Naročite jih takoj za svojce v stari kraj. Pišite na: j A. GRDINA & SONS, I 6019 St. Clair Avenue CLEVELAND, O. ROJAKOM V CHIKAŠKI NASELBINI SE PRIPOROČA Slovenski pogrebni zavod A. GLAVACH UNDERTAKERS CO. 1941 West 22nd Street, Chicago, 111. NASA KAPELA VAM JE NA RAZPOLAGO. Phone* Canal 5889. Rojaki, za vse delo, ki sera ga že izvršil pri slovenski cerkvi skozi 18 let in se trudil zanjo kot pošten fr.ran, vas prosim, dajte mi priznanje in pomagajte s tem, da kličete nas zavod, kadarkoli bi smrt segla po vaših sorodnikih, znancih in prijateljih. — Priporočamo se tudi, da nas pokličete, ko potrebujete avtomobile za svatbe, krstije in ^ploh vse enake prilike. Služba noč in dan. Priporočam se vsem dragim- rojakom in faranom cerkve Sv. Štefana. Držite se gesla: SVOJI K SVOJIM? t Jaz sem bolehal na želodčnih neredih, in kljub temu da sem porabil na stotine dolarjev za zdrav-1 * * * 1 d no slabši, dokler nisem poskusil T r i n e r j e v o nov človek, in nikoli več ne bom brez njega. Jaz Grand Rapids, Mich. (Ime in naslov na zahtevo) Odpravite želodčne nerede in zaprtje S TO NARAVNO TONIKO, PRIJETNEGA OKUSA* Nespametno je, dopustiti, da trpi- delovanje naravno, ker urejuje te na želodčnih neredih in zapr- Ves notranji sistem. Je tudi lažje ■ V.U'. kl vas mučl in vam kraJ"ša in varnejše za uživati, kot pa dru- zivljenje, ko vam Trinerjevo ga navadna zdravila in prepara- grenko vino nudi hitro pomoč. cije. Ena doza te znamenite tonike ^ ^ , . „ . pred jedjo, vam ogreje želodec, Pridružite se tudi vi tisočerim izboljša tek do jedi, ter da moč in možem in ženam, kateri so zdra- življenje životnemu sistemu. vi in zadovoljni vsled vživanja Trinerjevo grenko vino je narav- Trinerjevega grenkega vina. Več na tonika iz čistega kalifornij- kot deset milijonov steklenic je skega vina, cescare in drugih Lilo že prodanih. $1.25 pri va- zdravilnih zelišč. Zato je njegovo šem lekarnarju. ZA, POSKUŠNJO BREZPLAČNO S TRINERJEVO S'^'s. aJL ' ^^^ Chicago, 111., za steklenico na jBBBBg \T Poskušajo BREZPLAČNO. j> g uKtINIvU rsioc21 poš,ninoin & ; VINO ---------------------tHi m ■H Stran 6 AMERIKANSKI SLOVENEC Četrtek, 24. novembra 1927. POTOP HENRIK SIENK1EWICZ Ix piijittiB prevel Dr, Rudolf Mol«. "Pojdimo najprej v vrsti in če vaša knežja milost dovoli, tedaj na drugo stran proti gozdu. Cesta je tam ravna in široka, a proti mestu bi nas lahko ovirali vozovi." "No, torej proti gozdu!" "Za dva streljaja naravnost! Vaša knežja milost naj izpusti uzdo takoj in v skok. . . Dva moža na obeh straneh, jaz pa pojezdim nekoliko zadaj." "Stojte!" Vrsta je obstala in se obrnila s konjskimi glavami proti cesti, ki je držala iz mesta. Knez je bil v sredi. "Naprej!" je zapovedal. "Z mesta v skok.. Marš!" Vrsta se je pomaknila in je po gotovem času dirjala kakor vihar. Oblak prahu jih je zaslonil pred očmi dvornikov in hlevarjev, ki so se zbrali v gruči pred vrati in radovedno gledali za dirkajočimi. Izurjeni konji so v največjem diru. hropeč od onemoglosti, preleteli že eno stajo ali še več, a knežji žrebec se zares ni premaknil niti za eno colo, dasi brez uzde. Preleteli so že drugo postajo, a tu se je Kmitic naglo obrnil, videč za seboj le oblake prahu, skozi katere je bilo jedva videti starostin dom in pred njim stoječe