Ljubljana, sobota 18. maja 1935
NOVO JAMSTVO ZA MIR V EVROPI
Francosko-ruska In češkoslovaško-rnska pogodba o medsebojni pomoči je ustvarila nova jamstva za ohranitev miru v Evropi
Leto XVI., štev 114
upiaviiLStvo; Ujublj&nit. Kjo&fljeva ulica — Telefon St. 3122. 8123, 3124. 3126, 8126.
Lnseratm oddeieK: Ljubljana SeJen-ourgova ul Ji. — Tel 3492, 24»2.
Pouruzmca Maribor: Gospoaka uiica , «rt_ 11 — Telefon ftt. 24S&.	i
Podružnica Celje: Kocenova ulica ftt. 1 2. — Telefon ftt. 190.
Kačunl pn pošt. CeK_ zavodih: L,Jul> ljans ftt. 11-842, Praga Oslo 78.180, Wlen ftt lOft.241.
Branimo svojo posest!
V lanski proračunski debati so poslanci obmejnih srezov z utemeljenimi in stvarno obrazloženimi izvajanji opozorili parlament in vlado na nevarnost, ki v obmejnem pasu preti zemljiški posesti od inozemskega kapitala. Zadeva, ki so jo narodni zastopniki s tem načeli, je bila vredna vse pozornosti in smelo se je pričakovati, da bo deležna primernega uvaževanja na merodajnih mestih. Zdi pa se, da se ni posrečilo vzbuditi zadostnega zanimanja; prišle so morda tudi vmes druge skrbi ali kake javnosti nepojasnjene ovire — skratka, meja, ki je ne samo iz lokalnih, marveč tudi iz državnih ozirov tako potrebna zaščite, je čakala in še čaka za-ma.n vse do danes
Nakupovanje naše zemlje ob severni meji po inozemcih se ni ustavilo, niti zmanjšalo. Nasprotno, primeri se mno-že v taki meri, da je treba že precejšnje lahkovernosti in slepote, če se ne spozna, da gre za sistematično akcijo.
Kdor živi v bližini meje, ve, da tako načrtno osvajanje zemljiške posesti ni ničesar novega. Že pred vojno se je v pasu severno od Maribora vršila umetna kolonizacija. Društvi »Siidmark« in »Heimstatt« sta z bogatimi denarnimi sredstvi in s tiho podporo takratnih avstrijskih oblasti spravljali posestvo za posestvom v svoje roke in naseljevali na slovenskih kmetijah trde Nemce, ki so večinoma še danes +u. Že poprej pa so denarni zavodi, na čelu jim »Štajerska hranilnica« v Gradcu, skrbeli za pene-tracijo s tujim elementom zlasti v Slovenskih goricah in Halozah.
Ob prevratu se je splošno pričakovalo, da se bo za sistematično odtujevanje slovenske zemlje našla učinkovita reme. dura. Ugodna prilika za čiščenje in re-vindikacijo izgubljenega pa se je zamudila in tako so tudi po določitvi državnih mej ostali tujci gospodarji važnih obmejnih postojank. Izdani pa so bili vsaj zaščitni ukrepi, ki so preprečevali nova naseljevanja. Več let je obstojala naredba z zakonsko močjo, ki je vezala vsako pridobitev nepremičninske lastninske pravice v pasu 40 km od meje na. posebno oblastno dovoljenje. Tudi so v prvih letih zemljiško-prometne komisije s primerno strogostjo čuvale nacionalne interese. Vsega tega zdaj več ni. Ko je bila ukinjena določba o štiride-setkilometrskem pasu, se je obljubljala nova ureditev, ki bo zadostno ščitila narodno posest. Iz neznanih vzrokov pa se je ta ureditev odlagala in odlagala, dokler ni bila popolnoma pozabljena.
Tako je meja izgubila zaščito in je brez nje v času, ko bi jo najbolj potrebovala. Gospodarski položaj kmetijstva se je seveda tudi na meji prav tako poslabšal, kakor povsod drugod, ali morda še bolj. Nerentabilnost vinogradništva, ki je glavna gospodarska panoga velikega dela naše severne meje, je tako splošno znana, da ni treba o nji še razpravljati. Avstrijski trg je obmejnemu poljedelstvu skorc popolnoma zaprt; v zadnjem času je Avstrija še obmejni promet tako omejila, da ga prav za prav nič več ni. Kalamiteta s sadnim izvozom je storila svoje; les, ki je glavni vir dohodkov na Pohorju in Kozjaku, je izgubil ceno.
To so le nekatere gospodarske rane, ki. so zlasti boleče za našo mejo.
V takih razmerah se ne sme obmej- -nemu prebivalstvu šteti v zlo, če je pristopno za tuje ponudbe. Svojčas so bili kmetu velika opora denarni zavodi. Koliko posestev se je rešilo s potrebnimi cenenimi krediti. Kjer pa ni šlo drugače, so se našla v posojilnicah zadostna denarna sredstva, da se je omogočil domačim interesentom nakup posestev, ki bi bila sicer prišla v tuje roke. Danes ni več kreditov in hranilne vloge premožnejših ljudi, ki bi prihajali v po-štev kot kupci zemljišč, so zamrznjene.
Nasprotno pa se onstran meje vedno najde dovolj denarnih sredstev za pridobivanje zemlje na jugoslovenski strani meje. Poleg posameznikov in denarnih zavodov so tu na delu še vedno nacionalna bojna društva. Graško okrožje »Schulverein Sudmark« ima svoj posebni oddelek »Grenzland«, v Gradcu posluje posebna podružnica za bivše Spodnjo Štajersko, ki jo vodi znan mariborski emigrant. Delovanje Siidmarke je sicer pri nas prepovedano po zakonu, ki še ni izgubil veljave, v praksi pa se najdejo vedno pota in sredstva za financiranje gospodarske ekspanzije. Nedavno je bilo v Gradcu zborovanje štajerskega okrožja imenovane organizacije; na zaupnem posvetovanju so ugotovili, da gredo avstrijske upravne oblasti po navodilu same vlade delovanju ob meji prav rade in z vsemi sredstvi na roko. Avstrija je sicer zelo stroga v kontroli denarnega prometa preko meje, če pa gre za nacionalne interese, zna v pravem času zatisniti oči.
Nastale so tedaj ob naši meji razmere, ki niso vzdržne in bi bilo greh, ako bi jih gledali s prekrižanimi rokami. Zasebna iniciativa danes več ne zadošča; treba ie, da se najde pomoč v zakonodaji in upravi. Gre tu za kmečko zemljo, ki se odteguje svojemu pravemu namenu in prehaja v roke nekmetom, ki so po vrhu še tujci v državi. Gre pa tudi za nacionalno posest, ki jo mora
Praga, 17. maja. d. Ves češkoslovaški tisk pozdravlja podpis pogodbe med ČSR in Rusijo. Oficiozna >Prager Presse« pravi v uvodniku med drugim naslednje:
Češkoslovaška je imela doslej glavna konkretna jamstva za svojo varnost na eni strani v zveznih pogodbah Male antante, katerih glavni cilj je zagotovitev miru v srednji Evropi, na drugi strani ]fa v zvezni pogodbi s Francijo, ki daje Češkoslovaški v smislu pakta Društva narodov jamstva pomembne zapadne velesile. Z novo pogodbo je dobila Češkoslovaška analogno in v istem duhu jamstvo največje države na vzhodu. S tem je dosegla Češkoslovaška politično in geografsko ravnotežje v svojem oogod-benem sistemu, ki jamči njen obstoj in varnost in ki zaključuje glavno etapo češkoslovaške zunanje ter mednarodne politike.
Obveznosti, ki jih prevzema Češkoslovaška z novo pogodbo, niso v nasprotju niti s političnim, niti z geografskim položajem države, ker so prav tako kakor obveznosti na podlagi francosko - ruske pogodbe v bistvu omejene na evropsko področje in se morejo razen tega praktično izvajati le ob istočasnem izvajanju obveznosti francosko-ruske pogodbe Pogodba izraža to povsem jasno v posebnem členu. Samo po sebi umevno je. da nima pogodba poleg objavljenega besedila nobenih tajnih dodatkov. Pogodba bo registrirana pri Društvu narodov.
Njena tesna zveza s paktom Društva narodov dokazuje v zadostni meri. da gre za izključno defenzivno pogodbo, ki ni naperjena proti nikomur in ki odgovarja povsem dosedanjim miroljubnim stremljenjem češkoslovaške zunanje politike. To potrjuje tudi dejstvo, da morejo prav tako kakor k francosko - ruski pogodbi pristopiti k njej tudi druge države.
Nova pogodba je bila seveda sklenjena v popolnem soglasju z ostalima dvema članicama Male antante. ki sta bili po predoisih statuta Male antante obveščeni o njeni vsebini in ki sta pristali nanio v prepričanin, da bo pripomogla k ojačenju miru v vsej srednji in vzhodni Evroni. kakor tndi k nad?dinjemn razvoju prijateljskih odnošajev med Rusijo in celotno Malo antanto.
Nova pogodba ne krši v nobeni smeri interesov nobenega češkoslovaškega soseda, najmanj pa Poljske. Če je francoski zunanji minister Laval pri svojem obisku v Varšavi 7. opozorilom na vsebino in smisel francosko - ru=ke pogodbe odstranil vse dvome in bojazni poljske politike, potem
Očitki Mussoliniju, da ne
pogodbenih
London, 17. maja b. Angleška viada
je na svoji današnji seji razpravljala o abesinskem vprašanju. Seji je prisostvoval tudi angleški poslanik v Rimu sir Eric Drummond.
»Times« poudarja, da bo želeM dlani vlade predebatirati z nJim italijansko stališče giede na bližnjo razpravo o abesinskem sporu pred Društvom narodov in možnosti, ki bi mogle iz tega nastati. Sir Eric Dmimond ima nalogo, da obrazloži članom angleške vlade italijansko tezo, po kateri v tem primeru za Italijo ne morejo veljati vse določbe pogodbe treh iz 1. 106. ki ji pa pristojni angleški krogi ne priznavajo upravičenosti.
»Morningpost« priobčuje članek svojega diplomatskega urednika, ki govori o sporu med Italijo in Abesinijo in pravi med drugim, da je Italija s svojim ravnanjem spravila Veliko Britanijo v dokaj kočljiv položaj. Mussolini je s svojimi dosedanjimi sklepi spravil v težak položaj ne samo Veliko Britanijo in Francijo, temveč v neki meri tudi vse člane Društva narodov, češ da v svojem nedavnem velikem govoru ni posvetil zadosti pozornosti obveznostim, ki izvirajo za Italijo iz pogodbe iz L 1096. in iz njenega članstva v Društvu narodov. Britanska vlada se bo znašla, če pride do dokončne prekinitve odnošajev med Italijo in Abesini-
čuvati država že iz ozirov do svoje obrambe.
Tudi nacionalna javnost seveda ni brez dolžnosti. Naše obrambne organizacije morajo v svojo informacijsko službo uvesti več sistema, kakor ga opažamo dosedaj. Evidenca zemljiškega prometa, kontrola zemljiške knjige in ebiranje podrobnih podatkov naj preskrbi stvarni material, ki bo osrednjim uradom predočil resnično sliko in jih prepričal o nujnosti zaščitnih ukrepov. Razmišljati pa je treba tudi o ustanovitvi fonda za ohranitev in zaščito nacionalne posesti, ki bo podprl zakonite ln upravne ukrepe z uspešno pozitivno akcijo.
Vprašanje varstva naše zemlje seveda z našimi izvajanji še dolgo ni izčrpano. To bi tudi v okviru časopisnega članka ne bilo mogoče. Naš namen pa je, opozoriti vse, ki se jih tiče, da je zadeva nujna in da raste škoda z vsakim dnevom. Zlasti pa polagamo to usodno in nacionalno stvar na srce našim novim narodnim poslancem.
so bili odstranjeni tudi vsi dvomi glede na češkoslovaško - rusko pogodbo, ki temelji na isti podlagi in stremi po istih ciljih. Ob priliki obiska zunanjega ministra Lavala v Moskvi so razpravljali tudi že o načrtu, na kakšen način bi se mogle povezati tudi ostale države na vzhodu Evrope, ki so doslej imele razne pomisleke proti pogodbam o medsebojni pomoči, vsaj z obveznostmi glede nenapadanja, konzultacije, kakor tudi izolacije napadalca. Upati se mora, da ti razgovori niso ostali brez uspeha in da se bodo nadaljevali ob obisku zunanjega ministra dr. Beneša meseca junija v Moskvi, ker streme po koncentraciji vseh držav, ki jim je za mir v srednji in vzhodni Evropi, za varnost in za miren razvoj narodov.
>Lidove Noviny« pišejo, da predstavlja češkoslovaško - ruski pakt v današnjih razmerah maksimum, kar je mogla Češkoslovaška na tem polju prispevati za utrditev varnosti v Evropi.
»Prager Tagblattc	poudarja izrazito
obrambni značaj tega	dogovora in tesno
zvezo, ki je med njim	in paktom Društva narodov.
Moskva, 17. maja. d. Obisk francoskega zunanjega ministra Lavala je zapustil v vseh političnih krogih Moskve velik vtis. Ves ruski tisk komentira v dolgih člankih uspeh Lavalove misije. »Izvestja« pišejo, da so se zmotili vsi, ki so pričakovali, da bo Lavalov obisk zgolj vljudnostnega značaja in podčrtuje ovacije, ki jih je prebivalstvo priredilo francoskim gostom. Rusko-francoska pogodba od 2. maja, pravi nadalje, ni zaključni akord v kompleksu francosko-ruskih odnošajev, temveč izhodna točka njihovega razvoja v smeri sodelovanja obeh držav v bodočnosti. Obe državi bosta še nadalje stremeli po za-ključitvi vzhodno-evropskega regionalnega
upošteva v zadostni meri obveznosti
Jo, pred zelo težko dilemo. Morala se bo odločiti, ali naj vztraja na spoštovanju pogodibe iz L 1906. in pakta Društva narodov ali pa naj pusti dogodkom prost tok. če se bo Velika Britanija odločala za prvo možnost, bi to neugodno učinkovalo na razmerje med Veliko Britanijo in I tajijo oziroma bi moglo imeti za posledico izstop Italije ia Društva narodov; če pa bo puetrila dogodkom prosto pot, bi s tem zelo trpel moralni ugled Društva narodov kot zaščitnika slabih in ugled VeMke Britanije, ki se je vedno zavzemala za strogo spoštovanje mednarodnih obveznosti. V obeh primerih bi utegnilo prita do nove napetosti v Evropi in sicer ravno v času, ko je Evropi bolj kakor kdajkoli doslej potrebno vzajemno sodelovanje.
Italija vztraja pri svojih zahtevah
Rim, 17. maja. AA. >Lavoro Fascista« polemizira e »T i mesom« in pravi med drugim: Stališče londonskega lista ne bo prav nič izpremenilo italijanskega stališča. Italija bo slej ko prej vztrajala na svoji pravici do obrambe.
Za izpremembo pogodbe iz L 1906
Paria, 17. maja. AA. Razpravljajoč o nedavnem Mussolinijevem govoru v senatu, pravi »Journal«, da je treba v neki meri priznati točnost Muesolinijeve izjave glede potrebe po velikih vojaških silah, če .o na razpolago zadostna finančna sredstva. Mnenja je, da bi v danih okoliščinah mogla ženevska razprava res samo poslabšati abesinski spor.Vzlic temu pa se zdi prav, da se s potrebnim aktom iapremeoi pogodba med Veliko Britanijo, Francijo in Italijo iz leta 1906. Treba je pridobiti časa, da se ustanovi arbitražni od/bor, kakor ga je določala italijansko - abesinska pogodba iz L 1928 Seveda bi pridobivanje časa in arbitražni odbor mogla dejansko koristiti le tedaj, če obe sprti stranki resnično želita ohraniti mir.
Imenovanje abesinskih članov razsodišča
Addis Abeba, 17. maja. AA. Abesinska vlada je odgovorila n« italijansko noto in imenovala dva svoja zastopnika v razsodišče. Abesinska vlada izjavlja v svoji noti. da sprejema italijansko noto na znanje, da pa omejuje sprejem razsodišča samo na dejstva. ki so se odigrala pri incidentu v Ual-ualu. Bistvo spora je v vprašanju, kako tolmačiti pogodbo iz 1. 1928. glede razmejitve med Abesinijo in Somalijo. Stališči obeh vlad si v tem nasprotujeta.
Francoski komentarji
P&rii, 17. maja. g. Pariški listi pozdravljajo v Pragi izvršeni podpis drugega evropskega pakta med Češkoslovaško in Rusijo o medsebojni pomoči kot nadaljnjo etapo na potu pomirjenja Evrope.
>L'Ere NouveMe« piše: Na ta na^in s© bo kolektivna varnost s pomočjo prizadevanj Francije. Rusije, češkoslovaške ter ostalih držav Male antante v smislu načel pakta o Društvu narodov še bolj povečala.
»Republique< pravi: Podpis češkoslovaško • ruskega pakta odstranjuje sum gotovih krogov, da se je Sovjetska unija približala Franciji samo zaradi tega. da dobi od Parira namestu iluzornega realno jamstvo. Dejstvo, da je Sovjetska unija tudi s Češkoslovaško sklenila pogodbo, slično kakor s Francijo, dokazuje, da ne zahteva jamstva bre? protidaiatve, ker bi v okviru češkoslovaško - ruskega pakta <imela Češkoslovaška večjo korisrt, ker ji daje Rusija na rav,r«olag>o večjo »Ho.
>0euvre« in »Jour« podčrtavata. da Češkoslovaška te pogodbe, kakor se samo po sebi razume, ni podprla brez p-vnolnega f»v1qsja z vladami ostalih držav Male antante.
pakta. Pri tem se nočeta omejiti zgolj na pregovarjanje, temveč ne bosta nasprotno dopustili nobene oslabitve sredstev državne obrambe. Oni, ki so menili, da se Francija in Rusija zaradi različnih socialnih struktur ne bosta zbližali, so napravili usodno pogreško.
Še bolj značilen je članek »Pravde«, ki je poln hvale Francije. Obojestranski od-nošaji. pravi člankar, temelje na medsebojni simpatiji najširših ljudskih množic. V Sovjetski uniji se ustvarjalna dela francoskega naroda, njegova borba za svobodo proti zatiranju in zatiralcem, njegov junaški odpor proti tujim nasilnikom in njegovi sijajni iz globin ljudstva izišli du-
Cena 2 Din
Naročnina snafts mesečno Din 2&.— Za inozemstvo Oin 40.—
Uredništvo" Ljubljana, Knafljeva ulica 0. Telefon S122. 8123, 2124. 3126, 3126. Maribor, Gosposka ulica LL Telefon ftt- 2440. Celje, Strosamayerjeva ulica fttev. L Telefon ftt. 65.
Rokopisi as ne vračajo. — Oglasi po tarifi
hovi cenijo nad vse. V Rusiji narašča Čim dalje bolj zanimanje za zgodovino Francije, »a francosko literaturo in umetnost. Dejstvo, da »treme francoski vladajoči krogi po ojačenju francosko-ruskega prijateljstva, dokazuje, da se Francija trudi z vsemi silami preprečiti vojno. Tudi »Pravdar poudarja dejstvo, da hočeta obe državi ostati vojaško močni zaradi zaščite miru, kei slabotni ne morejo braniti svojih mej.
Pariz, 17. maja. AA. »Journal« poroča, da mislijo moskovski krogi ohraniti trajen spomin na oba nedavna pomembna politična obiska v Moskvi. Imenovali bodo eno izmed postaj nove moskovske podzemeljske železnice po Pierru Lavalu, drugo pa po Anthonyju Edemi. Edina neprilika za tako počaščena ministra bo morda v tem, ker se ena izmed postaj nove podzemeljske železnice že imenuje po Feliksu Džer-džinskem, ki je bil predsednik »Čeke« v dobi najhujšega terorja.
Razočaranje francoskih marksistov
Pariz, 16. maja v. Voditelj socialistov Leon Blum pravi v današnji številki glavnega glasila svoje stranke »Popuriaina«
med drugiim:
Nikakor ne morena razumeti Stalna, da nastopa zoper nas 4a podpira vlado, proti kateri ee borimo, podpira nasprotnike, s katerimi smo imeli ogorčene politične bonbe pni pravkaršnlih občinskih volitvah. S tesni, da Stalin odobrava varnostno in defenzivno politiko firaaiooske vlade, odklanja obenem stališče onih. ki eo v zbornici glaeovali proti nve-dbi dveletne vojaške službene dobe iit proti vojaškim kreditom. Z drugimi besedami, Stalin obsoja kampanjo francoskih socialistov in komunistov za splošno rasoroži-tev. Očividno Stalin ni točno pomislil na posledice svojih besed za politični položaj v Franciji, slasti za položaj francoskega proletariata. Socialistična stranka bo še nadalje vodtila svojo politiko ter bo napram vladn ▼ vprašanju narodne obrambe, vami osti in razorožitve zavzemata še nadalje isto stališče kakor dosedaj.
Laval se ne bo ustavil v Berlinu
Pariz, 17. maja. b. Vesti, da bo pruski ministrski predsednik Gorimg v Varšavi izročil Lavalu povabilo nemške vlade za obisk v Berlinu, označujejo na francoski kakor tudi na nemški strani za neresnične. Zastopniku Reuterjevega urada v Berlinu so na merodajnih vladnih mestih izjavili, da Varšava ni primeren kraj za izročitev takega povabila že zaradi ozirov na svečanosti ob pogrebu maršala Pilsudskega
ussolifii spravil
Anglijo v zadrego
Truplo Pilsudskega
prepeljano v Krakov
Zemski ostanki osvoboditelja Poljske bodo počivali v grobnici poljskih kraljev v gradu Wawelu
Varšava, 17. maja. b. Varšavske pogrebne svečanosti za pokojnega maršala Pilsudskega so se pričele ob 10. dop. s slovesno zadušnico v katedrali ob velikanski udeležbi prebivalstva. Službi božji so prisostvovali predsednik poljske republike Moscicki, zastopniki inozemskih državnih poglavarjev, poljska vlada, najvišji dostojanstveniki, generali in diplomatski zbor. V katedrali so bili zbrani med drugimi francoski zunanji minister Pierre Laval, ameriški veleposlanik v Moskvi Williams Bullitt in voditelj britanske delegacije maršal lord Cavan v impozantni paradni uniformi
Vdova maršala Pilsudskega se je med zadušnico dvakrat onesvestila.
Pred mrtvaškim odrom je vojaški duhovnik in bivši vojni tovariš pokojnega maršala g. Gavlina poveličeval zasluge pokojnika.
Po končani služibi božji je odneslo krsto iz katedrale najprej 10 častnikov, potem pa člani vlade na trg, kjer so jo postavili na lafeto. Ob zvonjenju zvonov v vseh cerkvah se je začel nato pomikati žalni sprevod. Za lafeto so nosili vence predsednika poljske republike, inozemskih državnih poglavarjev, odlikovanja in maršal-sko palico pokojnega. Nato sc sledili vdova maršala, ki jo je spremljal novoimeno-vani generalni inšpektor poljske vojske, obe hčerki in ostalo sorodstvo, državni predsednik in zastopniki inozemskih državnih poglavarjev. Francoski maršal Pe-tain je sledil sprevodu v avtomobilu. Na cestah, kjer se je pomikal sprevod, so tvorile špalir nepregledne množice. Vse trgovine in uradi so bili zaprti. V globoki tišini je prebivalstvo zadnjič počastilo smrtne ostanke pokojnika.
Vse ulice in ceste, kjer se je pomikal sprevod, so bile zavite v žalne zastave. Sprevod je krenil na vojaško vežbališče, kjer je bilo defiliranje pred zemeljskimi ostanki največjega poljskega državnika in patriota.
Na tem vežbališču je pokojni maršal za svojega življenja pregledoval čete. Današnjega mimohoda se je udeležilo nad 20.000 vojakov. Vse poljske divizije so bile zastopane s številnimi delegacijami in zastavami. Na posebni tribuni so zavzeli svoja mesta predsednik republike Moscicki, člani pokojnikove rodbine in vsi visoki dostojanstveniki. ki so se udeležili sprevoda. Častno stražo ob lafeti je imel oddelek starih legionarjev v krojih iz leta 1914. Mimohod je vodil generalni inšpektor poljske vojske general Rydz-Smigly z vsemi armadnimi inšpektorji. Posamezni vojaški oddelki so pozdravljali krsto pokojnega maršala z nagnjenimi zastavami. Po kon-
čanem mimohodu so generali dvignili krsto, nakar so jo prepeljali na železniško postajo, kjer je že stal posebni vlak, da jo prepelje v Krakov.
Sodijo, da je v teku današnjega dne de-filiralo pred kisto maršala Pilsudskega ▼ katedrali nad 300.000 ljudi.
Priprave za pogreb v Krakovu
Posebni vlak s truplom maršala Pilsudskega je krenil proti Krakovu ob 16., kamor bo prispel zaradi počasne vožnje in pogostih postankov v posameznih krajih šele v soboto ob 7. zjutraj. Ob 8. zjutraj se bodo zbrali na peronu postaje poleg članov rodbine pokojnika predsednik republike, člani vlade, zastopniki inozemskih državnih poglavarjev, diplomatski zbor, maršala Sejma in senata ter generali. Od kolodvora do Wawela bodo tvorile po vseh cestah, kjer se bo pomikal pogrebni sprevod, špalir vojaške čete. Ob vznožju Wa-wela bodo prenesli krsto v katedralo ge-ii ali. V katedrali bo slovesna zadušnica, ki ji bodo prisostvovali najvišji dostojanstveniki, dočim bodo ostali udeleženci pogreba po končanih obredih defilirali mimo krste. Ob 18. bo katedrala zaprta, ob 19. pa bodo položili krsto v grobnico. Pri tej priliki bodo topovi oddali 101 strel, istočasno pa bodo zvonih po vseh cerkvah v državi. Zazvonil bo tudi največji zvon Poljske, Sigmundov zvon na Wawehi, ki je še iz prvih dni 16. stoletja ki ki se oglaša le pri posebnih državnih svečanostih. Računajo, da bo k jutrišnjim pogrebnim svečanostim prispelo v Krakov s posebnimi vlaki okoli 150.000 ljudi.
Jugoslovenska delegacija
Varšava, 17. maja. AA. Snoči je semkaj prispel načelnik informativnega oddelka jugoslovenskega glavnega generalštaha bri-gadni general g. Peter Arašič s člani vojaške delegacije, ki se je udeležila današnjega pogreba maršala Pilsudskega. Jugoslo-vensko delegacijo so pozdravili na postaji zastopniki poljskega ministrstva vojske in člani jugoslovenskega poslaništva. Davi so jugoslovenski delegati položili na krsto maršal« Pilsudskega v katedrali vence jugoslovenske vlade, jugoslovenske vojske Ln jugoslovenskega parlamenta.
Rusko notranje posojilo
Moskva, 17. maja AA. Posojilo treh in pol milijard rubljev, ki ga je razpisala sovjetska vlada v začetku meseca, je bilo že podpisano 14. t. m. Mnogo organizacij je prosilo vlado, naj bi se posojilo povečalo še za sto milijonov rubljev.
Sovjetski odmevi
po Lavalovem odhodu
Francos?co-rusko pogodbo o medsebojni pomoči proglašajo ruski listi kot izhodno točko za sklenitev vzhodno-evropskega regionalnega pakta
Abeslnski problem
Pravi vzroki napetosti v Vzhodni Afriki — Na kocki je prestiž evropske velesile
Med tem ko si t Evropi diplomati belijo glave, kako bi najuspešnejše organizirali vse miroljubne sile, da se za vedno, ali vsaj za čim najdaljše razdobje prepreči oboroženo razraouna vanje, dozoreva na sosednem afriškem kontinentu konflikt, kateri — kakor kažejo vsa znamenja — ni daleč od vojnega izbruha.
Transporti vojaštva in tehničnih čet iz Italije na abesinsko mejo se nadaljujejo brez preStanka., na drugi strani pa poročajo iz abesinske prestolnice o naraščanju bojevitoeti, o zbiranju in vežtoanju čet, o velikanskih transportih orožja in mu-nioije. Priprave, ki so se do zdaj izvršile od obeh strani, so že davno prekoračile ono mejo, ki je opravičevala optimistično 6odtbo, da gre zgolj za demonstracije, ki naj dajejo večji poudarek diplomatskim korakom in stališču v medsebojnih pogajanjih. Malo je verjetno, da bi se spor, ki 6ta vanj investirali Italija kakor Abesini-ja toliko gmotnih in končno tudi moralnih sil, uredil pri zeleni mizi.
Prvotni povod za današnjo napetost ob abesinski meji bi se mogel evropskemu opazovalcu zdeti neznaten. Mejni incident ob črti, ki ni fiksno določena, ni v kolonialnih ozemljih nobena posebna redkost in tudi ne stvar, ki bi se ne dala urediti drugače kakor z orožjem v roki. Sporadič-ni napadi poldivjih tolp na bele koloniste tudi ni treba, da vodijo de vojnih podjetij velikega stila. Evropska diplomacija je do zdaj navadno znala najti eredistva, da si v medsebojnem sodelovanju izsili respekt in s preventivnimi sredstvi v naprej onemogoči zapletljaje s tragičnim koncem.
Po vsem tem je jasno, da so viri napetosti v Afriki globlji, da tu ne gre niti za Ual-Ual, niti za ta k ozvano zono, nego da 6o brez dvoma tangirani važnejši interesi, da je zlasti na kocki prestiž evropske velesile. V teku devetnajstega stoletja se je moč Evrope v Afriki razvila do absolutnega gospostva. Vse obale afriškega kontinenta so v evropskih rokah, ali vsaj pod evropskim vplivom. Vsa Afrika je razdeljena v interesne sfere kolonijalnih 6il, domača plemena niso organizirana po državah, ali pa so njih državne tvorbe v taki odvisnosti od evropskih sosedov, da o njih samoodločbi ne more biti govora. Večinoma gre za divja ali poldivja nomadska plemena, ki v svojem razvoju niso dosegla one stopnje civilizacije, ki bi mogla tvoriti podlago za samovlado.
Izjema je v gotovem ozira Abesinija, ki si je znala obraniti svojo neodvisnost, in ki se je, četudi n« vseh straneh odrezana od morja, dvignila na stopnjo organizirane države v evropskem smislu, akoravno je v svojem razvoju še ovirana po primitivnosti življenja in kulture svojega prebivalstva.
In ravno v Abesiniji se je začel razvijati odpor proti evropski nadvladi. Njeni vladarji so začeli iskati zvez izven evrop-^ega kolonialnega koncema. Ze leta 1927 £ sklenila Abesinija z Japonsko prijateljsko in trgovinsko pogodbo in s tem o,d-prla pot gospodarski ekspanziji azijskega vzhoda. Poskušala je zainteresirati tudi ameriški kapital in s tem že pred leti povzročila oster angleški protest proti nameravanim vodnim zgradbam ob Mo-
drem Nilu po ameriškem konzorciju. Japonska konkurenca je zlasti izpodrivala
italijansko podjetnost od koncesij za eks-ploatacijo abesinskih prirodnih zakladov. To vse so oni globlji vzroki, ki so napetost stopnjevali do današnje ostrosti. V tem pogledu se sme reči brez pretiravanja, da ni prizadeta samo Italija, marveč vsa evropska kolonialna oblast. Solidarnost velesil, ki je že od samega začetka prav za prav jemala abesin&ki pritožbi na Društvo narodov izglede na uspeh, ni morda samo plod politične konstelacije po sporazumu med Italijo in Francijo, marveč morda v glavnem delu posledica skrbi evropskih mandatarjev, da jih ne izpodrine močnejša ali srečnejša konkurenca iz dragocene posesti in dominantnega vpliva.
Današnji spor ee zaradi tega po vsej priliki ne bo mogel urediti s kompromisom. Po taki poti bi 6e mogla terminirati meja, dal bi se določiti nevtralni pas, mogle bi se urediti te ali one podrobnosti, jedro latentnega konflikta pa bi ostalo in bi še naprej ogrožalo evropske, v tem primeru pred vsem italijanske interese, če se zdi morda Rimu današnja svetovna politična konstelacija ko dovolj ugodna in primerna, da se uredi spor do korenine, pa smatra tudi abesinska vlada trenutek za ugoden, ko sme riskirati odločilno obračunavanje. Tako se sme menda vsaj tolmačiti neobičajna borbenost abesineke-ga vladarja, ki se razodeva v njegovih govorih, pa tudi v smotrenem oboroževanju in militarizaciji abesinskih plemen. Saj se čujejo celo vesti o abesinskih aspi-racijah na izhod k morju, kar bi seveda pomenjalo neposredno tangiranje italijanske euverenitete v Somaliji ali Etritrejl.
Ali je pripisovati abesinsko odločnost zgolj samonikli življenjski volji, nacionalni samozavesti m veri v lastno moč — ali pa so na delu tudi pomembni vplivi od zunaj, ojačeni po gotovih obljubah in zagotovilih, je danes še uganka, ki Jo je težko rešiti. Vloga Japonske je v tem ozira še preveč pojasnjena, da bi dovoljevala sigurne sklepe, še bolj problematična se zdijo ugibanja o gotovih zvezah z Evropo. Vsekakor pa izgleda, da bi konflikt, če enkrat izbruhne, utegnil imeti mnogo bolj dalekosežne posledice, kakor bi se mogle soditi na prvi pogled. Več ko verjetno je, da bi vojna v Etijopiji močno prizadela tudi Evropo, če je že ne Ci potegnila povsem v svoj vrtinec.
Kajti podoba je, da v tem primeru ne pojde za preprosto kolonialno ekspedicijo, ali lahko in neopasno strahovanje kakega razbojniškega plemena, že enkrat se je •Italija merila na bojnem polju z Abesini-jo, in	izkušnje, ki si jih je pridobi-
la takrat, so jo naučile resnosti položaja, ki se vanj podaja. Obseg njene mobilizacije, njenih tehniških in finančnih priprav že v sedanjem stadiju daje merilo za njeno bodočo vezanost na afriško akcijo. Ni treba danes ugibati, kakšna bo vojna sreča, da se vsaj približno izmerijo žrtve človeških življenj in materialnih dobrin, s katerimi bo treba plačati uspeh, ki nanj Italija z gotovostjo računa. V dosegljivi bližini pa so še komplikacije na drugih frontah in te odpirajo temne poglede na razvoj v Evropi sami.
Protlrežimslca akč
avstrijskih hitlerjevcev
Naraščanje narodno socialistične propagande — Sistematska gonja proti avstrijski valuti
Celovec, 17. maja. k. Narodno-socialistična pa tudi komunistična propaganda se širi med koroškimi Nemci z vedno večjo intenzivnostjo. V poslednjih dneh je bilo aretiranih mnogo ljudi, pri katerih so našli letake in brošure, ki so jih po ugotovitvah preiskave vtihotapili komunistični agenti iz Češkoslovaške. Komunisti organizirajo na Koroškem zlasti ostanke revolucionarnih socialistov in soc ia Lno-d e mok r a tsk i h s tidikatov. Heimwehrovci in orožniki so po prvih odkritjih izvršili nebroj racij po koroških trgih in vaseh in kakor zatrjujejo, je komunistično gibanje za enkrat zatrto.
Toliko večjo asrilnost pa kažejo narodni socialisti. Poleg že znanih aretacij v Celovcu, kjer so morali oditi v zapore bivši vladni svetnik Falle, tajn'k železni carskega sindikata Pečnik, železničar Rajmond in mestni svetnik Landskron. so sedaj izvršili nekaj aretacij tudi na Zgornjem Avstrijskem. Med drugimi je bil aretiran evangeljski
župnik Gerhart Fischer iz Theninga pri Lin-zu. Tako na Zgornjem Avstrijskem, kakor na Koroškem in Štajerskem širijo narodni socialisti izredno velike količine protirežim-skih letakov in brošur.
Poleg tega so pričeli prav sistematično gospodarsko - politično propagando, da bi čimbolj škodovali avstrijskim financam. Premožnem ljudem, o katerih je znano, da imajo svoj denar naložen pri avstrijskih hranilnicah in posojilnicah, pošiljajo dan za dnem pisma, v katerih napovedujejo, da bo morala vlada v kratkem najeti novo posojilo, da je stabilnost avstrijske valute v nevarnosti. naj dvignejo svoj denar in ga kakorkoli drugače naložijo. Dejansko je imela ta propaganda znaten uspeh. Samo iz celovške hranilnice je več sto vlagateljev dvignilo v zadnjem tednu nad 200.000 šilingov. Mnogo denarja so morale izplačati hranilnice tudi v drugih koroških krajih.
Ob sestanku sveta DN
London, 17. maja č. Na bližnjem zasedanju sveta Društva narodov bo zastopal Veliko Britanijo pravosodni minister sir Anthony Eden, ki bo odpotoval v Ženevo jutri. Na dnevnem redu majskega zasedanja sveta Društva narodov, ki se prične prihodnji ponedeljek, bodo naslednja vprašanja: 1) •Italijansko-abesinskii spor in sorodni problemi; 2) madžarsko-jugo-6lovenski spor; 3) obmejni 6por med Irakom in Iranom; 4. gdansko vprašanje. Zasedanju bo predsedoval ruski komisar za zunanje zadeve Litvinov.
Nova avstrijska kampanja proti Jugoslaviji
Dunaj, 17. maja. k. Avstrijski tisk je začel novo zlonamerno kampanjo proti Jugoslaviji Listi obtožujejo jugoslovenske oblasti, da dovoljujejo narodno-socialistič-nim beguncem iz Avstrije in agentom berlinske organizacije VDA, ki deluje za Nemce v tujini, da se zbirajo v Mariboru in Ljubljani in organizirajo narodno-socia-Hstično propagando na Koroškem in Štajerskem Pravijo, da se je v Mariboru zbralo v poslednjih dneh že 300 narodno socialističnih agitatcriev. ki jih podpira tudi nemški konzulat Raje se zbirajo av stri isk' narodni socialisti tudi na italijanskem ozemlju pod Karnskimi Alpami.
Podunavska konferenca odgodena?
Pariz, 17. maja. p. »Matin« poroča iz Rima, da je bila podunavska konferenca, ki bi se imela sestati 10. junija v Rimu, na željo italijanske vlade odgodena do začetka julija, ker so se priprave zanjo zelo zavlekle. Dosedanji diplomatski razgovori še niso mogli odstraniti vseh nasprotij, ki vladajo med zainteresiranimi državami v pogledu podunavskega pakta.

tracije
Prottžidovske den v Berlinu
Berlin, 17. maja č. Včeraj sta bili r Berlinu dve protižidovski demonstraciji. Po mestu so nosili slike, na katerih so se predstavljali židl kot ljudski parasiti in oderuhi, ki so nemškemu narodu le v nepotrebno breme, in vpili: Dol z židi, dol z židovskim kapitalom! Poučeni krogi pravijo, da se je nova protižidovska kampanja v Nemčiji sprožila zaradi rovarjenja židovskih krogov proti Nemčiji.
Paul-Boncour v Beogradu
Beograd, 17. maja. p. Davi je prispel ▼
Beograd bivši francoski ministrski predsednik in zunanji minister Paul-Boncour. Na meji ga je pozdravil tajnik zunanjega ministrstva Protič, na beograjskem kolodvoru pa so ga pričakovali ministrski predsednik g. Bogoljub Jevtič, pomočnik zunanjega ministra dr. Purid. francoski, grški in turški poslanik ter višje uradništvo zunanjega ministrstva. G. Boncour se je po pozdravu odpeljal v hotel »Srpski kralj«, kjer »o bili zanj rezervirani prostori. Danes se je sestal z ministrskim predsednikom g. Jevti-čem. Njegovo bivanje v Beogradu, kjer bo ostal tri dni, je docela zasebnega značaja. Zvečer je predaval na Kolarčevi univerzi o organizaciji miru in o paktu Društva narodov.
Z istim vlakom je prispel tudi grški zunanji minister Maksimos. G. Jevtič se je v dvorski čakalnici dalje časa razgovarjal z njim, nakar je Maksimos nadaljeval potovanje v Atene.
Uspeh ljubljanskega učiteljskega pevskega zbora v Sofiji
Sofija, 17. maja. p. Ljubljanski učiteljski pevski zbor, ki je na turneji po Bolgariji, je snoči priredil v Vojaškem klubu zelo dobro uspel koncert Prisostvovali so mu med drugimi odličniki odposlanec kralja Borisa dr. Grujcv, bivši ministrski predsednik general Zlatev, prosvetni minister general Radev ter mnoj drugi dostojanstveniki. Za uvod je zbor zapel obe državni himni, kar je dalo povod za navdušene manifestacije bolgarsko-jugoslo-venskemu bratstvu. Navdušenje se je stopnjevalo od točke do točke in se je koncert na koncu izpremenil v mogočno manifestacijo južnoslovanskega bratstva. Dirigentu g. Pertotu je bilo pokionjenih več krasnih vencev in šopkov.
Delo za panevropsko unijo
Zagreb, 17. maja. n. Ob peti obletnici Briandove spomenice je bila danes v Zagrebu seja zastopstev Panevropske unije za kraljevino Jugoslavijo. Delegati so se sestali ob 10. dopoldne v prostorih Avto-klufoa. Seji bi moral predsedovati bivši zunanji minister dr. Momčilo Ninčič, zaradi bolezni pa je izostal in ga je nadomesto-val beograjski vseučiliški urofesor dr. Dra-goljub Arandjelovič. Iz Beograda sta prišla na sejo še odvetnik Ljuba Stefanovič in šef Presbiroja zunanjega ministrstva dr. Vukašin Životič, glavni tajnik organizacije. Za zagrebško sekcijo so bili prisotni baron Zdenko Turkovič, bančni direktor dr. Pavel Berkeš, direktor radijske postaje dr. Ivan Štern, za ljubljansko pa odvetnik dr. Ferdinand Maiaron. Generalni tajnik dr. Zivotič je poročal o delu organizacije v preteklem letu. Sledila ie razprava, kako naj se ojači delovanje Panevropske unije v prihodnjem letu, kako naj se omogočijo tesnejši stiki z dunajsko centralo, ki ji predseduje grof. Couden-hove-Kalergi, in z organizacijami Male antante, Poljske in Bolgarije. Sklenjeno je bilo, da bo prihodnja seja v Ljubljani. Končno »o bili izvoljeni v odbor vsi njegovi dosedanji člani s predsednikom dr. Ninčičem. Ob 13. je bil v Trgovskem domu prirejen vsem udeležencem banket
Napredovanja v poštni službi
Beograd, 17. maja p. Napredovali so v višjo skupino poštni uradniki: Fran Iva-nuša v Dolnji Lendavi, Rozamila Lutman, Viktor Skvarča, Zdenka Vehovar, Robert Cigler in Cilka Mežan pri pošti Ljubljana I., Janez Gselman v Ptuju, Nikolaj Puhan v Murski Soboti, Marija Komar v Trbovljah n. in Hedica Pečar v Celju.
Čiščenje v portugalski upravi
Lizbona, 17. maja AA. 33 višjih državnih uradnikov in častnikov je bilo s sklepom seje ministrskega sveta odpuščenih iz službe, med njimi dva generala in več univerzitetnih profesorjev, ki so delali propagando zoper režim. Pričakovati je novih odpustov iz državne službe.
Zaposlenost v Jugoslaviji
Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu objavlja svoj mesečni izkaz o stanju zavarovanega članstva, iz katerega je razvidno, da je bilo v marcu t 1. v vsej državi pri krajevnih organih SUZORja zavarovanih 526331 delavcev in nameščencev nasproti 523.070 v lanskem marcu in 496366 v marcu 1933. Nasproti lanskemu marcu vidimo torej prirastek v višini 3261 članov, nasproti predlanskemu marcu pa prirastek 29.765 članov.
Največji odstotni prirastek nasproti lanskemu letu beležita okrožni urad v Sarajevu (+ 11.7 odst) in okrožni urad v Osi-jeku (+ 6.7 odst), zmanjšanje ^ članstva nasproti lanskemu marcu pa beležijo predvsem oikrožni uradi v Banjahiki (—18.7 odst.), v Tuzli (—10.7 odst) in v Skoplju (—8.4 odst). Tudi ljubljanski okrožni urad je bil v tem mesecu med onimi z manjšim številom članstva, vendar je znašala ta razlika nasproti lanskemu marcu le 88 članov.
Naraščanje članstva v najnižjih razredih se nadaljuje. V marcu t. L je število zavarovanih članov z dnevnim zaslužkom do 8 Din znašalo 74.329 (lani 67.598), z zaslužkom od 8 do 24 Din dnevno 248.160 članov Gani 239.167), z zaslužkom 24 do 34 Din 81.056 članov (lani 86.020). z zaslužkom 34 do 48 Din 57314 članov (59.613) in z zaslužkom preko 48 Din 65.272 članov (70.672). Iz gornjih številk je razvidno, da je povečanje članstva zabeležiti predvsem v mezdnih razredih do 8 Din dnevnega zaslužka, v manjši meri tudi pri zaslužkih do 24 Din, v vseh višjih mezdnih razredih pa beležimo nazadovanje.
Povprečna dnevna zavarovana mezda je znašala v marcu 21.63 Din nasproti 22.37 Din v lanskem marcu in 23.34 Din v predlanskem marcu. Skupna zavarovana mezda pa je v marcu znašala 284.6 milijona Din (lani 292.5) in je bik navzlic večjemu številu članstva manjša nego lanu
BSK : Bask 4:3 (2:1)
Beograd, 17. maja, p. Snoči se je ob električni razsvetljavi vršila državno-prvenstve-na tekma med BSK m Baskom. Tekma je bila zelo napeta, ker je BSK naletel v Basku na zelo žilavega nasprotnika, katerega je premagal le s 4 : 3 (2 : 1).
Sneg v Londonu
London, 17. maja č. V Londonu je zapadel sneg. Vreme je povsem zimskega značaja.
Dr. Joia Bohinjec:
Okrožni urad v borbi
proti tuberkulozi
Ob priliki lanskoletnega protjtuberkuloz-nega kongresa je ljubljanski Higienski zavod priredil dobro uspelo higiensko razsta-vo, ki je imela namen prikazati vse, kar je za protituberkulozno borbo v naši banovini važno. Te razstave se je z zelo zanimivimi razstavnimi predmeti udeležil tudi ljubljanski Okrožni urad za zavarovanje delavcev (OUZD). Razstavljeno gradivo je vzbudilo zanimanje ne samo v naši javnosti temveč tudi v inozemstvu. To dokazuje, da ljubljanski OUZD problemu tuberkuloze posveča prav posebno pažnjo. To je prav za prav samo po sebi umevno, ker je urad predstavnik zdravstvenih potreb našega slovenskega delavstva in v veliki meri tudi nameščenstva. Tuberkuloza pa je za delavstvo in nameščenstvo najnevarnejša, najizrazitejša in tudi najbolj razširjena bolezen.
Ob priliki prireditve protituberkuloznega tedna, ki bo po odredbi ministrstva socialne politike in iArodnega zdravja ter v sporazumu z Jugoslovensko ligo proti tuberkulozi letos od 19. do 26. t. m. po vsej državi, je prav, ako na kratko orišemo tudi prizadevanja ljubljanskega Okrožnega urada v pogledu protituberkuloznfc borbe.