ljudi, je zakričal s strašnim glasom: "Zgrabite ga!" V tem hipu sta zgrabila Bilous in ogromni Zavratinski kneza za obe roki, da so mu kosti zahreščale v oklepih in držeč ga v železnih pesteh, so začeli biti z ostrogami lastne konje. Knežji v sredi se je vedno držal v vrsti ter ni zaostajal, a se tudi ni pomikal niti za ped naprej. Osuplost, strah in veter, bijoč v o-braz kneza Boguslava, vse to mu je v prvem hipu zaprlo sapo. Skušal se je parkrat izpuliti, a brez uspeha, zakaj le bolečine vsled izvitih rok so ga pretresale po vsem telesu. "Kaj naj pomeni to!?. . . Razbojniki! Ali ne veste, kdo sem?. . ." je naposled zakričal. V tem ga je sunil Kmitic s samokresovo cevjo med pleča. "Ne upiraj se, ker sicer dobiš kroglo v hrbet!" je zakričal. "Izdajica!" je rekel knez. "In kaj si ti ?" je odvrnil Kmitic. In zdirjali so dalje- XXVI. Dirjali so že dolgo Časa po gozdu, drveč tak o, da se je zdelo, da beže obcestne smreke iz strahu. Puščali so za seboj krčme, koče obbrežnikov, smolarne, tu pa tam tudi vozove, ki so poedino ali več skupaj hiteli proti Pilviškim. Od časa do časa se je knez Bo-guslav zvijal na sedlu, kakor bi hotel poizkusiti odpor, toda tedaj sta se njegovi roki krčili v še večji bolečini v železnih rokah Kmitičevih vojakov in gospod Andrej mu je zopet nastavljal cev med pleča; in bežali so dalje, da je začela že bela pena v plasteh padati s konj. Naposled je bilo treba odnehati, zakaj ljudem in konjem je zmanjkalo sape, in Pil-viški so ostali tako daleč za njimi, da je izginila vsaka možnost, da bi jih kdo preganjal. Jezdili so torej nekaj časa v koraku molče, zakriti z oblakom sopare, ki se je kadila od konj. Knez se dolgo časa ni popolnoma nič oglasil, najbrže se je izkušal pomiriti in postati hladnokrven; ko se mu je to posrečilo, takrat je vprašal: "Kam me peljete?" "Vaša knežja milost izve na koncu poti," ie rekel Kmitic. Boguslav je obmolknil, a črez hip je rekel iznova: "Ukaži vitez, da me ta dva razbojnika pustita, zakaj sicer se roki popolnoma zvijeta. Ce jim to ukažeš, bosta samo visela, sicer ju dam natakniti na kol." "To je šlahta, ne capini!" .je odgovoril Kmitic, "a kar se tiče kazni, s kakršno jim grozi vaša knežja milost, se še ne ve, koga prej doleti smrt." "Mar vesta, na koga ste dvignili roke?" je vprašal knez, obrnivši se k vojakoma. "Veva," sta odgovorila. "Pri milijonu rogatih hudičev!" je zakričal z izbruhom Boguslav, "ali ukažeš tem ljudem, da me puste, ali ne ?" "Ukazal bom, da zvežejo knežji milosti roke na hrbtu, tako bo ugodneje." "Ni mogoče!. . . Izpahnete mi jih popolnoma !" "Drugega bi ukazal oprostiti na častno besedo, da ne ubeži, toda vi ne znate držati besede!" je odgovoril Kmitic. "Jaz pa ti dam drugo besedo," je odgovoril knez, *'da ne le, da ne zbežim pri prvi priliki iz tvojih rok, nego da te dam s konji raztrgati, ko padeš v moje!" "Kar bo Bog dal, bo dal!" je odgovoril Kmitic, "toda ljubše so mi odkrite grožnje nego lažnivi obeti. Spustita mu roke ter držita samo konja za uzdo, a vaša knežja milost naj pogleda sem! Evo, treba mi je le za petelina potegniti, da se zarine krogla v hrbet; a ako Bog da, ne zgrešim, ker še nikdar nisem zgrešil. Sedite mirno na konju, bežati ne poizkusite!" "Ne bojim se, gospod vitez, ne tebe in ne