Temelj uspešnega protituberkuloznega dela v kurativnem m v preventivnem pogledi tvori nedvomno zadostno število fiziologov, ker je jasno, da morejo tuberkulozi biti kos le strokovno dobro usposobljeni zdravniki. Zato teži OUZD za tem, da ima v vseh važnejših delavskih središčih nameščene take zdravnike, ako že ne v svojstvu lastnih zdravnikov, pa vsaj v svoj-stvu zdravnikov protituberkuloznih dispanzerjev. Tako delujejo zdravniki specialisti v Ljubljani, v Mariboru in v Celju, dočim je urad s protituberkuloznimi dispanzerji v Ljubljani, na Jesenicah, v Kranju in v Trbovljah sklenil posebne pogodbe, po katerih so zavarovanci OUZD deležni specialne zdravniške pomoči in pa potrebnega socialnega skrbstva. V to svrho subvencionira OUZD dotične dispanzerje. V tesnem sodelovanju z Narodno protituberku-lozno ligo si urad prizadeva, da se v do-glednem času otvorijo protituberkulozni dispanzerji tudi v Ptuju, v Prevaljah in v Novem mestu. Pričakovati je, da bo v kratkem pričel poslovati tudi dispanzer v Šoštanju.
Bistveni del dobro organizirane protitu-berkulozne borbe morejo biti tudi tako zvane pneumothorax postaje za dajanje zraka. Te postaje poslujejo deloma kot ustanove OUZD ali dispanzerjev, deloma kot ustanove bolnic ali državnih dispanzerjev, tako da je mreža teh postaj v vsej banovini gosto razpredena in je bolnikom zdravljenje sedaj prav znatno olajšano, Uradovi ambulatoriji in tudi ambulatorijd dispanzerjev so opremljeni z rentgenskim aparatom, tako da so točne diagnoze lahko mogoče. Priznati moramo, da uradove ordinacije in protituberkulozni dispanzerji poslujejo brezhibno in da so uspehi teb ustanov danes prav vsega uvaževanja vredni, ker niti malo ne zaostajajo za uspehi v drugih, naprednejših državah. Našemu zavarovanemu delavcu je danes dana možnost, da se brez posebne zamude na času more posluževati najmodernejših diagnostičnih in zdravilnih naprav, ako zboli na jetiki. Pa tudi ostalo revno prebivalstvo se marljivo poslužuje protituberkuloznih dispanzerjev. Želeti bi bilo, da bi važnost teh zdravstvenih ustanov znali ceniti tudi dru-
gi faktorji, zlasti podeželske občine in pa
delodajalcu
Proti tuberkulozna borba seveda ne more
imeti uspeha, ako bolnikom ne nudi možnosti za učinkovito zdravljenje. Tem potrebam služijo sanatoriji Brestovac, Kle-novnik. Golnik in Kraljeviča, deloma pa tudi oddelki za bolne na pljučih v naših bolnicah in v lažjih primerih tudi protituberkulozni dispanzerji. V letu 1934. se je zdravilo v zdravilišču Klenovniku 138 članov, v zdravilišču Brestovcu 54 članov, v zdravilišču Golniku 6 članov in v Kraljeviči 8 članov, skupaj 206 članov v 18.948 oskrbnih dneh. Uspehi zdravljenja »o do 80 odst. uspešni. Izdatkov za ta zdravljenja je urad imel 2,500.000 Din brez ozira na polhranarino svojcem.
Posebno pozornost posveča OUZD tudi svojcem obolelih zavarovancev na ta način, da jih vodi v strogi evidenci in da odreja zanje periodične zdravniške preiskave, zlasti preiskave otrok. Na ta način hoče urad pravočasno preprečevati infekcije, odnosno hoče ugotoviti v pravem času začetna obolenja. Važno nalogo v tej »meri izvršujejo dispanzerji sami s periodičnimi pregledi otrok v šolah m okoliša dispanzerja.
Delovanje OUZD na polju protžtaberico-
lozne borbe v kurativnem in preventivnem pogledu je urejeno s posebno uradovo na-redbo, tako da je koncentrično delovanje vseh činiteljev (zdravnikov, uradnikov, am-buktorijev, dispanzerjev, zavarovancev samih) harmonično ki da jamči za uspeh. Po sebi je umevno, da mora urad zdravstveni propagandi posvečati posebno pozornost. V ta namen se vrše predavanja zdravnikov, po možnosti z diapozitivi; na vsakih 2000 zavarovancev morata odpasti najmanj dve predavanji na leto.
Kljub izredno neugodnemu finančnesaa položaju je OUZD do danes v polnem obsegu izpolnjeval svoje dolžnosti napram zavarovancem in njihovim svojcem, obolelim na tuberkulozi Na žalost še svojci zavarovancev nimajo v pogledu možnosti zdravljenja prav istih ugodnosti kakor jih imajo zavarovanci sami, vendar pa krta jo tudi oni dovolj možnosti uspešnega zdravljenja deloma v bo klicah, deloma ▼ dispanzerjih. Dolžnost OUZD je, da problemu tuberkuloze posveča stalno intenzivno pažnjo ki da budno zasleduje vse, kar je s tem problemom v zvezi.
V tej smeri bo potrebno še mnogo storiti Opozarjam samo na veFTke zdravstvene nedostatke po naših obratih ki pa tudi na nezdrave stanovanjske razmere našega delavstva. Urad mora pričeti misliti, da organizira posebno službo v pogledu skrbstva za zdravstvene prilike v obratih, ker moramo žal ugotoviti, da inšpekcija defe. zaradi skromnih kreditov tem nalogam ni kos. Tudi OUZD nima za to posebnih sredstev, vendar pa more s rvojim aparatom tudi v tem oziru mnogo dobrega doseči.
Z uvedbo zavarovanja za slučaj starosti in invalidnosti bomo mogH v protituberkulozni borbi storiti velike korake naprei S sredstvi teh panog zavarovanja bo mogoče organizirati akcije za delavska stanovanja, dana bo možnost postaviti hiralnice in izo-lirnice za neozdravljivo bolne, dana bo tudi možnost, da poglobimo ki izboljšamo sedanje metode preventivnega in kurativnega skrbstva. Zato je uvedba invalidnega ta starostnega zavarovanja tudi iz tega razloga tako nujno potrebna!
Francoske vojne ladje
na našem Jadranu
Včeraj je priplulo v Boko Kotorsko 10 francoskih vojnih ladij — Slovesen sprejem
Kotor, 17. maja. AA. Davi ob 8. je odjeknilo z morja nedaleč od Ostrega rta 21 topovskih strelov brodovja prijateljske Francije, ki je prispelo na uradni obisk k našemu brodovju. Odgovorila jim je naša trdnjava »španjola« z 21 streli. V bližini Ostrega rta je francoske ladje pozdravil naš tender, na katerem je bil poročnik bojne ladje g. Draškov. Brodovje, obstoječe iz 10 enot, Je brez odlašanja zaplulo v Boko Kotorsko. Na čelu sta »luli admiralski ladji »Algčrie« ln »Tar-ty«. Po polurni vožnji je hrodovje priplulo v tavtsko pristanišče, kjer so se ladje -reidirale. Tivat in okoliški kraji so vsi okrašeni z našimi in francoskimi zastavami ter s slavoloki z napisi; »Dobro nam došli!« Prihod brodovja je pozdravilo mnogoštevilno občinstvo z vzkliki: »Vive la France!« in »živela Jugoslavija!«
Ob 10.45 Je odšel na krov admiralske ladje »Algčnie« poveljnik našega pomorskega obrežnega poveljstva, kapitan bojne ladje g. Luteroti, ki ga je 6prejel poveljnik francoskega brodovja admiral g. Mouget z vsem štabom. Po prisrčnem pozdravu, ki ga je izrekel kapitan bojne ladje g. Luteroti v imenu poveljnika naše mornarice in vsega njenega moštva in po topli zahvali admirala Mougeta so g. Luterotija odvedli v admiralsko dvorano in ga tam še posebej pozdravili.
Kapitan Luteroti je nato obiskal še drugega admirala na admiralski la«ftf »Tartjr«, g. L&pordieja.
Popoldne se je admiral Mouget s svojim štabom odipeljal v Kumbor, da vrne obisk. V pristanišču v Kumboru je francoske goste sprejela častna četa z godbo na čelu. Pri prihodu je vojska izkazala čast, godba pa je odsvirala pozdravno koračnico. Admiral Mouget se je najprej pozdravil z našimi častniki, nato pa je obšel častno četo in se odpeljal v avtomobilu v Hercegnovi, da pose ti poveljnika Boke Kotorske, divizijskega generala g. Petroviča. Po končanem obisku se je admiral Mouget vrnil v Kumbor in vrnil obisk g. Lnterotiju, popoldne pa je spre-jeil obisk poveljnika Boke Kotoreke ee-nerala Petroviča.
Mornarjem francoskih ladij so priredili prebivalci rivta ln okolice prisrčne ova-cije Na Izlive iskrenega prijateljstva našega naroda so franoo&ki mornarji odgo-
varjali z vzkliki: »živel krat}! Živela Jugoslavija! Živela jug. mornarica! živete jug. armada!«
Ob 8. zvečer je priredfl poveijn-lk pomorskega obrežnega pove4jaiištva večerjo na čast francoskim gostom, v soboto pa bosta francoska admirala s časl u ifol s vo-jih štabov obiskala na Cetinju bana zet-ske banovine g. Sočica, poveljnika zeteke dfivizije in metropolita črnogorsko-pri-morekega g. Dožiča.
V	nedeljo opoldne priredi poveljnik pomorskega obrežnega poveljstva g. Luteroti slavnostni obed, ki se ga bodo udeie-žili oba francoska admirala z načelniki svojih štabov in adjutanti, poveljnik Boke Kotorske general Petrovič z načelnikom štaba in oba naša zvezna častnika, ki sta prideljena francoskima admiraloma.
V	teku današnjega dne niso francoski gosti v Boki Koto reki napravili nobenega večjega izleta. Mornarji so čez dan opravljati 6voje redno delo na ladjah. Več skupin oficirjev je odšlo na krajše izlete v bližnjo okolico. Ena je prispela v Kotor, kjer si je ogledala zanimivosti cerkve sv. Trifuna. Poveljnik francoske mornarice podadmiral Mouget je zapustil svojo ladjo Šele proti večeru in se odpeljal s čolnom po morju. Ob 8. zvečer je prispel v Kumbor, kjer je bil gost poveljnika obalnega povelstva kapeta-na vojne ladje Lutterotija. Med večerjo je igrala vojaška godba.
Vremenska napoved
Vremensko stanje 17. t. m.: Ciklon nad severno Italijo povzroča oblačno in deževno vreme v območju Alp z močnimi vetrovi na Jadranu in na Sredozemskem morju. Visok pritisk se je držal le aa ju-gozapadiu Evrope. — V Jugoslaviji je deževalo na severozapadu, močan široko v Primorju. Temperatura: minimum Vranje 3, maksimum Mostar 25.
Nov osa ds k a vremenska napoved za soboto: Deževno, ponekod viharno. Temperatura bo na severozapadu padla.
Zagrebška vremenska napoved za danes: Pretežno oblačno, ponekod dež, v splošnem hladno vreme.
Dunajska vremenska napoved za soboto: Spremenljivo, večinoma precej oblačno, ponekod deževno, dvig temperature, negotovo vreme.
»JUTRO« St. 114
3
Sobote, 18. V. 1035
Maši kraji in Ifudje
Poučno kmetijsko potovanje na Koroško
Društvo kmetijskih strokovnjakov za dravsko banovino je priredilo 11. in 12. t. m. poučno potovanje po Koroškem. Z udobnim avtobusom »Ljubljana-Express* podjetnega gospoda Goričana iz Tržiča se je odpeljalo 32 udeležencev iz raznih krajev banovine v soboto zjutraj iz Ljubljane Čez Gorenjsko in Podkoren v Beljak in na Osojsko jezero. Od tod popoldine dalje v Vrbo ob Vrbskem jezeru ter skozi Bil-čevo, Št. IIj in Kotmaro vas v Celovec do Gospe Svete in k Voivodskemu prestolu. Nazaj pa čez Velikovec, Železno Kapljo, Jezerski prelaz, Gorenje Jezersko, Kokro m Kranj v Ljubljano.
Vreme je bilo ves čas ugodno m ker je avtobus nemoteno zmagoval tudi dolge strme prelaze, je potovanje uspelo prav zadovoljivo. Požrtvovalno nam je šel na roko rojak g. Wutej iz Celovca, ki nas ie sprejel z g. Golobom že na meji ▼ Lo-čilu in nas spremljal povsod do meje (Železna Kaplja) kot živ kažipot Predsednik Ivo Sancin se mu je ob slovesu toplo za-hvaliL
V soboto smo »i ogledali ▼ Beljaka zgledno urejeno zvezno mlekarno, v katero dobivajo dnevno po 6000 litrov svežega mleka. Z najmodernejšimi aparati pr&delujejo dnevno do 4000 litrov v maslo, sir in drugo, 2000 litrov pa odprodajo strankam. Zaradi dobre organizacije prodajajo kmetje svoje mleko dokaj ugodno, vsekakor mnogo ugodnejše od naših. Vodja mlekarne g. dr. Paula je ves obrat raz-totmačil in vse podjetje osebno razkazal. V Vrbi simo si ogledali del graščine in ribogojstvo. V Bilčevu sta nas sprejela mana narodnjaka g. župnik Stih in bivši narodni poslanec g. Ogris. V nedeljo dopoldne smo si ogledali na periferiji Celovca gospodinjsko šolo *Kucherhof«, tako imenovano po ustanovitelju dr. Rudolfu Kucherju (rojenem L 1846. menda v Kočevju, umrlem L 1927. r Jerseyu USA), ki je zapustil to lepo posesitvo v kmetijske namene. Sprejeli in razkazovali so nam ta zavod g. direktor Halenda m voditeljica gospa Kulterjeva. Tu se odlikuje lepa ži-viaa koroške bele pasme, posebno nekatere krave molznice. Dalje smo bili pri kmetijski zbornici v Celovcu, kjer sta nam gg. krž. Grimschifa in Liebscher v eno-urnem predavanju objasnila postanek, namen, ustroj in delovanje zbornice. Kmetijska zbornica na Koroškem je izvrstno, praktično zasnovana in skrbi za stanovsko zastopat v j in za vse pospeševanje kmetijstva v deželi kot povsem samostojna ustanova. Ustanovljena je bila L 1932 z dežehrim zakonom.
Obiskali smo dalje semenarsko zadrugo z najmodernejšimi stroji za čiščenje in sortiranje vseh vrst semena. Tu se prečisti več sto vagonov semena letno in porazdeli kot popolnoma čisto in deloma tudi razkuženo predpisrto med kmete po znižani ceni. Vodja tega obrata g. inž. Heinzl je pojasnil vse podrobnosti tega važnega podjetja, ki je postal pravi blagor za ta-mošrnje poljedelce.
Spodnjekoroška mlekarna ▼ Celovcu je bogato opremljena in dobro deluje, ker je blizu glavnega kolodvora na lastnem svetu. Zakuska sira in kakavinega mleka nas je prepričala o izbonaih izdelkih te mlekarne. Osobito se odlikuje peršutai ali gnjatuii sir, to je sir zmešan že v predelavi s sesekano gnatjo. Vodja mlekarne nam je obrat podrobno raztoknačil.
Kake pol ure od Celovca je vzorna po-izkuis.na sadna in gozdna drevesnica. Njena glavna naloga je, določiti sadna drevesa. ki so najbolj trpežna in odporna proti mrazu in boleznim in ki uispevajo tudi, v slabih zemljah ter v najslabšem podnebju. Tu se ustvarja edino pravi sadni izbor za razne lege Koroške. Zato je bila izbrana v ta namen najmrzlejša lega in najslabša zemlja, ki se le s pomočjo To-nciasove žlindre in kaliia vzdržuje v rodovitnosti.
V sadnem oddelku je nad 1300 raznovrstnih sadnih matičnih drevesc (od vsake sorte po eno drevo), dalje več tisoč mladih sadik, pa tudi grozdnega grmičevja in nekaj trtnih sort — vse v svrho dolgoletnih poizkušenj. Lnteresantno je merjenje toplote sadnega drevja v deblu z uvrtanimi toplomeri v raznih višinah, kakor tudi poizkusi z raznimi pripomočki za Obrambo drevja proti mrazu, preveliki solnčni pripeki in proti raznim škodljivcem. Vodja nasadov g. inž. Klein in pomočnik Klanderscheg sta dala poučna pojasnila, vodeča nas po teh nasadih in laboratorijih.
Popoldne smo posetili Gospo Sveto, kjer nas je tamošnji g. č. kanonik Feinig, Slovenec po rodu, ljubeznivo sprejel in vpeljal v vse zanimivosti tega božjega hrama od portala in plafonda do znamenite-
ga glavnega zvona, ki ga je pustil nalašč za nas zapetL Da smo si ogledali tudi zgodovinski knežji stol, se pač razume. Pot nas je peljala od tu proti Velikovcu, kjer srno si ogledali veliko narodno šolo pod vodstvom čč. sestre Martelančeve. Obisk na kmetijski šoli v Velikovcu (Horprijan) smo morali opustiti zaradi pomanjkanja časa. Podali smo se proti Železni Kaplji, kjer smo se presrčno ločili od znancev rojakov. V lepem razpoloženju srno se po-
mikali po zanimivih serpentinah k vrba
Jezerskega prelaza in se skozi Kokro kaj kmalu znašli v Kranju in v Ljubljani. Zahvaliti se moramo obmejnemu komisarju dr. Vohincu na Jesenicah za naklon i en o*t nadalje avstrijskim in našim obmejnim stražam na obeh prelazih, ki so brez nadaljnjega in prijazno obavili oiednisan« formalnosti. Posebna dolžnost nam pa veleva, da izrečemo najiskrenejšo zahvalo vsem zavodom, voditeljem in drugim na Koroškem, s katerimi smo prišli v stike, in so nam vse tako prijazno in temeljito razkazali.	Izletniki
Za godovni dan v rani grob
Litija, 17. maja žrtev savskega mostu, smrtno ponesrečenega tesarskega mojstra Ivana Golobar-ja so pokopali včeraj, prav na njegov god Ko mu je v torek kakih 500 k^ težak hra-
stov hlod z višine 8 m priletel na prša in mu zdrobil prsna koš, so ga prenesli v bližnjo Strusovo gostilno, kjer mu je savski župnik Siraj še lahko podelil zakrament za umirajoče. Kmalu nato je bil ponesre-
čenec rešen trpljenja. Prenesli so ga v rojstno hišo na Uštju pri Šmartnem, kjer je ležal na mrtvaškem odru ves v cvetju in zelenju. Včeraj zjutraj je nastopil poslednjo pot. Velika množica je prišla spremit priljubljenega mladega moža, ki je postal žrtev poklica, star komaj 32 let. šmarski »Zvon« je otvoril žalni sprevod s praporom, saj je bil pokojnik dolgo vrsto let marljiv drugi tenorist V slovo so pevci zapeli žalostinko pred domačo hišo, v cerkvi in slednjič ob grobu, ko so na krsto zagrmele prve gn:de.
Pokojni Ivan je bil vzoren »in, krepka opora ostarelemu očetu in materi. Iz skromnih dohodkov je podpiral oba. Nesrečo je menda kar slutil. Zjutraj ie celo zamudil vlak, pozneje pa je prisedel na voz nekega okoličana in se odpeljal na Spodnji Log. Nekaj ur nato je nanj zgrme-lo ogrodje mostu... Golobarjeva družina je v kratkem času že drugič hudo prizadeta. Eden izmed treh sinov se je zadušil v Beogradu, ker je žerjavica povzročala strupen plin. Žalujočim naj bo v uteho, da sočustvujejo z njimi vsi, ki so poznali Ivana.
Nova most med Savo in Spodnjim Logom je tudi v teku treh dni doživel še novo nesrečo. Sava je močno narastla in prinaša z Gorenjskega vejevje in tramov-je. Valovje je pričelo butati ob zasilne lesene podpornike na drugem mostnem polju, ki je na sliki še točno vidno. V pretekli noči jih je valovje tako zrahljalo, da so se zrušili. Ko so prišli davi delavci na posel, ni bilo t>!-kjer več niti tramč-ka, vse je odnesla voda. Nepoškodovani pa so seveda ostali močni železobetonski nosilci, ki so zgrajeni že na obeh straneh Save, le srednjega zaradi dežja še niso začeli graditi.
Regulacija Ljubljanice in Malega grabna
Ljubljana, 17. maja
15. maj je za nami, v Ljubljanici pa še »metom ni zapela pesem krampov in lopat, ki jo naši brezposelni tako vroče in tako težko pričakujejo. Kakor kažejo vsa znamenja, se bodo regulacijska dela v polnem obratu pričela najibrž šele čez par tednov, terenska sekcija, mestna občina in Dukičevo podjetje pa medtem marljivo vrše pripravljalna dela. Tako se je včeraj sešla posebna komisija mestne občine, da prouči vprašanje odvoza materiala, ki je zadajalo od vsega početka največ skrbi. Uradna komisija je zdaj odločila, da se dovoli odvoz gradiva, ki ga bodo deloma porabili za gradnjo nove ceste od Sv. Krištofa k Sv. Križu, po ulici Za Gradom, po Streliški ulici, čez zmajski most in dalje na Linhartovo ulico, kjer bodo nada-ljevaili z izsipanjem kakor lanu V ta namen bo moralo podjetje kakor lani na Sv. Pefcra nabrežju — zgraditi Dosebr»o vzpe-njačo pri začasni zatvornici na Grudnovem nabrežju. Tam bodo s pomočjo silosov nakladali vozove tovorne avtomobile, ki bodo zvozili k Sv. Krištofu okrog 25.000 ms materiala.
Pretežni del odkopa (nad 60.000 m*) pa bo mestna občina porabila za zasipanje zemljišča na levem bregu Gradaščice pri Koleziji. Ker je svet tam precej nizek in močvirnat, ss je izkazala potreba, da se Gunduličeva ulica in parcele ob nji dvignejo za 1 m. Zaradi večje množine materi-jala in zaradi večje občutljivosti cest. ki prihajajo tu v poštev, bo podjetje zgradilo po Gradaški, Dobrilovi in Gundiuliče-vi ulici ozkotirno železnico ter bo odvažalo odkopano gradivo z lokomotivami.
Za vozni park je mestna občina dovolila zgraditev začasne kurilnice, opremljene a potrebnimi delavnicami, pri bivši Nuša-kovi kasarni v Švabičevi ulici
Kakor smo že svojčas zabeležili, bodo ▼ zvezi z deli, kakor bo zahteval tempo regulacije, podrli tudi vse objekte na obeh bregovih. Levo nabrežje bo urejeno za pristanišče, vrh brega pa bo enako kakor ob Gradaščici porasel s travo in z drevjem zasajen. Ob desnem bregu pod Gallusovimi nabrežjem so delavci že začeli v 9trugi kopati jarek, da se bo voda hitreje odtekala, po strugi pa so začeli polagati tračnice, ki tečejo doslej že od čevljarskega do šentjakobskega mostu. Posamezne komisije gradbenih strokovnjakov so stalno na delu, da s pospešeno naglico pripravijo obra<t od tehnične in £onmakie strani
Regulacija Malega grabna
Posebno veselje v vsej naši javnosti, zlasti med našimi brezposelnimi in med prebivalci prizadetega pasu, pa bo brez dvoma zbudila vest, da bo mestna občina v kratkem pričela tudi regulacijo Malega grabna. Sredstva, ki so iz državnega in banovinskega fonda za javna dela že odobrena v znesku 450.000 Din, so bila že v rednih proračunih določena za finansira-nje vzporednih del pri regulaciji Ljubljanice, pozneje pa so bila določena speciel-no za ureditev Malega grabna, katere vprašanje je že dalje časa najbolj pereče. Celotni načrt za regulacijo Malega grabna je kmetijsko ministrstvo odobrilo že pred desetimi leti, a zaradi pomanjkanja denarja se je delo neprestano odlašalo in
zavlačevalo. Kmalu po odobritvi načrta, leta 1936., je Mali graben, ki je eden največjih pritokov Ljubljanice in eden najbolj nevarnih hudournikov na robu Barja, z velikansko povodni jo, ki je prizadejala milijonsko škodo, ponovno opozoril nase, a doslej še zmerom zaman. Šele leta 1931. je uspelo najti sredstev, da se uredi prvih 700 m struge od izliva pa do mostu na Opekarski cesti. Mali graben je rokav Gradaščice, ki se odcepi od glavne struge pri kozarskem jezu in teče po njem glavni del vodovja, ki ga zajema Grada-ščica iz Polhograjskih dolomitov. Pri Cesti dveh cesarjev dela graben velike zavoje, zavoljo katerih voda zastaja ie ob vsakem nalivu prestopa bregove. Ta del, ki je brez dvoma najbolj potreben ureditve, da se bo voda sproti naglo odtekala, bo prišel v kratkem v delo. Vsota, ki je na razpolago, bo omogočila regulacijo nadaljnjih 1000 m struge. Vse formalnosti so že urejene, treba je samo angažirati dovoljeni kredit. Delo, ki bo dalo tu približno 100 delavcem za leto dni redne zaposlitve, je toliko večjega pomena, ker gre samo za prekopavanje struge in utrjevanje bregov, tako da ne bo treba trositi kredita za nabavo materiala. Regulacijo bo vršila mestna občina pod vodstvom terenske sekcije v lastna režiji.
Žena, ki je zastrupila
15 ljudi
Bjelovar, 17. maja
Pred bjelovarskim okrožnim sodiščem se, kakor znano vrši že četrti dan razprava proti 301etni kmetici Milki Pavkrvičevi iz Kokinca v bjelovarski okolici, ki je obtožena, da je zastrupila z arzen i kom 15 ljudi, od katerih jih je 6 umrlo. Med njimi je bil tudi njen mož Rade, ki je umrl lani 20. maja. Ko je 10 dni pozneje gospodinja Dragana pri Jagodičevih v Starši Poljanah kuhala kosilo, je prišla v hišo obtožena Milka. Po jedi je vsa družina obolela in je gospodar Nikola nekaj dni pozneje umrL Preiskava je ugotovila, da je bil v soli, s katero so solili usodno kosilo, arzenik. Dva tedna po tistem je bila Milka sipet pri Jagodičevih in je po kosilu spet zbolelo več oseb. Tokrat so našli v ostankih jedi še večje količine strupa. Najprej je umrla Slavka Jagodioeva, potem njen mož, strupu pa sta podlegla tudi hlapec Pajo in cigan Miško, ki je delal na Jagodičevem posestvu. Ostale zastrup-Ijence so zdravniki rešili.
Sum je takoj padel na Milko in ko so jo orožniki prijeli, so imeli mnogo truda, da so jo branili pred vaščani, ki so hoteli sami soditi zastrupljevalki. Med preiskavo je Milka hlinila blaznost in so jo dvakrat poslali v bolnišnico na opazovanje, od koder pa so jo vrnili sipet v zapor kot popolnoma zdravo. Na razpravi nastopa mnogo prič, ki so vse prepričane o Milki-ni krivdi, meneč, da je zastrupila moža, 6orodnike in druge ljudi zaradi tega, da bi se polastila posestev dveh sorodnih rodbin. Celo priče, ki jih je obtoženka sama imenovala, jo obremenjujejo.
Zgodba o dveh tatovih in njunem dekletu
Ljubljana, 17. maja Te dim je uprava policije zaključila preiskavo v neki tatinski zadevi, ki ni zanimiva morda po drznosti in rafinirano-sti dejanja ali po vrednosti pokradenega blaga, a je vendar vredna širšega zanimanja zaradi človeških okoliščin, v katerih se je zgodila vsa reč. Pred kakšnima dvema mesecema je bilo vlomljeno v delavnico čevljarskega mojstra Gjure v Pod-junski ulici za Bežigradom. Kakor je vsemu svetu znano, čevljarske delavnice dandanes po navadi ne hranijo velikega bogastva, saj je izdelovanje obutve v mali obrti povsem zastalo in čevljarski mojstri nikoli ne kopičijo pri sebi večje množine usnja ali novih čevljev. Tako sta tudi tatova v Podjunski ulici odnesla tedaj samo nekaj pravkar zakrpanih in pa nekaj še raztrganih čevljev, ki so jih bile stranke prinesle v popravilo. S tem plenom sta se vlomilca odpravila proti Šiški, a ker se je že pričelo daniti in sumljive množice starih čevljev nista mogla kar tako nositi
s seboj, sta vse skupaj skrila r gramozni
jami ob kamniški progi, da poiščeta kjerkoli pripravno vrečo in jih potem odnese-ta dalje. A za razočaranjem, ki sta ga doživela že pri vlomu ju je čakalo še hujše. Pri skrivanju blaga ju je namreč opazoval tretji tat, in ko sta izginila, je na tihem pobral bedni zaklad, da ga zase skrije drugje. Malo pozneje je prišel tam mimo šolarček, namenjen v šišensko šok) pa je med skladanicami starih iželeznišffoih pragov ob progi presenečen našel »bogastvo«. O najdbi je obvestil učitelja, ki je takoj nato telefonsko poklical policijo, in še isto dopoldne so vsi pari čevljev priro-mali nazaj v mojstrovo delavnico.
Na sledi za vlomilci je policija že kmalu tedaj aretirala najprej brezposelnega delavca, starega znanca kriminalnega oddei-ka Jožeta Planinca, Jri pa je udeležbo pri tatvini na vse kripije tajil in dokazoval svoj alibi, češ da je bil usodno noč prt svojem dekletu v Mirni na Dolenjskem. Policija je zaprosila tamošmjo orožmško postajo, da povpraša pri dekletu. Na svoje veliko začudenje pa sta žandarja naški pri nji na ljubezenskem obisku dobrega Planinčevega pajdaša Oskarja Stiplovška. Stiplovšek, ki je po rodu Ljubljančan, a ima to smolo, da je pristojen v Deseneč v savski banovini, je bil že pred enim letom izgnan iz vse dravske banovine, a je ves ta čas nemoteno nadaljeval svoje zanimivo življenje v Ijiibljenih domačih krajih. Na policiji, kamor so ga privedli iz Mirne, je prostodušno priznal vse, kako je bSLo, in pojasnil še nekaj drugih tatvin, pri katerih je bil zraven. Za Planincem je zdaj tudi Stiplovšek poroma! v sodne zapore, da mu odmerijo delež pravice, potem bo pa najbrž v resnici za daljšo dobo moral v bridko izgnanstvo — domov.
Kupčija s hišami, posestvi
•	I 1 «vv»
m stavbisci
Ljubljana, T7. maja
V	Ljubljani ki ofcolici je bSo v tefcn aprila sklenjenih 59 kupnih pogodb za. zemljišča, celotna kupnina pa je znašala 5339.714 Din. Kar se okolice same tiče, je bilo sklenjenih 46 pogodb za 938.659 Din (marca 53 za 1,511.446 Din). Več posestev je bilo prodanih. Tako je na Igu neki posestnik, ki biva v Ameriki, prodal svojo domačijo za 2400 dolarjev. V Mostah je Karel Blas kupil posestvo vi št. 398 za 220.000 Din. V ostalem je okolica kupovala manjša zemljišča, parcele v vrednosti do 5000 Din. V zemljiški knjigi je bila definitivno izvedena agrarna reforma v pogledu Koslerjevih zemljišč na Barju. Nad 60 agrarnim interesentom je biia s posebno kupno pogodbo priznana zemlja, ki je bila doslej last veleposestnika Ko-slerja, a so jo kmetje, zlasti Tomišeljci, vživali že dolga desetletja.
V	Ljubljani je bilo v trgovanju a hišami zaznamovanih 13 kupnih pogodb ▼ vrednosti 4,461.005 Din (marca 15 za 3,923.102 Din). Prodane so bile štiri hiše. Sredi mesta so bila nekatera stavbišča prodana po 220 do 230 Din kvadratni meter, drugače pa so zemljiške parcele v Ljubljani po 30 do 66 Din kvadratni meter. Srečko Vršič je prodal hišo v Gledališki ulici, ki je nekoč pripadala državnemu poslancu notarju Plantanu, za 1 milijon Din. Emil Auersperg je kupil hišo št. 5 na Novem trgu, ki je bila last Marije baronice Lichtenbergove, za 600.000 Din, Hauptmanovo hišo na Sv. Petra cesti št. 37 je prodal carinski posrednik na Rakeku g. Vladimir Lok ar tovarnarju Ferdinandu Eiflerju za 1,060.000 Din, Anton štirn z Jezice je prodal Josipi ni Starefcovi z Ruperčvrha hišo št. 97 na Tyrševi cesti za 500.000 Din. Mesar Fran Jagodic iz Most je kupil od mesarja Ivana Peimefca hišo št. 5 v Karunovi ulici za 180.000 Din. V ostalem je bilo v mestu prodanih osem parcel od 33.000 do 407.000 Din (travnft: v Gradišču). Na Hauptmamci je bila prodan?. svojih 1500 m2 obsegajoča šotarija za 10.000 Din.
Kupujte samo
domače blago!
ULTURNIPREGLED
Prof. dr. Jiri Horak v Ljubljani
Te dni bo predaval v Ljubljani češki Slavist, profesor zgodovine slovanskih literatur na Karlovi univerzi v Pragi dr. Jiri H o r d k. Predaval bo v ponedeljek dne 20. maja ob 20. uri v prostorih Trgovske akademije na Bleiweisovi cesti pod okriljem Ljudske univerze o temi: »Vpliv arb-skohrvaške narodne pesmi na slovanske literature«. Drugo predavanje pod naslovom :>T. G. Masaryk in slovanske literature« se bo vršilo pod okriljem naSe univerze v torek 21. maja ob 18. v vseučiliški zbornici. Predaval bo v srbohrvaščini
Prof. dr. Hor&k je eden izmed učencev slovečega češkega slavista, pokojnega J. Polivke. Rodil se je L 1884. v BeneSovu, študiral na Karlovi univerzi in se 1. 1919. babilitiral na isti univerzi za primerjalno zgodovino slovanskih literatur. L. 1927. je postal redni profesor.
Njegovo znanstveno delo je obsežno tn mnogostransko. Tako je, aiedeč vzoru svojega učitelja Polivke, pričel že zgodaj proučevati narodno poezijo. Svoje znanstveno raziskovanje narodnega pesništva je razširil na vse slovanske narode in postal na tem področju ena prvih avtoritet.
To ga je vodilo na širše področje etnologije in je tudi tu že doslej izvršil obsež-
no delo, ki ga niti ne moremo orisati v okviru informativnega članka.
V svoji poglavitni znanstveni panogi, v primerjalni zgodovini slovanskih literatur, je dr. Horak zaslovel s temeljitimi študijami in kritičnimi doneski k biografijam nekaterih vodilnih slovanskih pisateljev, med njimi Tolstega, Mickiewieza, Ceha Holečka i. dr. Posebno pozornost posveča dr. Hor&k Dostojevskemu. Po njegovi zaslugi se je v Pragi ustanovilo posebno društvo za proučevanje Dostojevskega, ki izdaja svoj zbornik, še nedavno so češki listi poročali o dr. Hordka interesantnem predavanju »Dostojevskij in Gorkij<: literarno - kritični primerjavi dveh ruskih pisateljev, ki sta si na videz polarno nasprotna. V tej zvezi je treba omeniti, da je dr. HorAk izdal z beležkami tn kritičnim uvodom Masarykove študije o Dostojev-ekem.
Neumorno delo dr. Hor&ka je razdeljeno v intenzivno proučevanje virov, v pravo znanstveno produktivno delo na področju slovanskih literatur in entnologije, in na organizatorično, uredniško in publicistično delo na vsem širokem polju slovanskih študij. Tu kakor tam je njegova erudicija, združena z veliko delavnostjo, globoko metodičnostjo in močnim organizacijskim smislom, obrodila trajne plodove v korist in slavo češke slavistike. Iz dr. Hor&kove organizatorične dejavnosti je treba posebej omeniti njegovo funkcijo pri Slovanskem institutu, ki mu je pod-
predsednik, torej namestnik našega odličnega rojaka prof. dr. Murka, s katerim ga druži poleg tega še najožja znanstvena sorodnost, saj je tudi dr. Murko vnet in zaslužen proučeval ec narodnega pesništva. Mimo tega je dr. Horžk tajnik Državnega instituta za narodne pesmi, urednik »Narodopisnega vestnika češkoslovaškega« in raznih znastvenih zbornikov.
Njegovi predavanji v Ljubljani sta vredni vse pozornosti: Srbškohrvaška narodna pesem je še vedno predmet obsežnega proučevanja, in odlični strokovnjak iz Prage nam bo nedvomno povedal marsikaj tehtnega o nje vplivu na slovanske literature. Z druge strani bo zopet zanimalo predavanje o Masarykovem odnosu do slovanskih literatur: gre za več kakor za mo osvetlitev Masarykovih idej o slovan-stvu in Masarykove osebnosti: gre za problem slovanstva, kakor ga pojmuje ena največjih slovanskih osetmosti.
Odličnega češkega znanstvenika in organizatorja slovanskih kulturnih stikov toplo pozdravljamo v naši sredini!
Britanski diplomat o naših krajih
Najzanimivejši spomini, ki so izšli v zadnjem času. so živo in toplo spisani zapiski angleškega diplomata Bruca Loekhar-ta. V Angliji so njegovi »Memoirs of a
British agent« že nekaj časa ena najbolj čitanih knjig. Pravkar so izšli v nemškem prevodu pod naslovom »Vom Wirbel er-fasstc. V tej knjigi popisuje Lockhart svoje doživljaje v Rusiji v predvojnem in vojnem času in v povojni dobi vse dotlej, ko so za-padne velesile prekinile z boljševiki diplomatske odnošaje.
Po kratkem odmora v svoji ožji škotski domovini in v Londonu je prišel Lockhart k britanskemu poslaništvu v Prago, in ko se je poslovil od diplomatske službe, se je kot bančnik in novinar mnogo mudil tudi v Jugoslaviji Dobro se je seznanil z razmerami v vsej srednji Evropi in bogate doživljaje iz te življenjske dobe je popisal ▼ dragem delu spominov >Kot diplomat, bančnik in novinar v povojni Evropi«, ki 90 izšli nedavno v nemškem in češkem prevodu.
Kakor je Bruce Lockhart vzljubil Rusijo, tako popisuje z vso ljubeznijo Cehe in naš narod. Saj se je iz same simpatije in ljubezni naučil ruskega, češkega in srbskega jezika — nekaj izrednega za Britanca, ki navadno znajo in rabijo le angleščino.
V družbi z bivšim finančnim »ministrom Šverljugo je prišel tudi v slovenske kraje. Lockhart piše o tem:
»Še za nekaj sem dolžan hvalo Stanku Šverljugi: da me je seznanil 8 kranjsko Krko. Ta očarujoča slovenska reka teče v nadmorski višini čez tristo metrov skozi vasico, ki je skoro pravljična v svoji brezmadežni ličnosti. Kljub visoki legi je bila pokrajina na tisti junijski dan, ko sem jo
i
ELITNI KINO MATICA
TELEFON 21-24
Danes ob 4., "J.% bi 9.% uri, jutri pa ob S., 7.% ta S-% uri zvečer
premiera razkošne operete
POT IDO SIRCA
CHARLOTTA SUSA — HANS SoHNKER — KURT VESPERMANN
To delo je polno razkošnega veselja, smeha, zabave, petja in šale.
GLOBOKO ZNIŽANE CENE! REZERVIRAJTE SI VSTOPNICE! Dopolnilo: Paramountov zvočni tednik, črtana Sala »MICKY MIŠKA« ln
AUDICIJE.
I
a če vesti
♦	Romanje na grob velikega kralja na Oplencu priredi Narodna strokovna zveza ob binkoštnih praznikih. Odhod iz Ljubljane bo v soboto 8. junija zvečer, povratek v ponedeljek 10. junija. Stroški znašajo za člane NSZ in njih rodbinske člane po 160 Din, za nečlane po 200 Din. V ta znesek je vračunana vožnja po železnici in z avtomobilom od Mladenovca do Oplenca in nazaj in kosilo v Mladenovcu. Prijave sprejema do vštetega 22. t. m. tajništvo NSZ, Delavska zbornica, ki daje tuda vse podrobne informacije. Prijavite se lahko tudi telefonično na 20-77.
♦	Obis'k bivših francoskih bojevnikov na e>olunskl fronti. Preko Budimpešte je prispela v Beograd skupina bivših francoskih bojevnikov s solunske fronte. Francoski bojevniki ostanejo tri dni v Beograda, potem pa odpotujejo v Sofijo, Carigrad :n Atene. Iv Aten se bodo s parnikom Jadranske plovid.be odpeljali v Dubrovnik, kjer bodo ostali tudi nekaj dni.
♦	Naš delegat v mednarodni komfeJIJT v 3ernu. Namesto pokojnega predsednika kasacijskega sodišča v Beogradu dr. Su-botiča je bil imenovan za stalnega jugoslovenskega delegata v mednarodni komisiji za kazni' in kazenskega zavoda v Bernu profesor beograjskega vseučilišča dir. ždvanovič. Istočasno je bil dr. živano-vič imenovan tudi za stalnega delegata Jugoslavije v mednarodnem uradu za nni-fiikacijo kazenske zakonodaje.
♦	Univerzitetna biblioteka v Ljubljani. Akademska akcija objavlja: Pretekli sta že dve leti odkar so študenti naše univerze ustanovili Akademsko akcijo za univerzitetno biblioteko, katere delo je usmerjeno na realiziranju te naše prepo-trebne institucije. Kljub temu, da je vsa naša javnost s simpatijami gledala na naša prizadevanja, klj<ub propagandi, ki se je vršila v ta namen, je imelo naše delo le moralno podpo-ro. Dve vladi sta že akceptirali naš projekt za zidavo, ki je delo arhitekta Plečnika, vendar do uresničenja še ni prišlo. O sedanjem stanju naše borbe za univerzitetno knjižnico bo v ponedeljek 20. t. m. predaval v ljubljanskem radiu pred-sednik Akcije g. E. Ravnihar.
♦	Novi grobovi. V ljubljanski bolndš-nici je umrl g. Adolf T u m a, upravnik
železnice na Belju. Zapušča soprogo in hčerko. Pogreb bo danes ob 15. — V Kamni gorici je umrla gospa Terezija K apusova, vdova po premikaču drž. železnic. Pokopali jo bodo jutri ob 10.30. — Pokojnima blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje!
♦	Razvoj moderne civfHtzacflJe ln nezdrave socialne razmere so tudi ženam naložile težko borbo za obstanek. Kako se je naša žena praktično uveljavila v raznih poklicih, bo pokazala razstava »žena v obrti« v okviru 15. velesejma v Ljubljani od 1. do 11. junija. — Tehnični višek vse razstave sploh pa bo modna revija, ki bo imela predvsem namen, odločno poudariti, da imamo, kar se obleke tiče, sami doma vsega dovolj in da lahko glede izdelave in krojev tekmujemo brez skrbi s tujino. Ostale specialne razstave so: gasilska razstava, razstava domače volne, razstava malih domačih živali. Velesejem bo bogato založen z vsemi proizvodi industrijske in obrtniške proizvodnje ter predstavlja najugodnejši nabavni vir potrebščin za vsakega. Posetni-ki imajo na železnicah polovično voznino. Ko kupijo vozno karto, naj zahtevajo tudi rumeno železniško izkaznico za 5 Din. Vozna karta jim v zvezi s to izkaznico, na kateri mora biti potrjen obisk vele-
M+lil!" Ifii-zdrava
prekrasno zagorela polt. Zahtevajte izrečno le Kamila kremo	3622
GLAVNA ZALOGA ZA LJUBLJANO
„VENU§" pred pošto
prvič obiskal, prava orgija barv sredi bohotnih žitnih polj. Razen katoliškega župnika in vaškega zdravnika so bili vsi prebivalci kmetje in na nobenem potovanju še nisem videl prijaznejših, preprostejših ljudi. Možje so telesno krasno zraščeni. Moj spremljevalec, od vetra zarjavel star vojak, se je držal ravno kakor mlada breza. Niti v poletni vročini nili v zimskem mrazu ni strpel doma, in s svojimi šestdesetimi leti je še vedno prehodil kakih 25 kilometrov na dan. Reka sama je voda. kakor si jo moremo predstavljati le v sanjah, in ko sem se naveličal ribarjenja, sem legel na njen travnati breg in čital knjigo ter hranil svoje moči za večerni ribolov, ki je izreden, kakor so mi rekli. Res je bilo tako, kakor so rekli, in ko sem končal, sem bil kar presenečen ob velikosti in številu plena.
Večerja v majhni, iz lesa zgrajeni gostilni, je bila slastna pojedina. Grlo mi je bilo izsušeno in zato sem s krepkimi požirki domačega belega vina izplakoval sveže postrvi, famozno kuhani krompir, domači kruh in doma narejeno maslo. Kot godba k večerji je brila sijajna serenada, v kateri so harmonično donele pastirske piščalke, jokajoče gosli in zborovsko petje. Niti v Rusiji nisem slišal bolj dobrodejne glasbe od glasov teh slovenskih kmetov v dolini, ki jo je oblivala mesečina. Pri kavi smo sedli skupaj s krajevno požarno brambo. ki je imela svojo letno slavnost. Vino se je točilo naokrog, jeziki so se razvezali in slišal sem
sejma, velja za brezplačen povratek. 50% popust na avionih in parobrodih.
♦	Spodnja koča na Golici je že odprta in oskrbovana. Kraljestvo narcis se že odpira. Planincem je mogoče večdnevno bivanje v tej postojanki, sobe so na razpolago. Aljažev dom v Vratih bo oskrbovan od nedelje dne 19. t. m. dalje. Požrtvovalni planinec g. Knafelc je teme ijito popravil slap Peričnik, kt sedaj bruha svoje vodne mase naravnost v prepad; pot je zelo prikladna tudi za manj izvežbane turiste. Ob Bohinjskem jezeru, ki je sedaj obdano s svežim zelenjem, je spomladi prekrasno bivanje v Zlatoro gu ln pri Sv. Janezu. Postojanki na Krvavcu in na Veliki planini sta vedno priljubljeni izletišči. Dom v Kamniški Bi strici nudi planincem prijeten oddih; uporabna je že nova pešpot na desnem bregu Bistrice, ki pa bo slavnostno o tvor je na v nedeljo 2. Junija. Za smučarje je še odprta Staničeva koča na Triglavu. Nadalje so oskrbovane: koča na Ljubniku, Valvazorjeva koča pod Stolom, Tomazinova koča na Sv. Gori, dom na Mrzlici, koča na Lisci ter postojanke v Logarski dolini.
♦	Otvoritev brzojava in telefona Sv. Jirrij ob ščavnici. Pri poŠti Sv. Junij ob Sčavnici je bil 27. aprila otvorjen telefon, ki opravlja tudi brzojavno službo.