tvojega ryimokresa." Po teh besedah jč stegnil svoje otrple roke, da bi jih uravnal in otresel otrpnjenja; vojaki pa so medtem prijeli konja na obeh straneh za uzdo in ga vodili naprej. Boguslav je rekel črez en čas: "Ne upaš se mi pogledati v oči, gospod Kmitic, ker se mi skrivaš za hrbtom." "Nasprotno!" je odgovoril gospod Andrej, izpod bodel konja, sunil Zavratinskega stran, zgrabil za uzdo knežjega žrebca ter pogledal Boguslavu naravnost v obraz. "No, kako ugaja moj konj ? Ali sem si izmislil vsaj eno vrlino?" "Dober konj!" je odgovoril knez. "Ako hočeš, ga kupim." "Hvala! Ta konj je vreden boljše usode, nego nositi do smrti izdajico." "Ti si bedak, gospod Kmitic!" "Ker sem verjel Radzivilom!" Vnovič je nastal hip molčanja, katero pretrga prvi knez: 'Najboljše delo za manj denarja n Nobenega izgovora za slabe zobe. Časi o bolečinah pri zdravljenju in popravljanju zob •o minuli, pa tudi stroški za dentistovo delo so tako malenkostni, da bi ne smeli delati zapreke. Tudi ako imate le on zob, ali več, ki so pokaženi, ne odlašajte, da bodo Še slabši. Pridite takoj jutri in zavarujte si svoje splošno zdravje z zdravimi zobmi. i ■ C. V. McKinley, D. D. S. ■••lednih Sorrows zobozdravnika D' Are j poslopij 2. nadrtropjo -s- str. »ob« 204 pwom: 4m4 Preiskava in BREZPLAČNO ionska postrožnica CHICAGO IN VAN BUREN STREETS JOUST, ILL. Odprto t od SL sjutraj dot. V nodal jo od 10. zjutr*j d* 12. opoludo*. T / MHAM«MM£9fe3il < i m FISCHER'S La Salle Theater — ZMERNE CENE. — Prvovrstne kino slike in najboljši vaudevil vsako SOBOTO IN NEDELJO. LA SALLE, ILL. 000000000<>000<>00^0-000000<><>0<>00^ PISANO POLJE "O-O-OOOOOO-OOO-OO-OOOOOOO-OO-O-OOO-OOO-O-OOOOO-OOO E22 PROGRESS LINOLEUM & CARPET STORE F. NOVIČKI 1738 West 18th Street CHICAGO, ILL. Phone Canal 1505 Velika zaloga karpetov in vse vrste oljnatega platna. Dobimo ga direktno iz tovarne cele vozove. Vsakdo si lahko pri nas izbere česar želi. ^OK><><><>00<>00<><>CHCH3K><^ - Rojakom v Waukeganu in No. Chicago priporočam svojo veliko zalogo jesenskih in zimskih oblek, sukenj, kakor tudi vsake druge vrste oblačila. Posebna izbera trpežnega spodnjega oblačila takozva-nega slovečega "Coopers" izdelka, kakor tudi vse vrste praznične in za na delo sraj-se. ZIMSKA OBUVALA vseh vrst dobite v naši trgovini. CENE ZMERNE, BLAGO PRVOVRSTNO, POSTREŽBA TOČNA! Se priporočam za poset! Frank Opeka 502 — 10th STREET, Waukegan, III. OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO O-O-O-O-OOO-O-O-O 00<>0{K>0£MK><>(y Pred ognjem in tatovom. so naše varnostne skrinjice vedno varne. V njih lahko hranite vse svoje vrednostne papirje, zavarovalne police zemljiške prepise, bon-dc in sploh vse, kar je vredno hraniti. Iste so va vam vedno dostopne med uradnimi urami od 9. dop. do 3. pop proti mali najemnini za S3 na leto. Ključe hranite vi, tako da brez vašega ključa skrinjice nikdo ne more odpreti Tudi so Vam na razpolago brezplačno privatne sobice, kjer lahko brez motenja in vmešavanja od strani drugih pregledate svoje papirje ali pa odstri/ete obrestne kupone na svojih bondih. Našt uradniki so vam z veseljem na razpolago pri posvetovanju radi nakupa vrednostnih papirjev, ko jih obrestna mera je višja od navadnih vlog in kojih varnost Vam ne bo delala skrbi. * V