♦	Blagoslovitev motorne brizgalne gasilske čete v Mednem bo v nedeljo 19. t. m. ob 3. popoldne. Opozarjamo na to prireditev vsa bližnja gasilska društva in jih vabimo, da se prireditve udeležijo v čim večjem številu. Pokroviteljstvo prireditve je prevzel starešina gasilske zajedmice za dravsko banovino g- Josip Turk, kramtea pa bo gospa Franja Clrmanova.
Zvočni kino Dvor
Telefon 27-30 Danes ob 4., 7. in 9., jutri ob S-,
5., 7. in 9. uri premiera smeha in grohota. Najslavnejši komik sveta W. C. FIELDS v šali
Nor za denarjem
Smeh, grohot, zabava in šala. Do solz se boste nasmejali sijajnim šalam W. C. Fieldsa. Vstopnina 4.50 in 6.50 Din.
♦	Občni zbor Pedagoške centrale v Mariboru se bo vršil v nedeljo 19. t. m. ob
10. na d.rž. učiteljski šoli v Koroščevi ulici. člani, zlasti poverjeniki sresklh učiteljskih društev, pridite! Odlbor.
♦	Občni zbor Zveze rtbarsklh društev dravske banovine se bo vršil 21. L m. ob pol 19. v hotelu Metropol z običajnim dnevnim redom.
♦	Družbi sv. Cirila ln Mertoda je nakazala m. CM podružnica v Hrastniku 200 Din, za Vrhovuikov sklad in Jubilejni sklad po 100 Din namesto venca na gsrob pok. podpredsednika podružnice g. Stanka Zavraška. Srčna hvala!
♦	Perutnino, ptice ln kunce bo na letošnjem 15. velesejmu v LJubljani od L do 11. junija razstavilo društvo »živalca«. Društvo hoče s svojimi razstavami pospeševati in razširjati rejo onih vrst in plemen malih živali, ki so posebne važnosti za naše ljudi, da jim bo reja res prinašala uspeh in dobiček.
♦	Tovarna JOS. REICH sprejema mehko in škrobljeno perilo v najlepšo Izdelavo.
Iz Ljubljane
u— Razobesimo zastave! Župan g. dr. Ravnihar objavlja: Sokol I. razvije 19. t. m. dečji prapor, katerega bo darovala deca Sokola na Kral. Vinohradech iz Prage. Poleg 24 moške ln ženske dece omenjenega društva prispe tudi večje število članstva tega in drugih praških sokolskih društev. Vabim ljubljansko prebivalstvo, da v čast dragim češkoslovaškim gostom in v proslavo sokolskega praznika razobesi v nedeljo zastave na svojih hišah, zlasti tam, kjer se bo pomikala slavnostna povorka, t j. Maistrova, Prisojna, Jegli-
v slovenskih pokrajinah, ki jih je mirovna pogodba dodelila tuji državi. Pri pripovedovanju so se razvnele in zaiskrile dremajoče oči teh trdih kmetov... Tuji imperializem je več prispeval k temu, da se zvarijo Hrvati, Slovenci in Srbi v skupno jugoslovensko nacijo, kakor bi bilo mogoče najbolj modremu državniku v petdesetih letih. Ko smo se začeli pripravljati na odhod, je vstal vaški zdravnik, šestdeset let stari gospod, ki je za to priliko oblekel staromoden, močno sveteč se smoking; dvignil je čašo: >Bratje.« je dejal, »Engleska živela!« »Živijo Anglija!« je donela v zboru požarna bramba. Anglija se je srčno veselila, da živi, toda na povratku proti Zagrebu je večinoma spala. Morda je bilo kar prav tako, kajti hrvatski šofer je v temi rezal ostre ovinke s popolno ravnoduš-nostjo nasproti človeškemu življenju. Od tedaj sem ob več prilikah poiskal svoje slovensko zavetje. Nikdar se nisem dovolj naužil njegovih dražesti. Kadarkoli bom prost obveznosti svojega mestnega življenja, bom prihajal tja vsako poletje, da bom pisal knjige in ribaril v tistih čistih, prozornih slovenskih vodah.«
Prav z isto toplo simpatijo opisuje srbske kraje in ljudi. Črno goro, Hrvatsko. 0 Dalmaciji pravi med drugim:
»Vsa kopališča in centralne	kurjave
Amerike bi dal za deželo, kjer ne	poznajo
plaščev in kjer liter vina ne stane	več kakor dva penca.«
čeva, VrfaoTčcra. Vldontearta, Eobmo-
skega, Tavčarjeva, Tyrševa, šelemburgo-va, Kongresni trg. Wolfova, Sv. Petra c., Kopitarjeva, Poljanska, Ambrožev trg.
Fugnerjeva, Tabor.
u— Koroški borci se orgaruzlnajo. V četrtek zvečer se je vršil v Slamlčevi restavraciji sestanek bivSih koroških dobro-voljcev in drugih borcev, ki ga Je sklical odlični sobojevnik podpolkovnik v p. Dragoljub Milivojevič. Namen tega sestanka je bil ustanovitev krajevnega od/bora legije korofikih borcev. G. Milivojevič Je orisal smernice organizacije ter predočfl zborovaieem, da morajo baš nekdanji borci za slovenski Korotan vedno misliti na one rojake, ki so zaradli nesrečnega plebiscita ostaR onkraj meja naše domovine. Zborovalci so počastili spomin pokojnega vladarja in zaslužnega voditelja v osvobodilnih bojih na slovenskih koroških tleh generala Maistra. Zborovanje je bilo zaključeno z zagotovilom vdanosti in zve-
NOVOST ZA LJUBLJANO
so Petričkove ledenke. Moderna izdelava odličnega sladoleda na palčlcah. Višek higiene. Komad 1 dinar.
stobe koroških borcev kralju Petru IL Zborovalci so proučili tudi društvena pravila, ki pa bodo definitivno potrjena od glavne skupščine, ter razpravljali o raznih zadevah, ki so v zvezi z ustanovitvijo krajevnega odbora. Z velikim navdušenjem so nekdanji korošiki borci Ljubljane izvolili za glavnega poverjenika g. podpolkovnika Millvojeviča.
FIlm Z. K. D.
v Elitnem kina Matici
Danes ob y2 S. url popoldne, jutri pa ob 11. uri dopoldne premiera ruskega velefilma
TIHI DON
V glavni vlogi slavna Cezarskaja Vstopnina 3.50, 4.50, 5.50, 6.50
Najboljši bolgarski mešani zbor bo
koncertiral v Unionu 21. t. m. ob 20. Zbor šteje 80 članov ter izvaja celo vrsto bolgarskih narodnih in tudi umetnih zborov, nekaj del ruske in jugoslovenske literature. Glasovno je izvrsten in ima za seboj lepo in upehov polno zgodovino. Dirigent SoroMn je učinec moskovske umetniške akademije. Ruse, preje Ruščuk ob Duna-vu, je izredno muzikatno mesto. Ima 4 odlične zbore, ki so združeni v tako sva-nem gradžanskam horovem komitetu. Gostje Ljubljane so združeni v pevskem zboru, ki poje tudi v katedra« sv. Trojice. Zato je njegov oficielen naslov »Na-rodon bor pri katedralnia hram sv. Trojice«. Sedeži od 8 do 40 Din, ln stojišča po 5 ln 7 Din so v prodaji v knjigarni Glasbene Matice na Kongresnem trgu. Občinstvo vabimo, da v velikem številu pozdravi bolgarske pevce.
u— Ljubljanskim pevskim zborom. V nedeljo 15. t m. dopoldne ob 10. bo aa posebno priliko v Glasbena Maticd prva skupna vaja vseh zborov. Mešani zbori bodo peli Preilovčevo »Pozdrav«, moški pa Vilharjevo »Našo zvezdo« ta Adamičevo »Molitev« (Ti, ki si nas ustvaril) s fanfarami. Note prinesite s seboj, saj jih imajo vsa društva. Pridite vse in vsi! — Uprava Hubadove »upe J1PS.
a— Velikopotezne priprave za kongres Jadranske straže. Kako močno Je prodrla misel čuvarjev Jadrana med našo mladino, je pokazala prireditev v Ljubljani, kako globoko je ukoreninjena v srcih našega ljudstva, je pokazal velik odziv množic na nedeljskem obhodu, največja manifestacija pa bo kongres J5 od 6- do septembra. Prireditev je poverjena najboljšim vodtiteljem.
u— Mladina »a morje! KM« sodobnosti, vreden vsega upoštevanja! Matere ga pač najbolje razumejo in zato se naše žene tudH najbolj za to zavzemajo, ženska sekcija JS v Ljubljani hoče čim več mladih ljudi poslati na morje in zato zbira, neumorno zbira. Naj ne naleti na gluha ušesa v stoletju mladine ktjub vsakodnevnim nabiranjem za vse mogoče svrihe hi potrebe. Danes priredii ženska sekcija JiS »narcisni dan« za Mladinski sklad VTte-
V soboto ob %9., v nedeljo ob %6. in %9., v ponedeljek ob %9. poje
RICHARD TAUBER Schubertove pesmiv filmu
> „ PESEM POMLADIu
in velefilm
^KLEOPATRA"
Pri vseh predstavah oba filmi
Gostovanje ljubljanske »pere v Zagreba
odpovedano. Kakor izvemo, je bilo nameravano gostovanje ljubljanske opere v Zagrebu v zadnjem hipu odpovedano iz tehničnih razlogov.
0 zbornika »Slovenska krajina« je priobčila referat >Prager Presse« dne 16. t. n.
Dr. Vladimir Corovid je bil te dni na slavnostni seji Kr. srbske akademije proglašen za rednega člana. Novi akademik je eden najodličnejsih jugoslovenskih zgodovinarjev. Rodil se je v Mostaru L 1885., doktoriral je na Dunaju, med vojno ie bil zaprt in interniran. Po osvobojen ju je bil obenem z Nikom Bartulovičem urednik »Književnega juga« v Zagrebu, tajnik Nar. Viječa in pozneje vseuč. profesor v Beogradu, kjer deluje še danes. Vladimir čorovič se je prvotno bavil tudi z literarno zgodovino in se še vedno rad zaustavlja pri slovstvenih pojavih. Slog njegovih zgodovinskih spisov razodeva literarno kulturo, ki sicer pri srbskih znanstvenikih ni redek pojav. Dr. čorovič je med drugim spisal obsežno zgodovino Jugoslavije, njegovo življonjsko delo pa bo širokopotezno zasnovana zgodovina Bosne.
Študijo o psihoanalizi je spisal dr. Niko-la Popovič pod naslovom: »Psihoanaliza, osnovna učenja Sigmunda Freuda«. Izšla je pri Kohnu v Beogradu.
Pregled orientalskih knjiievnosti podaja Aleksander Miličevič o knjigi »Kratak uvod u istočne književnosti«, ki je pravkar izšla v Požarevcu, kjer je avtor gimnazijski ravnatelj.
VJfuimnh ^gffife
škega kralja in vljudno vabi občinstvo, da ne odkloni malenkostnega daru naši mladini!
u— Slavistično društvo v LJubljani robi na svoj i. redml občni zbor, ki bo v nedeljo 19. L m. ob 10. dopoldne v Slovanskem seminarju na nniverzL
u— Muslimani, stanujoči v LJubljani, tevzemši vojaki v kadru, se pozivajo, da se zglasijo v svrho popisa v dobi od 16. do vštetega 51. L m. med 9. in 12. dopoldne v domovinskem uradu mestnega poglavarstva, Mestni trg št 2, II. nadstropje, soba št 46. Vsak naj prinese s 6eboj svoj rojstni list, domovnico ali državljansko izkaznico in delavsko, poselsko ali poslovno knjižico. Kdor je poročen, naj prinese tudi rojstni list žene, poročni list (venčanico) in rojstne liste otrok. Za nezakonske otroke naj predlože rojstne liste njihove matere ali varuhi.
u— »Kulturbund« v Ljubljani. »Schwa-bisch-deutscher Kulturbund« ima svojo podružnico tudi v Ljubljani. Kakor poroča celjska »Deutsche Zeitung«, je imela podružnica te dni prav uspelo prireditev, pri kateri so sodelovali Erich Roethel, operna pevka Roethel^Nostis, jurist Silvo Haus in Adi Haišegger. Prireditev je bila sijajno obiskana in so se je udeležili tudi števU-ni gostje s Kočevskega.
u— Kcbariški Sočan! so vabljeni na drugi zabavni sestanek v gostilno k rojaku Josipu Fonu na Tyrševl cesti 19. L m. ob 16. Rojaki ix Kobarida in okolice, pridite!
u— Narodna galerija. Umetnost® o-zgo-dovinsko društvo v LJubljani priredi v nedeljo 19. t. m. ob pol 11. vodstvo po Narodni galerij*. Vodil bo ta razlagal m&gr. Viktor Steska baročno dobo. Vstop prost in brezplačen.
u— Tombola, katero je hoteJo prirediti Sokolsko društvo LJubljana UL dne IS. t m. se bo vršila 2. junija zaradi tega, ker bo v nedeljo 19. L m. razvitje prapora, katerega podari sdkoteka deca H Prage, sokolski deci na Taboru.
u— Pevski zbor Glaslbene Matice. Drevi ob 30. važna vaja mešanega libora. Vsi in točno!
u— Kopališče SK BW)e bo otvwJe«o x jutrišnjim dnem. Kakor prejšnja leta, bo tudi letos poskrbljeno za popoln komfort ta za zadostno higieno, da ne bo pritožb. Cene ostanejo iste kakor lani, le sezonske vstopnice so bile nekoliko znižane. Zdaj v pomladnih ta prvih poletnih dneh, ko sta Se Ljubljanica ta Sava precej hladni, bo kopališče pač dobrodošlo ko^ajočemu se občinstvu.
Zvočni kino Ideal H
■	Danes ob 4., 7. in 9.%, jutri ob H	3., 5., 7. tat 9.y4 sijajna premiera H	NORMA SHEAREK v velefilmu
■	Na ljubezen obsojena
H	Ljubavna romanca dveh src, ki
H	se nista ozirali na preteklost.
|jg|	Vstopnina: 4.50 in 6.50 dinarja.
Prostovoljna gasiIsfka četa Ljub-Ijana-Barje priredi v nedeljo 19. t m. ob 16. svojo vrtno veselico s plesom pri tovarišu Vrblncu.
a— 900 kg skuš na trgu. Včeraj je bil ribji trg obalno založen z morskimi in domačimi ribami. Ogrinčev tovorni avtomobil je zjutraj pripeljal svojih 900 kg skuS ki so bile ponoči nalovljene na Jadranu. Cena je padla zadnji čas od 16 na 9 Din. Naprodaj eo bile v večji množini tudi girioe po 6 do 8 Din kg. Bik) Je nekaj tunina in nekaj jegulj različne cene. Domače postrvi so bile kg po 36. ščuke 24» kiiind 12, karpi 16 in belice 8 Din. Prvi domači raki so biLi pripeljani hc Starega trga pri Ložu. Ti že od nekdaj slovijo, pred vojno so jih izvažali na Dunaj. Včeraj so bili na trgu po 3 do 4 Din komad.
Samomor mladega orglarskega učenca. Na svojem stanovanju na Gospo-svetski cesti št 10. si je včeraj zjutraj končal življenje komaj 191etni France Završan, orglareki učenec v Alojzijeviščo, doma iz Polhovega gradoa. Bil Je nekaj živčno bolan in je kazal zadnje čase znake hude otožnosti. Ko ga je včeraj zjutraj prišla klicat sestra, pri kateri je stanoval, da gre k maši, Je našla posteljo vso krvavo, še vpričo nje si je nesrečni fant zadal nekaj ran z britvijo preko vrata. Reševalci, ki so Jih poklicali na pomoč, so ga takoj prepeljali na kirurški oddelek, a vsa pomoč kirurgov je bila zaman. Okrog pol 10. je nesrečni mladenič Izdihnil. Poleg staršev in dveh bratov zapušča sestro, ki je komaj pred. štirimi meseci Izgubila moža.
Iz
e— Jadranski dnevi. Krajevni odbor Jadranske straže bo priredil v prvih dneh meseca junija zopet »Jadranske dneve« v Celju, da zainteresira vso celjsko in okoliško občinstvo za ideologijo Jadranske 6traže. Spored prireditev bo zelo zanimiv in pester. Sodelovala bodo društva ln tudi mladina. M. dr. bo akademija v gledališču, prva veslaška tekma na Savinji in tombola. Del čistega dobička bo porabljen za letovanje podmladka JS na morju.
e—- Okoliški občinski proračun odobren.
Banska uprava je odobrila proračun občine Celje-okolica za L 1935-36 z manjšimi izpremembami, znatno pa je reducirala proračun cestnega odseka, ki v tekočem proračunskem letu ne bo mogel skrbeti za ceste v takem obsegu kakor je namera vaL
e— Ljubljanska drama bo uprizorila v torek 21. L m. ob 20. v celjskem gledališču znano Nušičevo komedijo »žalujoči ostali« v režiji g. Bratka Krefta in Izvrstni zasedibi. Predstava je za abonma. Ne-abonentom priporočamo, da si takoj nabavijo vstopnice v prodaji v knjigarni »Domovini«. Ljubljanska drama namerava ponoviti Krleževo dramo »Gospoda Glem-bajevi«. Rok za obvezno rezerviranje vstopnic v knjigarni »Domovini« je do všitete sobote 25. t. m. Zunanjim gostom, ki bodo obiskali »Glembajeve«, bodo na razpolago avtobusi v vseh 6*nereh.
< Sv. mata uduinlo sa |KJkvjBh>
akademikom Likarjem Svetozarom se bo darovala v ponedeljek 20. t. m. ob pol 7. uri v župni cerkvi sv. Danijela v Celju, e— »Nova Doba« izide zaradi preotoili-
ce dela v tiskarni šele danes ob 14.
o— Savinja ln njeni pritoki »o saradi deževja v četrtek v noči na. petek močno narasti. Savinja je dosegla včeraj zjutraj 2 metra nad normalo, do popoldne pa je padla za pol metra. Savinja je povzročila nekaj škode pri reeuJaoijskih delih r Tre-merju.
e— O tatvini kolesa, o kateri amo poročali, smo izvedeli, da je bilo kolo ukradeno trgovskemu zastopniku (in ne delavcu) Mirku Fajeu iz Nove vasi pri Celju.
e— Kino Union. Danes ob 16-20 in 20^0 zvočni velefilm »Tarzan in njegova družica« ln zvočni tednfk.
Iz Maribora
a— Armijski general M. Nedič je v
spremstvu svojega pomočnika prispel včeraj v Maribor, kjer ostane par dni.
a— Z velikim navdušenjem so sprejeli Mariborčani odličnega prvega tenorista ljubljanske opere g. Jožeta Gostiča, Iri je v četrtek zvečer gostoval v tukajšnjem gledališču v naslovni vlogi v Hoffmartnovih pripovedkah. S svojim mehkim liričnim tenorjem in izglajeno igro si je na mah pridobil simpatije mariborske gledališke publike. ki ni štedila s priznanjem in ploskanjem.
a— šteta Dragu ttr»ovl6©va se posla v tja.
Pri nocojšnji premieri »Trafike« igra ve-Ifko vlogo trafikantinje, Vdove po generalu, ki Jo je kakor znano v tetoimenem zvočnem filmu podajala znana dnnajska komičarka Hansi Nlese, Stefa Draguttno-vlčeva. Ta vloga bo predzadnja večja ln vodita a vl oga odHične umetnice ta »bvart-teljice na mariborskem odru. Jeseni bo še poslovilna predstava te naše priljubljene Igralke, ki pojde potem v »aehrfjrii pokoj. Mariborski teater bo z njeno upokojitvijo izgubil dragoceno odrsko moč. katere ime bo trajno »vesano s BSodovtno našega gledališča.
a— Mestni ubožnl svet je imel včeraj popoldne sejo, na kateri se jc razpravljalo O številnih prošnjah za zvišanje podpoo, podaljšanje vzgojnih prispevkov, za sprejem v mestno oskrbnišnico, hiralnico ta mestni Mladinski dom.
a— Pomožna akcija. Včeraj je dobilo na 14 dni odpoved 60 delavcev, ki bo biH na račun Pomožne akcije zaposleni pri mestni občini. V celoti je imelo zadnji čas pri občini zaslužek iz tega sklada 210 brezposelnih delavcev. Odpoved 60 delavcem ee jo moral izvršiti zaradi tega, ker so leto6nji prispevki iz neznatnih razlogov padK za 200.000 Din, kar morajo sedaj čutiti brezposelni delavci, ki bi lahko sicer kneh ie nekaj časa zaslužek.
a— 130 otrok pojde na Pohorje ta morje s podporo mestne občine. Mariborske osnovne šole so dobile nalog, da sestavijo seznam v poštev prihajajočih slabotnih ta revnih otrok.
a— Za kulturo ta humanost. Mestna občina je podelila na račun subvencije tu-kajšnjemu Zgodovinskemu društvu podporo v znesku 6000 Din, prav toliko Muzejskemu društvu. Društvu slepih v Ljubljani pa 1100 Din.
a— Kaj Je z »Borbo« ? Tednik »Borba« je v zadnjem času precej neredno izhajal, pretekli teden pa ga sploh nI bilo. Kakor doznavarno bo v izhajanja tega tednika nastopil računši s prihodnjim tednom enomesečni p res tanek, ker »o dosedanji lastniki Usta v pogajanjih s drugo skupino glede prevzema ta nakupa omenjenega tednika
a— Promenadni koncert v parka bo v slučaju lepega vremena jutri v nedeljo ob 11. Svira »Drava« pod vodstvom g. Ze-karja.
a— Prvokrat so zagorele žarnice v četrtek zvečer na novo-elektrificiranem ozemlja ob Treh ribnikih, Volfcetiu in Vinarju. S tem je dokončno izvedena elektrifikacija Krčevine ter sosednjih naselbin. Največ zaslug sta si stekla pri tem iniciativni župan košaške občine narodni poslanec Ivan Jan-žekovič in podžupan g. Cerinšek. Košaška občina je v to svrho vnesla v novi proračun znesek 198.000 Din.
a— Priprave so v teku. Mariborski teden bo, sodeč po dosedanjih pripravah, presegel po iniciativi dosedanje. V četrtek zvečer je bil sestanek zastopnikov Mariborskega tedna s predstavniki tekstilne industrije zaradi sodelovanja pri organizaciji Mariborskega tedna.
a— Na mestu grtdiča — moderna švica-rija. Znani prijazni gradič vrh sedla nad Lovskim domom je kupil mariborski kavaj-nar Ivan Slavec, ki bo tukaj uredil privlačno in moderno urejeno Švicarijo, kakršno so Mariborčani v bližnji okolici doslej pogrešali.
a— Morsko čudo je viselo v Jurčičevi ulici včeraj dopoldne — mlad morski pes, ki ga mnogi Mariborčani še niso ridefL V skupinah so vse dopoldne stali ta si ogledovali morsko čudo, zlasti oboliSki kmetje, ki ne dobijo zlepa takšne morske redkosti pred oči.
a— Parcelacija je dovoljena. Na četrtkovi seji mestnega upravnega otfbora. ki fungira kot posvetovalni organ, se je dovolila parcelacija trgovcu ta tovarnarju Francu Batjelu glede zemljišča ob Aleksandrovi cesti in Cvetlični ulici, ki obsega parcelo 44, k. o. Grajska vrata. V zvezi z dovoljeno parcelacijo se je tudi stavil pogoj, da se nova zgradba, ki bo na voglu omenjemih dveh ulic, spravi v harmonično skladnost z višino zazidanega kompleksa ob Aleksandrovi in Mlinski ulici, in sicer na ta način, da bi se zgradba na označenem vogalu znatno zaokrožila, ob Cvetlični ulici bi pa bila stavba samo dvonadstropna. S tem bi nastal na tem voglu mali »nebotičnik«. Porušila se ne bo samo dosedanja vogelna hišica, ampak tudi sosednja pritlična hišica v Cvetlični ulici. Razen tega 6e bo na breme g. Batjela razširila tudi Cvetlična ulica, zlasti ob križišču omenjenih dveh ulic. Tudi 6e bo parcelacija ob Cvetlični ulici kompletirala tako, da bo v globočini znašala najmanj 20 metrov.
a— Regulacija Mejne ulice. Te dni so mestni delavci zaključila kanalizacijska dela v omenjeni ulici. Včeraj so pričeli z regulacijskimi deli. V svrho regulacije cestišča je mestna občina dokuoila nekaj zemljišča v bližini. Cestišče se bo izravnalo. ob odcepu od Pobreške ceste oa se bo razširilo.
Kupujte domače blago S
GoipodarstTo
Nabavljalne zadruge drž« uslužbencev
Glasilo Saveza nabavljalnih zadrug državnih uslužbencev »Zadrugarstvo« objavlja za občni zbor, ki se bo vršil 1. junija v Nišu, obsežno poročilo upravnega odbora, ki kaže razvoj teh nabavljalndh zadrug v preteklem letu.
Zadnja leta je število včlanjenih zadrug naglo naraščalo. Leta 1924. je bilo včlanjenih sicer že 142 zadrug, pa je do leta 19.28. število padlo na 80, nakar je do leta 1930. naraslo zopet na 125 in je naslednje leto zopet padlo na 116. Od tedaj pa se število stalno dviga V letu 1932. je bilo 154 zadrug, predlanskim 187, lani pa 206. Slično gibanje opažamo pri zadružnih članih, ki jih je bilo leta 1924. že 43.000, potem je število padlo leta 1927. na 35.570* od tedaj se število članov stalno dviga: leta 1932. jih je bilo 92.518, predlanskim 105.112, lani pa 116.895.
Upravni odbor pa s tem razvojem še ni zadovoljen, ker pravi poročilo, da oi moralo biti članstvo še mnogo večje, saj je v naši državi 155.550 državnih uradnikov in uslužbencev, 62.093 državnih upokojencev, 12.409 banovta3kih uslužbencev in upokojencev, 18.550 uslužbencev mestnih občin, skupaj torej 248.000 oseb. Tu pa ni vštetih 69.340 invalidov, 47.674 uslužbencev in upokojencev podeželskih občin, všteti pa tudi niso oficirji, vojaški uradniki, podoficirji in orožniki. Iz teh številk izvaja upravni odbor, da se mora število zadružnih članov še prav znatno povečati.
Znaten dvig števila zadrug in zadružnih članov v zadnjih letih pa ni pripisati toliko širjenju nabavljalnih zadrug, kakor razvoju kreditnih zadrug državnih uslužbencev. Dočim se je od leta 1931. do 1934. število nabavljalnih zadrug povečalo od 62 na 92 (članstvo pa od 58.731 na 69.367), je število kreditnih zadrug naraslo od 27 na 97 (članstvo od 21.825 na 46.145).
V dravski banovini je bila lani ustanovljena ena nova nabavljalna zadruga, in sicer v Velenju, tako da jih je sedaj 13 (predlanskim ni bilo prirastka) in ena nova kreditna zadruga v Novem mestu in jih je sedaj 9.
Lastna sredstva zadrug (nabavljalnih in kreditnih) so lani narasla za 14.4 na 68.8 milijona Din, od tega odpade na nabavljalne zadruge 35.7 milijona Din (9.8 milijona Din deleži, 3.6 milijona Din garant-ne vloge in 22.3 milijona Din rezervni fondi). Lastna sredstva (deleži in glavnica) saveza pa so znašala ob koncu preteklega leta skoro 130 milijonov dinarjev.
Vse nabavljala e zadruge državnih uslužbencev so v teku lanskega leta prodale svojim članom za 187 miiijonov Din blaga; od. tega odpade največji del na 13 nabavljalnih zadrug v dravsid banovini, ki so prodale za 72.9 milijona Din blaga (predlanskim za 75.1 milijona Din), od nabav-ljalnih zadrug v dravski banovini pa je zopet največ prodala železničarska nabav-ljalna zadruga v Ljubljani, namreč za 36.7 milijona Din, nabavijalna v Mariboru za 22.6 milijona Din ter nabavljalna v Ljub-] j srni za 5.5 milijona Din. V ostalih banovinah je bil blagovni promet nabavljalnih zadrug razmeroma majhen v primeri z zadrugami v dravfeki banovini. Tako je znašal v drinski banovini 37.9 milijona Din, v savski 27.6 milijona Din, v primorski 16.9 milijona Din, v vrbaski 7.9 milijona Din, v Beograau 6.4 milijona Din. v zet-ski banovini 6.2 milijona Din, v dunavski 5J5 milijona Din, v moravski 3_2 miliiona Din in v vardarski 2.6 milijona Din. Na-bavljalne zadruge so tudi lani prodale mnogo moke, ki jo dobavlja zadrugam sa-vezni mlin, in sicer vsega 8.74 milijona leg, od tega 3.53 milijona kg zadruge v dravski banovini.
Nabavljalne zadruge v vsej državi dolgujejo savezu v Beogradu 48-7 milijona Din," od tega 12.1 milijona Din nabavljalne zadruge v dravski banovini. Blaga so imele ob koncu lanskega leta v naši državi za 36-2 milijona Din, od tega za 13 milijonov zadruge v dravski banovini. Zadružni člani pa so bili zadrugam dolžni 39.6 milijona Din, od tega 10.8 milijona Din zadružni člani v dravski banovini.
Bilančna vsota vseh kreditnih zadrug državnih uslužbencev je narasla na 90 milijonov Din, od tega bilančna vsota kreditnih zadrug v dravski banovini na 16.4 milijona Din. Od saveza so imele kreditne zadruge 24.8 milijona Din kredita, od tega 2.8 milijona Din kreditne zadruge v dravski banovini. Vlog pa so imele kreditne zadruge 21.6 milijona Din, od tega 8.1 milijona Din zadruge v dravski banovini.
Savez je lani zaključil bilanco s čistim
dobičkom 1.67 milijona Din. Poslovni uspehi posameznih nabavljalnih zadrug izkazujejo 4.71 milijona Din čistega dobička tn 0-58 milijona Din ir°rube. V dravski banovini so vse nabavljalne zadruge, razen one v Celju (ki je imela 117.000 Din izgube) zabeležile dobičke, in sicer v skupni višini 1.13 milijona Din (od tega največ mariborska nabavljalna zadruga 776.000 Din in velenjska 208.000 Din). Nabavljalne zadruge v dravski banovini so imele ob koncu lanskega leta 6.5 milijona Din lastnih sredstev, pri tem Je imela največ lEistnih sredstev železničarska nabavljalna zadruga v Ljubljani, namreč 5.7 milijona Din.
Gospodarske vesti
= Naraščanje tržaškega prometa. Iz Trsta poročajo, da je bil tržaški luški promet v aprilu bistveno večji nego lani. Znašal je namreč 3.85 milijona metrskih stotov nasproti 2.94 milijona stotov v lanskem aprilu. To povečanje prometa je predvsem posledica okolnosti, da se Avstrija v smislu pogodbe z Italijo v večji meri poslužuje tržaške luke. V zadnjem času pa se Trst mnogo prizadeva, da pritegne tudi promet s Češkoslovaško in so se v tem pogledu ze Bat'ove tvorniee v Zlimi odločile, da bodo sirovine uvažale preko Trsta.
Borze
17. maja.
Na ljubljanski borzi sta se devizi New-york in London ponovno nekoliko dvignili, čvrstejši je bil tudi Trst. V privatnem kliringu nadalje narašča tečaj avstrijskega šilinga, ki sedaj notira 9.10 — 9.20. V zagrebškem privatnem kliringu je bil promet v avstrijskih šilingih po 9.11, v angleških funtih po 236.42, v grških bonih po 32.42. dočim so se španske pezete nudile po 6.15.
Na zagrebškem efektnem tržišču je Voj-
na škoda mirna in notira 371 — 373 (v Beogradu je bil promet po 372). Tudi v ostalih državnih vrednotah ni bilo prometa. Bolj živahno pa je bilo na beograjski borzi, kjer je bilo 7*/• investicijsko posojilo zaključeno po 80 in se je dvignil tudi tečaj 7°/< stabilizacijskega posojila, ki se je trgovalo po 77.50 — 78.
Devize.
Ljubljana (Z všteto premijo 28.5 odstot.)
Amsterdam 2378.55 — 2993.15, Berlin 1756.08 — 1769.95, Bruselj 742.85—744.92. Curih 1421.01 — 1428.06, London 214.78 do 216.84, Newyork 4362.54 — 4398.86, Pariz 289.60 — 291.03, Praga 183.06 — 184.16, Trst 361.71 — 364.79. Avstrijski šiling v privatnem kMringu 9.10 — 9.20.
Curih. Beograd 7.02. Pariz 20.38. London 15.20, Newyork 309.50. Bruselj 52.3250, Milan 25.50, Madrid 42.2250, Amsterdam 209.65, Berlin 124.40, Dunaj 58, Stockholm 78.40, Oslo 76.40, Kobenhavn 67.90, Praga 12.89, Varšava 58.25, Atene 2.92, Bukarešta 3.05.
Dunaj. (Tečaji v priv. kliringu.) Beograd —, London 26.40, Milan 44.25, Newyork 536.61, Pariz 35.44, Praga 22.23, Curih 173.62, 100 S v zlatu 128 S pap.
Efekti.
Ljubljana Vojna škoda 372 — 374, TI* investicijsko 78 — 79, 8% Blair 78 — 79, Ti« Blair 67 — 68, 4V« agrarne 47 — 48, 6°/o begluške 65 — 66, T/o stabilizacijsko 75 _ 78.
Zagreb. Državne vtednote: Vojna Skoda 371 — 373, za maj - avgust 371 — 374. 7°/o investicijsko 76.50 den., 4%> agrarne 46."0 den., T/o Blair 67 — 67.50. 8°/o Blair 77.50 do 78.50, T/o Drž. hipotekama banka 72 do 74, 7%> stabilizacijsko 74 den.; delnice: Narodna banka 6000 den., Priv. agrarna banka 228 — 229.50, Trboveljska 125—140, Šečerana Osijek 140 den.
Beograd. Vojna škoda 371.50 — 372 (372), za avgust 371.50 — 372.50 (372), 7% inve-
sticijsko 80 — 81 (80), i* agrarne 47.80
den., Ti* stabilizacijsko 77 — 7&50 (77.50 do 78), 8*/» Blair 7850 bL, Th Blair «7.26 do 6750, Narodna banka 6100 — 6400, Priv. agrarna banka 229.50 — 230.50 (332).
Dunaj. Dunav-Sava-Jadran 13.25, Državne železnice 25.65 Trboveljska 14.45, Alpi-ne-Montan. 12.10.
%
Tenden-ilo 7
Blagovna
LES.
+ Ljubljanska borza (17. t n ca za les mlačna Zaključenih je gonov, in sicer 2 vagona bukovih desk in 5 vagonov tramov.
ŽITO.
+ Chicago, 17. maja Začetni teJSaji: FSe-nica: za maj 92.50, za julij 93.75, za september 94.50; koruza: za maj 88.75, za julij 83.1250.
+ Winnipeg, 17. maja. Začetni tečaji: Pšenica: za julij 88.6250.
4- Novosadska blagovna borca (17. L m.) Tendenca stalna, promet je bil srednji Tendenca nespremenjena. Promet srednji. Pšenica: baška potiska 126 — 128; slavonska 128—130; sremska in baška 124—126; gomjebaška 122 — 126. Oves: baški, sremski, slavonski 93 — 95. Ječmen: baški in sremski. 65/66 kg 125 — 130; jari, 67/68 kg 135 _ 140. — Koruza; baška in sremska 69-71. banatska 68 - 69 - Moka: baška in sremski 50g< in >0gg« 195—217.50: >27« 175 - 192.50; »5« 155 - 177.50; >6< 137.50—150. »7< 112.50-117.50; >8« 90 do 92.50 Fižol: baški. sremski beli 122.50 do 125 _ Otrobi: baški. sremski. banatski 84 — 85.
+ Budimpeštanska terminska bona (17.
t. m.) Tendenca neenotna. Promet srednji. Pšenica: za maj 15.85 — 15.88. za junij 15.64 do 15.65; koruza; za maj 12.50 — 12.52, za julij 11.72 _ 11.74.
BOMBAŽ.
-I- Liverpool. 16. maja. Tendenca mirna
Zaključni tečaji: za maj 6.56 (6.56), za oktober 6.33 (6.33).
4- Newyork, 16. maja. Tendenca vztrajna. Zaključni tečaji: za maj 11.88 (11.90), za oktober 11.S6 (11.83).
P
Nedeljske borbe za točke
T
Na sporedu so srečanja v državnem prvenstvu ter v prvo- In drugorazrednem
prvenstvu podsaveza
V nedeljo bo nastopilo Primorje proti sarajevski Slaviji zopet v kompletni postavi. Vrata bo branil Logar, o katerem je bil že prej utrjen glas, da je vsaj enakovreden Starcu. Branilca bosta Hassl in Bertoncelj, torej najmočnejša postava ki jo klub premore. Srednja vrsta bo igrala v postavi Zemljak, Slamač, Boncelj. To je vrsta, ki je bila preskušena že v neštetih borbah. Napad bo tvorila petorica: Jane-žič, Repotočnik, Makovec, Bertoncelj H, Zemljič. Od tega dela moštva je prav za prav odvisno vse. če bo znal kaj realizirati, se ni bati za uspeh.
Mislimo, da se zastran nedeljske borbe ni treba bati. Marsikaj kaže vnaprej na uspeh, manj je okolnosti, ki bi govorile za neuspeh. Sicer pa — žoga je okrogla!
Uvod v glavno tekmo bosta tvorili dve predtekmi: v prvi nastopijo juniorji črno-belih proti hermežanski rezervi; v drugi pa gostuje Bratstvo z Jdsenic proti črno-beli rezervi.
Ljubljanski drugi razred mora tokrat igrati dopoldne. Na Slovanu so se zopet sporazumeli za dvojno prireditev. Ob devetih Igrata Sloga in Svoboda,
poldrugo uro pozneje pa Slovan proti Jadranu, Korotan je obvezal Marsa na svoje igrišče. Na igrišču Reke igra par Slavija : Reka, Grafika pa je pozvala Mladiko na pomenek v šiško na hermežansko igrišče. Vse tekme drugega razreda pričnejo — razen onih na Slovanu — ob 10.
Borba za pod savezne točke bo šla med dvema paroma Svoboda in Ra-pid sta svojo na poznejši termin preloženo tekmo pomaknila nazaj ln jo bosta na igrišču Svobode odigrala že to nedeljo dopoldne. Popoldne pa igra Maribor na svojem igrišču proti Celjanom. Sicer v podsaveznem prvem razredu ni nič na sporedu.
V Celju
je na sporedu samo prvenstvena tekma Atletiki : Jugoslavija, zato pa je
v črnih revirjih tem bolj živahno. Igrajo v Hrastniku Rudar ; Hrastnik, v Trbovljah Dobrna : Trbovlje, v Zagorju Svoboda : Litija.
Prijateljskih tekem ni razen ene v Žalcu. Domač klub je povabil v goste enajstorico iz Radomelj.
Službene ofojave LNP
(Seja p. o. 15. t. m.)
Navzoči gg. Kuret, Novak, Jugovec, Jančar, Sušnik, Salomon, Trpin, Juvan.
19. maja se določijo prvenstvene tekme: v Ljubljani igrišče Primorja ob 16.30 Primorje : Slavija, Sarajevo. Dovoli se pred-tekma Primorje II : Bratstvo ob 15. Službeni g. Kuret, nadzor nad blagajno g. Jugovec. Primorje postavi deset rediteljev.
—	Igr. Slovana ob 9. Sloga : Svoboda, ob 10.30 Slovan : Jadran. Službeni dr. Dougan, vsak klub po tri reditelje. — Igr. Korotana ob 10. Korotan : Mars, službeni g. Skuhala. Vsak klub po štiri reditelje. — Igr. Reke ob 10. Slavija : Reka. Službeni g. Košir, vsak klub mora postaviti po štiri reditelje. — Igr. Hermesa ob 10. Grafika : Mladika. Službeni g. Kosirnik, vsak klub po tri reditelje. — V Mariboru igrišče Svoboda ob 10. Svoboda : Rapid. Službeni g. Fišer. Igrišče Maribora ob 17. Maribor : Celje, službeni g. Perin. — V Celju igr. Athletik SK ob 16.30 Jugoslavija : Olimp. Službeni g. Wohlgemuth. — V Hrastniku igrišče Rudarja ob 16. Rudar : Hrastnik. Službeni g. Vozelj. — V Trbovljah igrišče Trbovlja ob 16. Dobrna : Trbovlje, službeni g. Miklavčič. — V Zagorju igr. Svobode ob 16. Svoboda : Litija. Službeni g. Guna.
—	Prvenstvena tekma Panonija : Gradjan-ski SK v Murski Soboti se zaradi odpovedi Panonije verificira 3:0 p. f. za Gradjanski.
Odobrijo se prijateljske tekme Žalec : Radomlje 19. maja v Žalcu, Ptuj : Maribor 26. maja v Ptuju, Cakovečki SK : Varaždinski SK 19. maja v Cakovcu (pokalna tekma). Naknadno se odobri odigranje prijateljskih tekem Laško : Celje 12. maja v Laškem, Reka : Sloga, rezerve 12. maja v Ljubljani, Drava : Maribor 12. maja v Ptuju, Maribor : Varaždinski SK 12. maja v Varaždinu. — Vzame se na znanje dopis Ilirije od 15. V. s katerim sporoča, da se odigranje najavljene prijateljske tekme s Hajdukom, Split 2. junija v Ljubljani ne bo vršilo.
Verificirajo se s pravom nastopa 25. t.
! m. za Panonijo, Murska Sobota Panič Šte-■ fan, za Dravo, Ptuj Leben Maks, za Brat-i stvo, Jesenice Potočnik Oton, za Reko, Ljubljana Domicelj Bogdan, za Slogo, Ljubljana Samar Adalbert, Pipp Stanko, za Jadran, Ljubljana šavs Štefan. — S pravom nastopa 25. maja za mednarodne, 15. avgusta za prijateljske in 15. nov. za prvenstvene tekme se verificira za Svobodo, Ljubljana Ulrych Valter. — Poziva se Ilirija, da pošlje do prihodnje seje izkaznici z odjavo za igralca šavsa Štefana in Domiclja Bogdana. — Vzame se na znanje izjava igralca Bogla Franca, da ostane še nadalje član Slovana, Ljubljana. — Popravlja se verifikacija igralca Rihterja Oskarja za Slogo, Ljubljana, tako da ima pravo takojšnjega nastopa za mednarodne, za prijateljske 1. avgusta in za prvenstvene 1. nov., ker se je naknadno ugotovilo, da še ni minilo eno leto od njegovega zadnjega nastopa za Ilirijo. Sloga pa se preda u. o. v postopanje, ker je v svojem dopisu z dne 1. maja t. 1. sporočila, da omenjeni igralec ni nastopil za prejšnji klub že nad eno leto.
Dopis Jadrana od 11. V. v zadevi popravka verifikacije igralce Walle Emila, da bi imel pravo takojšnjega nastopa, se zavrne, ker je omenjeni igralec nastopil za prejšnji klub Slavijo še v prijateljski tekmi 23. novembra 1934. — Protest SK Trbovlja, proti verificiranju prvenstvene tekme Trbovlje : Amater, 7. aprila v Trbovljah, se na podlagi izjave S. O. LNP zavrne, ker ni povoda za anuliranje tekme. Isti protest se tudi zavrne v točki tretji istega dopisa glede nastopa neverificiranega igralca Lauten-bacha Ferdinanda v moštvu Amaterja, ker se je ugotovilo, da je igralec Lautenbach Ferdo verificiran in tudi pod tem imenom nastopil na tej tekmi. Igralec Lautenbach ima dva krstna imena, Ferdinand in Filip, ter je tozadevna prijava Trbovlja brezpredmetna. — Vzamejo se na znanje dopisi: Svobode, Ljubljana št. 140. SK Maribor št. 128-17. Dobrna št. 36. Cakovečki SK br. 188. Zapisniki O. O. Maribor od 6. in 14. maja, O. O. Celje od 6 .in 13. maja in
vfp&nos.
loko- dep<y ih. &e£o-in kakor-novo;
če ga, perem,
ALBUS
ierpenhvbc>vtrri milom,.
ALBUS terpentinovo milo da bogato mehko peno, odstrani naglo vso nesnago in je tako dan pranja pravi praznik. .ALBUS" terpentinovo milo učinkuje tako blago, da na mojih rokah pranje ne zapusti niti
najmanjšega sledu, talilo, ki učinkuje tako blago, da varuje roke. je pravo idealno milo z9, moje perilo, — zatorej za vse dni in za vsako perilo; ALBUS terpentinovo milo.
O. O. Trbovlje od 13. maja, nadalje poročila službujočih odbornikov gg. Mozetiča, Kerna, Bizjaka, Hrastnika, inž. Kuljiša, Zupana, Dolanca. — Opozarjajo se vsi službujoči odborniki, da morajo takoj po odigrani tekmi odvesti podsavezu pripadajoče odstotke (10%, na področjih O. O. pa 8%) po poštni položnici, katere prejmejo pri klubih. — Suspendirata se igralca Smolnik Maks in Walla Emil, oba Jadran, dokler ne poravnata vseh obveznosti do prešnjega kluba Sla-vije. — Odobri se program O. O. Maribor za olimpijski fond 2. junija v Mariboru. Za ta dan določena prvenstvena tekma Maribor : Rapid se določi za 20. junija. — Vzamejo se na znanje tudi izžrebani termini mladinskih pokalnih tekem O. O. za pokal SK Maribora. Odobri se brzoturnir klubov O. O. Celje 4. avgusta v Celju.
Kazenskemu odboru se predajo: Drapek Vinko, Svoboda, Lj., zaradi prestopka na prvenstveni tekmi Svoboda : Jadran 12. t. m. Zupančič Franc, Perovič Jože in Hvale Maks, vsi Sloga, zaradi prestopkov na prvenstveni tekmi Sloga : Korotan 12. t. m., Klingenstein Karel, Perko Danijel, Dolinar Janez, vsi Mars, in Turna Maks, Gerjol Ad., Dečman Vili, vsi Slovan, zaradi prestopkov na prvenstveni tekmi Slovan : Mars 12. t. m., igralec Dolinar Ivan s takojšnjim suspenzom; Gorenje Franc, Litija, zaradi prestopka na tekmi Zagorje : Litija 12. t. m. v Zagorju, Grintal Josip, Ilirija, Oblak Mirko, Hermes, zaradi prestopka na prvenstveni tekmi Ilirija : Hermes 12. t. m., Habiht Josip, Svoboda-Lj., Perko Danijel, Humer Franc, oba Mars, vsi zaradi prestopkov na prvenstveni tekmi Svoboda : Mars 28. aprila. _ Upravnemu odboru se preda Litija,
ker ni navedla v postavi moštva 12. maja krstnih imen. — Poziva se SK Zagorje, da na svojem igrišču pokosi travo, ker na ne-pokošenem igrišču ni mogoče igrati tekem.