vseh denarnih zadevah obrnite se z zaupanjem do nas-Naš kapital in rezervni sklad znaša več kot $740.000.00. JOLIET NATIONAL BANK CHICAGO & CLINTON STS.t JOLIET, ILL. Wm. Redmond, predsednik Chas. G. Pierce, kasir Joseph Dunda, pomožni kasir GOSPODINJE V JOLIETO so prepričane, da dobijo pri meni najboljše, najčistejše in najcenejše MESO IN GROCERIJO V zalogi imam vedno vsake vrste sveže ali suho prekajeno meso ter vse predmete, ki spadajo v mesarsko in grocerijsko obrt. A. K. (Skoplje): LJUBEZEN IN ŽENITEV V MACEDONIJI. Snubači prihajajo . . . Makedonska vas se trdovratno oklepa starih običajev, ;kar do neke mere koristi rodbinski nravnosti. Kakor povsod, kjer v toliki meri odločuje tradicija, je tudi v Makedoniji ženitev ali možitev v prvi vrsti zadeva starišev, ki se vedno ravnajo po interesih rodbine in kaj malo vprašujejo, ali je sinu czircrrfa hčeri ta zveza všeč ali ne. Nikar pa ne mislimo, da imajo taki rodbinski interesi izključno gospodarski značaj, to se pravi, da gre sta-rišem samo za doto ali dedšči-no. -Ne. Makedonec ima veliko pristnega življenskega instinkta in skrbno pazi, da ostane njegov rod zdrav in močan. — Dober oče tedaj skrbi, da dobi v hišo krepkega, zastavnega zeta ali zdravo, močno sinaho. Dalje skrbno prevdari, ali je fant priden in delaven, oziroma dekle dobra gospodinja. — Znatnega pomena je nadalje ugled rodbine, iz katere se kdo ženi ali moži. Dekle v splošnem ne prinese v hišo dote v denarju. Navadno ima eno ali dve skrinji domačega platna, eno ali dve domači pernici ter nekaj parov nogavic in rut. — Kmečka nevesta" mora prinesti v hišo tudi grabi je, kuhalnico, petelina in kuro. V okolici Bitolja in Prilepa kmetje neveste kupujejo; kupnina zavisi od premoženjskega stanja rodbine, h kateri se dekle moži. Običajna cena je 2000 do 4000 Din. Fant in dekle ne poznata tajnih pomenkov, vasovanja in ljubimkanja. Če občuti za ženitev godni fant, da mu kako dekle ugaja bolj od drugih (da je to ljubezen, tega si sploh ne upa priznati), pošlje v dekletovo hišo izkušeno so-rodnico, ki pa bodi že bolj oddaljena. da se ne občuti takoj na prvi pogled, kaj jo je prineslo v hišo. Le-ta izve po dolgih ovinkih, kako kaj mislijo: bi li dekle omožili ali ne in Kakšne želje imajo glede ženina. Če ta ženitovanjska vo-hunka sluti, da bi stariši privolili, pošljp fant pravo snu-ba'ico (provodedjiko), ki lahko nastopa že povsem odkrito. Ta krene najprej k izvoljenki in ji po dolgih ovinkih razodene. kdo jo snubi. Če je dekle zadovoljno, je prva zmaga izbojevana. 7 je treba z odkrito besedo pre i deklett vc stariše. V ta namen pošlje ženin moškega snubača. Navada je, da se nevestini stariši na vse i re-tege branijo, češ, dekle je mla-! do in nepripravljeno. Snubač pa je spreten in jezičen strokovnjak, zato jim do dobra pretipa obisti in izve va \ kar ga zanima. Nato se začne pre-vid no barantanje. — Snubač vpraša stariše, ali bi. dali dekle iz hiše, če bi se nudila taka in taka prilika. Ako je odgovor povoljer, se možje lepo po-slove in snubač brž sporoči že- JOHN N. PASDERTZ COR. CENTER & HUTCHINS STSn Chicago Telefon 2U17. JOLIET, ILL. Ptonee: 267S m 2743. Anton Nemanich & Son PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V JOLIBT0 IN AMERIKI USTANOVLJEN U HW. razpolago