_ S. O. se preda sodnik Zupan Josip, ker
z dveh tekem sodniškemu poročilu ni priložil postav moštev. — Upravnemu odboru se predlaga v začasni sprejem TSK Moste, ker je klub v redu odigral obe poskusni tek-mL — Okrožna odbora v Celju in v Trbovljah se naprošata, da na prihodnji seji določita termin za podsavezni dan. Tajnik H.
Koturaški savez kraljevine Jugoslavije, podsavez Ljubljana. V nedeljo ob 10.30 redna odborova seja pri »Amerikancu«.
SK Ilirija. (Nogometna sekcija). V nedeljo igrajo ti-le juniorji ob 9.30 na igrišču Reke: Kos, Vodnik, Eržen, Acko, Mi-helič, Kovačič, Glonar, Šveiger, Dare, Humer Hacler, Smerdu. Opremo dvignite na Stadionu v soboto najkasneje do 15.
SK Ilirija. (Hazenska sekcija). Prihodnji trening v nedeljo ob 10. Posečanje tre-
(ŽJaše ro/ee
prave vllinje roke, ki opravljajo toliko lepih poslov, so res vredne, da jih negujete. Naj ne bodo oguljene, rdečkaste in hrapave!
Ako jih nadrgnete često z Niveo, boste preprečili vse, kar jim Škoduje, ker Nivea po-množuje pigment, ki napravi kožo odporno in prožno ter ji da svežo barvo in mehkobo.
H IV E A - C R E H E
ningov obvezno za vse članice. Na nedeljski trening se opozarjajo zlasti: Gajškova, Pustiškova in Sodnikova. Treningi so važni zaradi državnih prvenstvev v lahki atletiki in hazeni.
ASK Primorje (nogometna sekcija). Ligino moštvo, ki je navedeno v današnji »Jutrovi« reklami in Starec, Šinkovic, Šlam-berger naj pridejo gotovo danes ob 20. pred kavarno Emono. Postavi moštev za obe predtekmi sta razvidni na sekcijski deski pod tribuno.
ASK Primorje. (Lahkoatletska sekcija). Pozivajo se obvezno vsi klubovi lahkoatle-ti, da startajo na klubovem mitingu, istočasno izbirnem mitingu za postavitev reprezentance Ljubljane v soboto ob 15-30 in nedeljo dopoldne ob 930. Vsakokrat morajo biti v garderobi najpozneje pol ure pred pričetkom tekmovanja in sporočiti trenerju discipline, v katerih bodo nastopili. Start na izbirnem mitingu je obvezen zlasti za šušteršiča, Cerarja D., Urbančiča, Skoka Czurdo, Gaberška, Žorgo A., Skušeka, Srakarja F. in J., Gorska, Pogačnika, Ogrina M., Meršeka, Korčeta, Putinjo, Malnariča Slanino, Žgurja, Perparja, Slamiča, Seršeta, Juga, Slaparja, Stoka itd.
Opozarjamo na propagandni juniorski in seniorski lahkoatletski miting Primorja, ki bo danes ob 15.30 in jutri v nedeljo ob 9.30 na igrišču Primorja. Ta miting je obenem izbirni miting za določitev lahkoatlet-ske reprezentance Ljubljane.
Srednješolci nastopijo. Jutri v nedeljo ob 10.30 bodo na sokolskem telovadišču v Tivoliju izbirne lahkoatletske tekme ljubljanskih srednjih šol. Spored je: teki na 100 m, 200 m, 1500 m, štafete 4 krat 100 m in 4 krat 200 m, skok v vis in skok v dalj, meti krogle, diska in kopja. Isti dan ob 15. na Stadionu ob Tyrševi cesti propagandna tekma v rokometu med ljubljanskim in zagrebškimi srednješolci. Vstopnina za dopoldanske tekme: stojišče 4 Din, za dijake 2 Din, sedeži 6 Din; za popoldansko tekmo: stojišče 4 Din, za dijake 2 Din. Upati je, da se bo občinstvo odzvalo s številnim posetom obeh tekem in s tem dalo največ vzpodbude idealnim stremljenjem naše srednješolske mladine.
ŽSK Hermes. Izredni občni zbor kluba v ponedeljek 20. t. m. ob 18.30 v salonu gostilne Keršič. Članstvo polnoštevilno!
Kajak-klub Ljubljana. V nedeljo v slučaju ugodnega vremena prvi letošnji klubov izlet s kajaki v Podpeč. Odhod z našega prostora Ločno ob 14.
SK Slavijja. Danes ob 20. strogo obvezen članski sestanek v klubski sobi (Aleksandrova cesta). Važno za vse člane prve in rezervne skupine in za odbornike.
SK Olimp : SK Jugoslavija Jutri ob 16. se bo pričela na športnem igrišču pri »Skalni kleti« v Celju zanimiva drugorazredna prvenstvena tekma med SK Olimpom in SK Jugoslavijo. Tekmo bo sodil g. Veble.
SK Mars. Jutri ob 9.30 naj se javijo ns Korotanu: I vc, Miloš, Trček, Ivo, Franci, Kranjc, Danče, Sercer, Žigi, Grčar, Novak, Povhe. Reditelji: Herman, Igo, Srečko. Stranski sodnik Bine.
Smučarski klub Ljubljana vabi vse članstvo, tekmovalce (tudi one tečajnike, ki so trenirali skoke aa Pokljuki) ter vse prijatelje kluba na pozdravni večer tekmovalcem, s katerim zaključujemo sezono 1934/35. Ta prijateljski večer bo drevi ob 20.30 v kleti Zvezde. Tudi letos bomo statistično pokazali dosežene uspehe in udej-stvovanie naših tekmovalcev, nakar sledi ob 21.30 razdelitev častnih daril. Nato Dri-srčna smučarska zabava.
Boljše žarnice
Nov izum francoskega fizika — Redka prvinska plina kripton in ksenon v praksi — Elektrika iz toplotne razlike morskih struj
Kakor smo poročali te dni, Je uspelo francoskemu fiziku in kemiku Georgeu Claudu izdelati nove žarnice, ki so napoi-njene z redkima prvinskima plinoma
kriptonom in ksenonom.
Te žarnice so neprimerno trpežnejše in m7etlejše od dosedanjih neonovih žarnic.
Med sodobnimi francoskimi raziskovalci in izumitelji tehničnega značaja je prof. Claude pač tisti, ki ga tudi v svetovni javnosti najbolj poznajo, že njegov oče je bil znan učenjak. L.1889. je začel Geor-ge Claude kot 181eten mladenič po do-vršitvi pariške šole za kemijo in fiziko
samostojno delati.
Prvo njegovo veliko delo, ki mu je prineslo medaljo Franklinovega zavoda, je
bilo to, da je z najdbo acetona dal industriji možnost uporabe acetilenovega plina, in sicer v obliki, ki ni ogražala človeških življenj, kakor se je prej dogajalo.
Potem se je lotil
spreminjanja zraka ▼ tekočo
obliko
in pridobivanja redkih plinov iz njega, o katerih so tedaj le malo vedeli. Claudove metode so stvar silno poenostavile in pocenile. Danes delujejo velike družbe v področju kisika in acetilena po Claudovih patentih.
L. 1910. je Claude po dolgoletnih težkih poskusih razstavil na avtomobilski razstavi v Parizu svojo prvo
neonovo žarilno cev,
Pogum pit je rešil smrti
Rekorder Kingsford Smith v veliki nevarnosti
Slavni avstralski letalec in rekorder Kingsford Smith je te dni naložil na tri-motorni ae ropi ar »Južni križ« 298 funtov angleške jubilejne poste in se dvignil v Sidneyu z namenom, da poleti na Novi Ze-land. Ob startu si niso ne Smith, ne njegova spremljevalca, med katerima je bil
Avstralski letalec Kingsford Smith
navigacijski častnik Taylor, predstavljali, da se bodo na tej vožnji morali boriti
z nadčloveškimi silami za ohranitev letala in rešitev lastnega življenja.
Nad Tasmanskim morjem, kjer mrgoli požrešnih pošasti, je zašla posadka »Južnega križa« v gigantski boj. Kingsford
Smith je poslal obupen SOS klic, ki se je glasil: >Ne moremo se več držati v višini!« Kmalu nato je prišel drugi radio-gram z naznanilom, da bo moralo letalo najbrže odvreči ves balast, kar se je kmalu zgodilo. V morje je zletelo najprej vse, kar ni bilo neobhodno potrebno za polet, potem pa so vrgli še
štirinajst vreč pošte
z jubilejnimi znamkami angleškega kralja.
V oddaljenosti kakšnih 580 milj od kop-nine je namreč počil propeler letala, kmalu nato pa je nastal še defekt v nekem cilindru. Smith je prišel v zelo nevaren položaj. Razpoka v propelerju se je vidno širila. Eden izmed treh strojev se je
začel ustavljati
in tudi drugi je nagajal. Ko so dobile oblasti sporočalo o tem, je dobila avstralska križarka »Camberra« nujno povelje, naj nemudoma odpluje na pomoč ogroženemu letalcu.
Smith je bil med tem že obrnil letalo in se jel vračati proti Sidneyu, od katerega je bdi oddaljen celih sedem ur. Z največ-£m naporom se je trudil, da otme letalo pogube. Aeroplan je namreč
sunkovito padal,
ker se motorji niso dali popraviti. Končno je navigacijski častnik Taylor splezal na nosilne ploskve »Južnega križa«, izpustil olje iz obeh pokvarjenih motorjev ter toliko popravil cevi, da so dovajale gorivo tretjemu motorju, ki je edini deloval brezhibno in zadrževal letalo, da ni treščilo v morje. Samo pogumu tega moža gre hvala, da niso Smith in njegova dva spremljevalca končali strašne smrti v valovih morja in
v gobcih nenasitnih morskih volkov.
čeprav z minimalno brzino, je tretji stroj vendarle v zmernem tempu gnal aeroplan proti Sidneyu, kjer se je Smith ves izčrpan spustil v Mascotu na zemljo.
Suženjstvo" v Abesiniji
Položaj abesinskega prebivalstva je boljši nego položaj
milijonov Evropcev
w
Italijanski listi pri obsujejo z debelimi naslovi izvlečke iz knjige o suženjstvu v Abesiniji, ki jo je izdala pred šestimi leti lady Simonova,
žena sedanjega angleškega
ministra.
Ta knjiga se naslanja na ofkrfahia poročila Društva narodov iz prejšnjih let in na izjave angleških častnikov.
Lady Simonova pravi med drugim, da je v Addis Abebi
več sužnjev nego svobodnih ljudi
tn če upoštevamo, da vlada na deželi Isto razmerje, tedaj bi znašalo število sužnjev v tej državi okrog 5 milijonov. Suženjstvo in razbojništvo sta opustošila velika ozemlja, tako da so marsikje volkovi in hijene edini prebivalci.
Ta izvajanja lady Simonove pa so
v veliki opreki s poročili mož, ki so prepotovali Abesinijo in jo proučevali v zadnjih letih, ko je cesar Haile Selasie pričel energično borbo proti suženjstvu. Sloviti francoski publicist Henri de Monfreid pravi, da suženjstvo v Abesiniji še vedno eksistira, toda v takšni obliki, da ni nobene primere s suženjstvom, kakor si ga predstavljajo Ev-ropci. število sužnjev ni več veliko in njih dejanski položaj je
neprimerno boljši nego položaj milijonov Evropcev. T. W.
Jasikersov demant prodan
Jonkersov demant, ki zavzema med de-manti svoje posebno mesto zaradi svoje teže in prozornosti, je te dni kupil Američan Winston za 140.000 funtov. Ta demant je nažlahtnejši kamen, kar jih premore svetovna zakladnica.
Po svoji teži presega Jonkersov demant Cullinana, Kohinorjo. Velikega mogula in Orlova, v splošnem pa so imenovani dragulji dragocenejši, ker imajo poleg drugih lastnosti tudi svojo neprecenljivo zgodovinsko vrednost. Orlov je n. pr. dolgo dičil carsko žezlo. Kohinor pa spada k angleškim kronskim draguljem. V primeri s svojimi tekmeci nima Jonkersov demant nobene zgodovine. Našel ga je neki delavec v Južni Afriki in ga je prodal za 3000 funtov. Seveda si ni mož predstavljal, da bo njegova najdba v kratkem času tako mogočno poskočila v vrednosti in ceni.
Kupuj domače blago l
Hood, publicist iz New Yorka, ki je deželo prehodil, pravi: »če vidiš bedo evropske brezposelne mladine, izgubiš ves strah pred abesinskim suženjstvom. Ti ljudje imajo od česa živeti in
njih delo je lažje
od dela kitajskih kulijev ter japonskih pridelovalcev riža — ki jih vendar ne smatramo za sužnje ...«
Podobno govore tudi razni angleški po-tovalci
ki je postala posebno v podobi svetlobne
barvne reklame prava značilnost našega časa in modernih mest. Potem pa je neutrudni mož odkril dušikov steber za umetno pridobivanje amoniaka, pripravo za lokaliziranje kratkega stika v električnih motorjih in med vojno
nova razstreliva,
med njimi silno nevarno zmes tekočega kisika in saj. Zgradil je aparat za ugotovitev sovražnih topov iz letala s pomočjo zvočnih valov, prvi je začel pridelovati tekoči klorov plin in v zadnjih letih je postal znamenit po vsem svetu s svojo idejo, da bi pridobivali
poceni električni tok
z izkoriščanjem temperaturne razlike med površinsko in globinsko vodo oceanov. Njegovi zadevni poskusi doslej sicer niso imeli posebnega uspeha, a to ne po krivdi Claudove ideje, ki je pravilna, temveč po krivdi zaprek, ki jih današnja
tehnika Se ne obvladuje popolnoma
Prišel bo gotovo čas, ko bo tudi ta dau-dov izum človeštvu v veliko korist.
Zaklad v dimniku
Nenavadno iznenadenje je doživel te dni kmert Stelzl, upravitelj večjega posestva v Riedu blizu Linca. V dimniku se je vnel ogenj zaradi saj, istočasno se je pokvarila tudi peč za kruh v hiši. Pozvali so zidarskega mojstra, ki je izjavil, da se je najbrže premaknilo nekaj kamnov, ki jih bo treba nadomestiti z novimi.
Zidarski mojster je dobil naročalo, naj škodo popravi. Pregledal je peč in dimnik in odkril, da nagaja peč zaradi tega, ker neki predmet zapira prost prehod dimu. Ko so predmet potegnili iz dimnika, so ga jeli neverjetno ogledovati. Ugotovili so namreč, da je to močan, z železjem okovan zaboj, ki je bil vzidan v dimnik, ne da bi kdo vedel zanj. Železni zaboj so odprli in zelo ostrmeli, ko so odkrili v njem cel zaklad zlatnikov in srebrnikov iz 18. stoletja. Zaklad tehta sedem kg.	,
Smrt
Magnusa Hirschfelda
Iz Niče poročajo, da je umrl v 67. letu svoje dobe znani nemški socialni higienik Magnus Hirschfeld, ki se je vse življenje bavil z vprašanji seksualne patologije ter je imel na eni strani goreče privržence svojih teorij, na drugi strani pa nič manj zagrizene nasprotnike.
Hirschfeld se je rodil kot sin zdravnika v Vzhodni Prusiji in je študiral zdravilstvo, poleg tega pa še filozofijo in prirodoslovje. L. 1910 se je ustanovil kot zdravnik za živčne bolezni v Berlinu. Njegovo ime si je pridobilo veljavo zlasti s kampanjo v prid Oskarju Wildeju, ki ga je opravičeval, opirajoč se na svoje izsledke o klinično-psiholoških rezultatih homoseksualnosti. V znanstvenih krogih pa se niso vedno strinjali z njegovimi nazori in so njegove nauke odklanjali posebno zaradi agresivnega in polemičnega tona, s katerim je skušal zagovarjati svoje stališče. V svoječas-nem senzacijskem procesu Harden-Čulen-burg je fungiral Hirschfeld kot sodni izvedenec. Vodil je zavod za seksualno znanost v Berlinu, novi režim pa mu ni bil naklonjen, zato se je umaknil v inozemstvo, kjer je »daj umrl.
Znamke s sliko Pilsudskega
Poljsko ministrstvo za pošto, brzojav in telefon je izdalo serijo šestih črno obrobljenih znamk s sliko maršala Pilsudskega. Znamke so prišle v promet v petek in se bodo žigosale na dan pogrebnih svečanosti pokojnega narodnega junaka s posebnim žigom.
V Abesinijo pojdejo
Kdor dobi hipoteko na zračne gradove, si je gotovo zaslužil koncesijo za borznega mešctarj*.
Neki ljudje Imajo vsaj to odkritosrčnost: neumen obraz.
Dobro misel si je zaslužil, kdor jo zna zamolčatL

Italija v boju za naraščaj
Italijanska vlada je razpisala posebne nagrade za ženitve častnikov in uradnikov in za moško potomstvo, častnikom in uradnikom bo izplačevala državna blagajna Ob poroki posebne podpore v znesku 1500 do 5000 lir. Za prvega sina pa bodo prejemali ti zakonci po 400, za drugega 600 in za tretjega celo 1000 lir nagrade.
70 dinarjev
od 1. maja do 30. Junija in od 1. septembra do 15. oktobra Vas stane dnevno bivanje v znamenitem kopališču
SLATINA RADENCI
Vračunano je stanovanje, nrana. Kopeli, vse takse in vsakih deset dni zdravniški pregled (Rontgen, analiza seča). Posebej se nič ne plača, samo tedaj, ako so potrebna od zdravnika kakšna zdravila, ali posebno zdravljenje z aparati (diatermija. kvarc, injekcije in sličnoi. Zdravijo se bolezni srca, krvnih žil. cirkulacije, ledvice in sečnih organov, živcev, nervoznosti. notranjih žlez (sladkorna bolezen, giht, ženske motnje ln si.), jeter, kamnov, moške in obče slabosti, motnje prerane in normalne starosti Radenci so najmočnejše naravno mineralno-ogljično kopališče cele Jugoslavije. Prospekte in navodila pošlje z veseljem Cprava kopališča Slatina-Kadenci, Slovenija.
Nebotičniki v Franciji
Italijanski miličniki divizije »28. oktober«, ki se pripravlja na odhod v Afriko, se vc&čajo z vojaSMh vaj * domačo vojašnico
V Drancyju blizu Pariza so zgradili serijo stanovanjskih hiš, ki so prav čedni nebotičniki. Visoki so 55 m. Ogrodje hiš je iz jekla, zidovi pa iz železnega betona
Odlikovana pslea
Volčjakinja „Bethy" dobila srebrno kchjoo
Na dvorišču vojašnice 99. francoskega pehotnega polka v alpskem mestu Valloi-ru se je izvršila te dni neobičajna slovesnost. Polkovni volčjakinji »Betty« so slavnostno izročili
srebrno kolajno za hrabrost,
ki jo je pokazala v prvi polovici letošnjega marca, ko je rešila življenje ponesrečenemu smučarju. O tej stvari smo tedaj že pisali.
Dne 8. marca je skupina petih pariških dijakov napravila smučarski izlet na poledenelo goro Col de Gaiibier. Po večurnem težkem pohodu je 211etni študent Rudelle padel v neko
lednifiko razpoko
in si zlomil nogo. Njegovi tovariši so ga zaščitili kolikor so mogli in hitro odšli v Vallodre, da mu privedejo od tam pomoč, kajti sami ga niso mogli spraviti v dolino. Smučarska patrola valloirskega polka se je podala a sanmi na goro, toda tudi vojaki niso mogli v izredno slabih vremenskih okoliščinah rešiti Rudella, ker so nekaterim vojakom samim
skoraj amrznlVl pnattt,
rasen tega pa so se jim sani, s katerimi naj hi privedli ponesrečenca v dolino, raz-
bile. Tako so dijaku ostavDi le nekoliko odej in tople pijače ter se vrnili v Valloire po nove sani. Ostavili so mu tudi polkovno volčjakinjo Betty, M je takoj razumela položaj in legla z vsem svojim truplom na mladega človeka,
da bi ga grela.
Celih 37 ur sta prebila v tem položaju človek in psica v strašnem mrazu, preden so prišli reševalci žival se je za človeka naravnost žrtvovala, kajti pozneje so ugotovili, da so ji sami zmrznili sesci. Nekoliko dni prej je vrgla mladiče, ki so jih morali vojaki izrediti
z mlečnimi steklenicami.
Rudella so ozdravili.
Sedaj je prišlo pogumni volčJakinJL prta« čilo. Društvo za zaščito živali Je dalo izdelati zanjo srebrno kolajno. Ponosno Je stopala Betty poleg polkovnega poveljnika mimo častne stotnije, ki ji je izkazala čast s puškami. Potem je polkovnik svečano prebral poepremno listino. Tudi lvonskt vojaški guverner si ni mogel kaj, da bi ne
poslal brzojavke,
ki ugotavlja, da je Betty v polni meri zaslužila odlikovanje, saj je rešila življenje človeku.
„Bel mož tu pokopan"
Ostanki Franklinov e odprave?
Mladi angleški raziskovalec Arktide Francis Kenedy-Pease se je vrnil z zadnje ekspedicije s poročili, ki utegnejo pojasniti usodo Franklinove ekspedicije, ki se je, kakor znano, sredi preteklega stoletja
izgubila t ledeni samoti
kanadske Arktide.
Kakftnih 250 milj severno od Forta Churchilla je Kenedy-Pease našel pod ka-menitim grObiščem ostanke mornarskega zaboja, ostanke čolna, kose mornarske obleke, žeblje in druge malenkosti. Ob reki Sv. Ane pa je odkril grob, ki je bolj sličal iz drevesnih debel zgrajenemu predoru. Na grobu je razforal napis z indijanskimi črkami, ki veli:
>Bel mož tu pokopan 1851.« Ker v tistem času t tem delu Arktide ni
Goreča gledališka igralka
V Budimpešti so te dni imeli glavno skušnjo za dramo »Cesarska parada«. Ob tej priložnosti se je odigral na odru Narodnega gledališče razburljiv prizor. Obleka igralke lAranke Varadi, ki igra eno glavnih vlog v drami, se je vžgala in mahoma povzročila silno zmedo med igTaloi. Nekateri so zbežali, da ne bi videli posledic, edino-le Arpad Odry je imel toliko prisotnosti duha in poguma, da je planil k Varadijevi in začel gasiti ogenj. Imel je srečo, v razmeroma kratkem času je udušil plamene in rešil umetnico, ki je dobila precejšnje opekline. Kljub temu je igrala svojo vlogo do kraja potem ko so jo obvezali ter si je oblekla novo obleko.
Plinske maske za angleško prebivalstvo
Angleški vojni minister lord Haisham je te dni sporočil v lordski zbornici, da se je pred kratkim udeležil seje odbora za obrambo v kemični vojni. Angleška vlada je ukrenila vse potrebno, da bodo vsi njeni prebivalci v primeru vojne oskrbljeni z maskami proti plinom.
bilo belih lovcev tn sploh belih ljudi, je ta grob skoraj gotovo rabil zadnjemu članu Franklinove ekspedicije. 100 milj bolj severno je Pease odkril še en grob. Neki Eskimo mu je povedal, da je njegov ded še videl
del Franklinove ekspedicije,
Pease se hoče sedaj vrniti v Arktido, da poišče tudi grob kapitana Franklina, ki je umrl 1847 in so ga njegovi tovariši pokopali na neznanem kraju. Izmed članov Franklinove ekspedicije se ni nihče vrnil domov.
A N E K
T A
Voltaire je videl v nekih kraljevih dvoranah gobelin, ki je predstavljal alegorično mir in pravičnost, ki se poljubljata. »Poslavljata se namreč za večno,« je pripomnil jedki Francoz.
VSAK DAN ENA
>6imen" Kaj pa je to? V tvojem glavniku sem pravkar našla lasi?«
§okol»tTO
Bratska deca — srčno pozdravljena!