noč ia dan. — Najboljši avtomobili x» ... n, y«u'tovanja. — Cene zmemc. »OO — N. CHICAGO. ST. JOLIKT, ILL. Feenamint • Olajševalno ' sredstvo, ki sej ga lahko žveči kakor žvečilni gum. - OKUS PO METI. 1 v drogerijah 2{( nitnemu kandidatu, kako je o-pravil. Stoprav po teh uvodnih poizvedovanjih ali poizkusni snubitvi se začne prava snubitev, "proševina". Zadevo vzame v roke ženinov oče, ki naprosi hišnega ku-ma, da ga spremi. Na nevestinem domu vedo že v naprej dan in čas, kdaj pridejo snubci v hišo, zato jih pričakujeta in lepo sprejmeta nevestin oče in starejši brat. Zdaj se kmečki diplomatje odkrito pomenijo o vsem, kar je važno pri takih "kupčijah" in določijo dan svatbe, devera itd. Tako je dekle zaročeno (izprošeno). Na nevestinem domu brž pripravijo malo gostijo, pri kateri navadno ne manjka ciganske ali turške godbe. (Leta sestoji iz treh do štirih godcev: eden tolče brez vsakršnega takta po bobnu, druga dva pa piskata na piščalke neprenehoma, eno in isto melodijo). Po oddaljenih vaseh objavi zaroko vaški bobnar. Ženin in nevesta se pripravljata. Nekaj dni pred poroko obe rodbini, ki navezujeta sorodstvo, pomagata druga drugi pri raznih hišnih opravkih, da se na ta način tudi na zunaj pokaže nova vez. Ob taki priliki lahko ženin govori z nevesto, vendar samo vpričo brata, sestre ali matere, nikari na samem ! , Za svatbo preskrbi ženin dva pobratima in dva devera; izmed slednjih dveh bodi vsaj eden starejši, oženjen mož. —■ Tega določi ženinov oče. Mlajšega devera izbere vedno ženin sam. Vloga starejšega devera je vrlo delikatna. Njegova naloga je, da ženinu in nevesti razodene skrivnosti zakonske zveze. V lažje umevanje teh običajev naj še omenim, da so kum, starejši in mlajši dever v Makedoniji približno to, kar pri nas priče ali starejšine pri poroki. Samo da se njihovim vlogam pripisuje znatno večji pomen. (Dalje prih.) -o- STRAŠEN POŽAR V KINU. V nekem kinematografu v Tammersforsu na Finskem je izbruhnil požar, ki se je hitro razširil. Nastala je silna panika. Občinstvo v parterju je hitro zbežalo, gledalci na balkonu pa niso veš mogli bežati,ker so že gorele stopnice. Ko so pogasili ogenj, so v prvem nadstropju našli 19 zgorelih trupel. Pri izhodu so dve osebi do smrti pohodili, tri osebe so pa težko ranjene. Zastonj nadušljevim in trpečim za "Hay Fever" Metoda, katero damo zastonj vsem. Pri vporabljanju nobene neprili-ke ali izgube časa. Imamo metodo za ozdravljenje naduhe in želimo, da bi trpeči ozdraveli na naše stroške. Če vas duši, ali če imate "Hay Fever" in pridete težko do sape, ne glede na to, kako stara je že bolezen, ker pozdravimo tudi kronično naduho in "Hay Fever". Takoj naročite vzorec, ki je zastonj. Nič ne de, v kakšni klimi živite in če ste vsa druga zdravila rabili, ne da bi vam pomagala, poskusite še to, ki je uspešno zdravilo. i Posebno bi radi poslali tistim, ki so že obupali, katerim ni pomagalo zdravilo iz opija in druga. Na svoje stroške dokažemo vsakemu, da je naše zdravilo uspešno. Ta ponudba je preveč važna, da bi odlašali le en dan. Pišite ponjo takoj, da se rešite nadležne bolezni. Pošljite spodnji kupon. FREE TRIAL COUPON Frontier Asthma Co. 610 F. Frontier Bldg., 462 Niagara St., Buffalo, N. Y. Send free trial of yonr method to: yr