Topli pozdravi od Maribora do Ljubljane
Ljubljana, 17. maja
Danes popoldne je bil glavni kolodvor po lin sokolske dece, ki je z nestrpnostjo in v napetem pričakovanju prišla k sprejemu malih bratcev in sestric iz zlate Prage. Češka sokolska deca se je pripeljala s praškim brzim vlakom ob 13. uri v Maribor, kamor ji je pohitel iz Ljubljane naproti zastopnik slavnostnega odibora brat Fle-gar. Na mariborskem kolodvoru je prva pozdravila češke goste tamošnja sokolska mladina in jih obsula s cvetjem, za tem pa so mariborski Sokoli deco pogostili. Prvo dobrodošlico ji Je izrekel br. Flegar, v imenu mariborske sokolske župe pa jo je pozdravil še br. Struna. Na vseh postajah od Maribora do Ljubljane je bila zbrana skoro vsa deca ondotnih društev in je bratsko mladino z zastavicami in cvetjem navdušeno pozdravljala. V Celiu je bilo posebno lepo. Češko mladež je navdušeno pozdravila ondotna sokolska deca, ogovoril jo je br. starosta Hrašovec, v Zidanem mostu pa je izrekel dobrodošlico
br. Strasek.
V Ljubljano je prispel brzi vlak s četrt-nmo zamudo. Ko je privozil na nostaio je godba Sokola I. zaigrala gostom v pozdrav sokolsko koračnico. Ko je vsa deca s svojimi vodniki izstopila, so jih prvi pozdravili dva naša Sokoliča, prvi slovensko, drugi češko, in neka deklica, prav tako v češčini, Mali govorniki so nastopili z veliko samozavestjo in dobro pripravljeni, zato »o bili deležni splošnega priznanja številnih udeležencev sprejema. Posebno je ugajal siguren oastop dečka, ki je pozdravil v češčiiri.
Kratke pozdrave in dobrodošlice »o izrekli še: za SokoJa L starosta br. inž. L. Bevc, za mesto Ljubljano m odsotnega g. župana dr. Fettich, za JC ligo dir. Stare, za Cesko obec v Ljubljani br. Ryška v č*-gčfcri. Sprejema so se med drugimi udeležili še E. Gangl in M. Aimbrožič za SKJ, poedanec dr. Fux m namestnik R. Turk, če-Sri konzul inž. Ševčik ki urednik »Narod-
nih Kstov« iz Prage br. Jan Strakaty. Po pozdravih je godba zaigrala češko himno »Kje dam je moj«. V imenu češke delegacije se je zahvalil za pozdrave in dobrodošlice načelnik br. Cyrek, ki je posebej poudaril, da bo deca vse pozdrave prisrčnosti in bratskega sprejema prav gotovo ohranila v svojih srcih kot najmočnejše doživetje iz svoje rane mladosti.
Oficielni del sporeda je zaključila godba z našo hinvno. Nato eo preditelji odvedli goste in našo deco ter številno članstvo z godbo po Miklošičevi, Tavčarjevi in Komenskega ulici mimo Tabora v Vajenski dom v Lipi-čevi ulici, kjer je Sokol I. že pripravil udobno prenočevanje in okusno hrano ljubkim gostom. Zdravstveno nadzorstvo za vse dni njihovega bivanja v Ljubljani je prevzel br. drč Mina?, po rodu Ceh, k: se bo gotovo zavzel za male goste z vso pozornostjo in skrbjo. Danes dopoldne si bodo ogledali zanimivosti mesta, popoldne pa bodo imeli skušnje za svoj nedeljski popoldanski nastop na Taboru. V delegaciji je 13 dečkov s praporom in 18 deklic, 8 vodnikov pod vodstvom načelnikov Cyrka in Slavička, z njimi je pa prišel tudi znameniti slikar Vubeni-ček. Toplo pozdravljamo mile goste svoji sredi in jim želimo nazprijetnejše bivanje.
Pa le kaj nam bodo na akademiji jutri popoldne pokazali naše češki bratci in sestrice? Dvanajst deklic bo zaplesalo češko polko ob godbi skladatelja Kovarovica. Druga skupina bo predvajala na godbo Mate-jevca ritmično rajanje s pohodom, ki se konča s srbskim kolom. Dečki in deklice nam bodo dalje zaplesali originalno »Češko besedo« v čeških narodnih nošah. Moška deca bo pokazala igro z žogo >Krepimo se!« Vse tofr ke so pripravljene posebno za jutrišnjo slav-nost. Tudi k prosvetnemu delu akademije bodo pripomogli, in sicer bosta deček in deklica govorila v češkem jeziku, potem pa deček še posebej v slovenskem jeziku. Slav nost bo tako leipa, tako prisrčna, da jo mora vsak posetiti, kdor ima smisel za mladino, njeno delo in njen na/predek.
Za
J
resnico!
V zagrebških »Novostih« z dne 5. t. m. je napisal g. Hrvoj Macanovič članek »Svietski i olimpijski prvaci pred olimpia-dom 1936« s sliko madžarskega (!) telovadnega prvaka Pelleja. Pisec pripoveduje, kaj so naši telovadci dosegli pri mednarodnih tekmah in kako je bilo z vrhunsko telovadbo v poslednjih letih. Članek je pisan na način, ki med Sokoli nima imena.
Najprvo pravi, da »... svi brojni uspje-si slov ena čkih i jugoslovenskih takmičara zasluga su sjajnog učitelja i vodje dr. Murnika. Dt. M urnik osnovao je i svojim aspješnim radom održavao ovu briljantnu vrijednost naših gimnasticara. Dok su oni bili pod njegovim vodstvom, penjali su se od irspjeha do uspjeha«. Potem pa nadaljuje: »NasFednici dr. Murnika nisu znali, da održe naše sigurne pozicije u toj struci i kroz 5 godina upropastili su ono, što se gradilo kroz decenije. Od 1931 do danas naši nisu medjunarodno nastupili«. Nadalje pravi, da je bila najtežja posledica neuspeha« na tekmah posameznikov v Parizu 1931 nesloga med tekmovalci, zaradi česar smo oslabljeni nastopili v Pragi 1932, a nastop 1934 v Budimpešti se je »izjalovil«. V to brezupno temino mu posveti solnce, kajti »dolazak dra Pichlera na dužnost načelnika SKJ ulijeva mnogo vje-re u popravak«, ker bo odslej mnogo prilike za tekmovanje. Tako potvarjanje resnice in klobuštranje ne bi zaslužilo odgovora, toda sokolski stvari in poštenim ljudem na ljubo je treba pokazati, kako je v resnicL
Način, kako ugotavlja g. M. nekdanje
uspehe in vida vzrok za to v eni edini osebi, je naiven, če ne bo še kaj hujšega. Toda tu ni prostora za razčlenjanje in primerjanje teh uspehov, kar bi edino moglo ustvariti pravo sodbo.
[Dobro poznam zmožnosti vsakega našega tekmovalca po vojna in vem. da je danes povprečna izurjenost boljša, takisto je število tekmovalcev večje, kakor je bilo, dasi »že štiri leta nismo mednarodno nastopili«. To je razumljivo, saj so nam sto-prav zadnji dve leti začeli pritekati vrhunski telovadci tudi iz krajev izven dravske banovine.
Zakaj nismo v zadnjih štirih letih »mednarodno nastopili«? Predvsem debelo podčrtam, pa naj bo to komu všeč ali ne, da vrhunska telovadba ni prvi namen Sokol-stva. S tem ne trdim, da ne bi imele medna, rod ne tekme in vrhunska telovadba svojega določenega pomena, toda danes se ta pomen daleč pretirava in se pri tem pozablja na potrebnejše. Iti na mednarodne tekme za vsako ceno, kakor mnogi hočejo, ni razumno.
Macanovič vidi v tekmi 1931 v Parizu neuspeh in prvi znak za uničevanje(l) naše vrhunske telovadbe. Poročilo o njej je v »Sokolu« 1932, str. 113. Bil sem ves'čas poleg in vem, da je br. Bajželj, tedanji načelnik, storil za pripravo in pri tekmi sami več, kakor je bilo v navadi prejšnje čase. V Parizu so tekmovali posamezniki, zato ni bilo tolikšne podpore in tiste skupnosti, ki daje tekmovalcu posebno zavest. To se je poznalo vsem. Tako sta n. pr. Švicarja Miez in Hanggi, ki sta bila 1. in 2. pri olimpijadah 1928, »padla« na 8., odnosno 6. mesto, le 1. odnosno 2.4 točke pred Primožičem. Ce bi bile tekmovale vrste, bi bila naša brez dvoma prvovrstna, kakor kažejo uspehi v primeri z drugimi. Značilno za to tekmo je. da so znane prvake potiskali nazaj, zato pa so strogim sodnikom ušli na prva mesta »nepoznani« in zato »nenevarni« tekmovalci.
O Los Angelesu se je že 1932 preveč pisalo. Na kratko povem le to-le: tekmovalci so seve silili tja. Vodstvo je želelo isto — saj je računalo na uspeh — na drugi strani pa je bil mesec pred olimpiado vseslovenski sokolski zlet v Pragi s tekmami za slovansko prvenstvo in —-okoli 600.000 Din stroškov Denar in praški zlet sta zmagala (ali: razum je zmagaj željo). Iz enakega vzroka niso šli Cehi, pa tudi Francozom, Švicarjem in drugim je bilo predrago V Los Angelesu so tekmovali le Italijani, Madžari. Zedinjene države (z vrsto samih prišel ienih Nemcev), Japonci in Finci, vsega 24 tekmovalcev!
Kje je tukaj krivda? Kie ie »uničevanje« "Thunske telovadbe? Tudi pri olimpiadi
1920 v Anversu nas ni bik), biH smo brez
mednarodnih tekem od 1913 do 1922, torej deset let! In vendar smo 1922 uspeli! V Pragi smo res nastopili pri tekmi za slovansko prvenstvo posameznikov (bilo je še prvenstvo vrst) samo z dvema tekmovalcema. ki 5e nista bila na vrhuncu svojega znanja, toda zato, ker so ostali >med-narodniki« stavkali, ker nismo šH v Ameriko 1 Krivda vodstva?
Za Budimpešto smo imeli dve vrsti dobro pripravljenih bratov in sester. Smeli smo računati na uspeh Vodstvo je zopet storilo vse, da uspeh zagotovi in je že jeseni 1933 priredilo tečaj za vrhunsko telovadbo z 25 brati, lansko poletje pa večte-densko skupno vadbo v Ljubljani. Zaradi znanega nastopa Madžarske zoper našo državo v Ženevi smo se prav težko odločili, da ne gremo na madžarska tla tekmovat ki povečevat madžarsko sflavo.:"'j (Tekme so priredili na čast petdesetletnice obstoja madžarske telovadne zveze.) Nihče ne bi mogel drugače. Prvo je narodni ponos; spomnimo se burje, ki je nastala 1928, ko je dovolilo načelništvo br. Primožiču in štuklju zasebno udeležbo na slavnosti telovadnega društva v Budimpešti! Sokolska stvar se ne da ločiti od narodne. Drugačne nazore prepuščamo Mac a novi ču in somišljenikom. Na stopnjo »športne« (brez zamere!) širokogrudnosti v teh rečeh se v zadnjih razmerah ne moremo nikdar spuščati. Nobenega drugega vzroka ni bilo. Da damo tekmovalcem vsaj malo prilike za tekmo, smo poslali vrsto k bratom Cehoslovakom, ob katerih so pomerit svoje znanje.
Letos junija bodo v Subotici tekme za prvenstvo posameznikov, na katere bomo vabili tudi brate Cehoslovake, a za pripravo tekmovalcev za olimpijado v Berlinu smo nameravali še druge ukrepe, ki jih bo izvršilo novo načelništvo.
Takso so tedaj »upropaščali* Murnikovi nasledniki vrhunsko telovadbo in menda z njo Sokolstvo.
Macanovič vse to dobro ve; tem bolj je označil samega sebe. Toda to ne spada več sem.	Stanko Trček.
nedeljo, t m. bo ob poJ 16. na letnem telovadišču nastop vseh društvenih oddelkov z letošnjimi župnimi vajami. Sokolski deci so se pridružili vsi učenci in učenke narodnih šol. S posebnimi vajami bodo nastopili pod vodstvom svojih vodnikov in vodnic dijaki in dijakinje realne gimnazije. Obrtnim in trgovskim učenkam se bodo pridružili letos tudi obrtni in trgovski učenci, ki nočejo zaostajati za svojimi vrstnicami.
Nastop bo torej manifestacija telesno-vzgojnega dela mladine, ki si v Kranju bistri duha in se usposablja za življenje. Pred nastopom bo poklonila sokolska deca društvenemu praporu ob 35 letnici razvitja spominski trak z uvezeno oporoko Viteškega kralja: Čuvajte Jugoslavijo! Nastopilo bo 1100 oseb, spremljali jih bosta godbi Triglavskega polka in Kranjskega glasbenega društva.
Sokol n. poziva članstvo, da se polno-številno udeleži predaje prapora dece Vi-nohradskega Sokola Sokolu I. in sprevoda po mestu v nedeljo 19. t. m. v kroju. Zbirališče ob 9. na dvorišču realke, Vegova ulica.
članska akademija Sokola I na Taboru
Drevi ob 20. bodo na Taboru nastopih vsi oddelki Sokola I. z novimi, posebej sestavljenimi telovadnimi in drugimi točkami. Program je zelo obširen in vsebuje 12 točk, od katerih bodo gotovo posebej užga-le članska osmorica, moški naraščaj s točko »Moč volje in hrepenenja« ter zaključni telovadni plesi, kjer sodeluje obojno članstvo in naraščaj. Vse točke so sestavili člani društvenega vaditeljskega zbora in jim gre zato gotovo polno priznanje. Vstopnice za akademijo se dobe v predprodaji na Taboru po nizkih cenah, da je obisk omogočen najširšemu krogu prijateljev sokol-skega Tabora, V društveni pisarni se dobe me' uradnimi urami od 18. do 20. poleg vstopnic tudi lični spominski znaki po 5 dinarjev. Znaki so izdelani po istem načrtu, kakor umetniške plakete v bronu, ki jih bo Sokol I. poklonil svojemu visokemu pokrovitelju Nj. Vel. kralju Petru IL in češkim gostom ob razvitju dečjega prapora. Načrt za plaketo je izdelal akad. kipar L. Dolinar, okusno in umetniško pa jih je opremil br. inž. Omahen Janko.
Uprava Sokola I. ponovno vabi vse bratsko članstvo ljubljanskih društev m ostalo prebivalstvo, da se mladinskih svečanosti udeleži v čim večjem številu in da da tako najmlajšim sokolskim delavcem priznanje za njihovo resno stremljenje, da bi se čim prej uveljavili v sokolskem dehi.
Jubilej Sokola v Kranju
Sokolsko društvo Kranj praznuje 70 letnico prve ustanovitve, oziroma 40 letnico neprekinjenega dela. Ob vstopu v jubilejno leto je zasadilo 17. decembra v Sokolskem parku lipo v trajen spomin na blagopokoj-nega Viteškega kralja Aleksandra I. Uedi-nitelja. Ozelenela je lipa in sokolski oddelki so končali svoje zimsko delo v telovadnici ter pripravili akademijo in nastop kot svojo drugo prireditev v jubilejnem letu. Akademija bo danes 18. t. m. ob pol 21. pred Narodnim domom. Nastopili bodo člani, članice, moški tn ženski naraščaj. V
Iz življenja na dežel!
Iz Kranja
r— Sokol priredi ob sedemdesetletnici akademijo v soboto 18. t. m. ob pol 21. pred Narodnim domom, a v nedeljo 19. t. m. ob pol 16. na letnem telovadišču nastop. Vabljeni!
Z Jesenic
Kino Radio predvaja danes m jutri v nedeljo ob pol 9. zvečer, (v nedeljo tudi ob 3. uri popoldne) velefilm »Hallo, Ba-by!« Dodatki običajni. Sledi »Moderni Robinzon«. Opozarjajo se vsi obiskovalci, da je zdaj pričetek večernih predstav ob pol 9. uri.
Iz Trbovelj
t— Stopnišče pri cerkvi se bo prenovilo m je delo že v teku. Pri kopanju funda-menta za nove stopnice so delavci izkopali več človeških kosti. Iz tega se da sklepati, da je bilo nekdaj najbrž pokopališče okrog cerkve. Trbovlje so bile tedaj gotovo še neznatna vasica, Id pa se je v desetletjih izpremnila v mogočen industrijski kraj.
t— Občina jje znatno znižala cene pri kopališč«, kar bodo kopalci gotovo z veseljem pozdravili.
t— Srečke državne razredne loterije so dospele. Lastniki naj jih zamenjajo v podružnici »Jutra«.
Iz Novega mesta
Gostovanje potujočega gledališča savske banovine bo v soboto in nedeljo pod vodstvom upravnika g. Matijeviča, bivšega člana ljubljanskega gledališča. Šteje okrog 20 članov. Uprizorilo bo tri Nuši-deve komedije: »Gospo ministrico«, »Beograd nekdaj in danes« in »Žalujoči ostali«.
n_Telovadni nastop mladine iz državne
realne gimnazije bo v nedeljo 19. t. m. ob 15. na Loki. Starši m ostala javnost, pridite gledat, kako se mladina telesno krepi in vsgaja pri šolski telovadbi.
n— Huda nezgoda deklice. V Semiču je zadela družino g. Brunskoleta nesreča. Njegova 7 letna hčerkica Regina se je peljala z vozom k stari materi na obisk. Na potu je dekletce omahnilo in padlo pod voz, katerega zadnje kolo je šlo nesrečnici preko prsnega koša. Panesrečenko so pripeljali v tukajšnjo banovinsko žensko bolnišnico. Ker ima dekletce hude notranje poškodbe, je malo upanja, da bo okrevalo.
Iz Ptuja
Promenadnl koncerti bodo odslej vsako sredo v mestnem praku od 20. do 21. Prvi koncert je bil minilo sredo. Mestna občina je postavila nove betonske svetilne stebre po vzorcu, kakor so v ljubljanskem Tivoliju, kar je v okras parku, odnosno obrežju, ki ga je mestna občina prekrstila v Aleksandrovo nabrežje.
Olepševalno, in tujsko-prometno društvo v Ptuju je bilo v preteklem letu zelo agilno in je mnogo storilo za povzdigo tujskega prometa. V nedeljo 19. t. m. bo imele občni zbor ob pol 17. v prostorih Švicarije.
Podmladek Jadranske straže na gimnaziji priredi v nedeljo 19. t. m. cvetlični dan. Občinstvo prosimo, naj ne odklanja prodajalcev cvetja, ker se bo čisti dobiček uporabil za potovanje na morje v počitnicah.
★
HLEID. Zvočni kino Bled predvaja danes ob 20. in jutri v nedeljo ob pol 16. in ob 20. velefilm »Bela sestra«. Predigra nov Paramountov tednik.
LETUš PRI BRASLOVCAH. V nedeljo 12. t. m. je naredila sokolska četa iz Sv. Jurija ob Taboru izlet v naš kraj. Pevski odsek sokolske čete je ob tej priliki priredil pevski koncert v dvorani g. Sulzerja. Dvorana je bila polna poslušalcev. Pevski zbor je nastopil z narodnimi in umetnimi moškimi zbori zelo disciplinirano in z lepim podavanjem. To je bil drugi nastop zbora, ki je dvignil svoj sloves pod vodstvom g. Rossnerja. Med programom pa je nastopil tudi tamburaški zbor ie Letuša pod taktirko gdč. Savine Sulzerjeve. Občinstvo ni štedilo z zasluženo pohvalo.
Zbor je moral ponavljati več točk. Pevskemu zboru in domačemu tamburaškemu zboru naše čestitke!
RIBNICA. Zvočni sokolski khvo predvaja danes ob 20. in jutri v nedeljo ob 15.15 in 20. uri »Greh gospe Claudet«. Dodatek nov Foxov zvočni tednik.
ŠOŠTANJ. Občni zbor šaleške podružnice SPD bo v ponedeljek 27. t. m. ob pol 2L v Sokolskem domu (ne v soboto 18. t. m.).
aCPEBTOJJL
drama.
Začetek ob 20.
Sobota, 18.: v času obiskanja. Izven. Nedelja, 19.: v času obiskanja. Izven. opera.
Začetek ob 20. Sobota, 19.: Sveti Anton, vseh zaljubljenih patronc. Znatno znižane cene od 20 Din navzdol.
Nedelja, 19.: Zemruda. Izven. Znižane cene od 36 Din navzdoL ★
Občinstvo ponovno opozarjamo na gostovanje mariborske drame 23. in 24. t. m. Mariborčani bodo igrali Wildeovega »Idealnega soproga* in Katajevo »Kvadraturo kroga«. Prvo delo je zrežiral g. VL Skrbin-šek. drugo arh. inž. Bojan Stupica. Uprava gledališča vabi občinstvo, da s polnoštevil-nim obiskom predstav dokumentira svoje zanimanje za ta pomemben kulturni dogodek. Ker je gostovanje Mariborčanov odvisno od prodaje vstopnic, ki se pri dnevni blagajni v operi zaključi 20. t. m., opozarjamo vse, ki se zanimajo za to gostovanje, da si pravočasno rezervirajo vstopnice. Cene običajne.
Zaradi nepredvidenih tehnftnih ovir je za danes napovedana premiera >Kratko življenje« (Vida breve) in »Petruška« preložena na sredo 22. t m. za isti red C. — V operi se poje danes uspela operetna revija >Sveti Anton, vseh zaljubljenih patron« po znatno znižanih cenah od 20 Din navzdoL
MARIBORSKO GLEDALIŠČE.
Začetek ob 20. Sobota, 18.: Trafika. Premiera. Nedelja, 19.: Trafika.
Ponedeljek, 20.: Zaprto._
Radie
Sobota, 18. maja.
LJUBLJANA 12: Nekaj ugank na ploščah. — 12.45: Poročila. — 13: C as, obvestila. — 13:.20: Plošče. — 14: Vreme, spored, borza. — 18 Nekaj zate in za tvoje pete! (Radio - orkester) — 18.40: Čas, poročila, obvestila. — 19: Zunanjepolitični pregled (dr. Jug). — 19.30: Nacionalna ura. — 20: Jager gre na jago v to zeleno drago. (Vesel in pester večer). — 21.30: Cas, poročila, spored.
Nedelja, 19. maja.
LJUBLJANA 7.30: Najnovejši podatki iz gospodarske prakse (inž. V, Petkovšek). — 8: Vedra glasba za dobro jutro, vmes čas in novice. — 9.45: Versko predavanje (p. r. Čebul j). — 10: Prenos iz stolnice. — 11: Higiena kmečkih otrok (ga. Zajec - Boško-vičeva). — 11.20: Kmečka godba na ploščah. — 12: Koncert po željah (plošče). —
15: Citre solo (Mezgolits). _ 15.45: Ženska
ura: Razmišljanje naše žene po volitvah (Angela Vode). — 16: Pester spored godbe in petja. — 19.30: Nacionalna ura; Iz borbe proti tuberkulozi. — 20: Cas, poročila, spored, obvestila. _ 20.15: Prenos ev-
haristične akademije iz Uniona, vmes Radio - orkester in plošče. — 22: Cas, poročila, vreme, spored. — 22.30: Za ples in dobro voljo (prenos iz nebotičnika).
BEOGRAD 20: Violina. _ 20.45: Pester program. — 22.30: Lahka godba. — ZAGREB 12: Plošče. — 17.15: Trio. _ 20.15: Zvočna igra in pesmi. — 22.15: Ples. — PRAGA 19.05: Godba na pihala. — 19.25: Iz Brna. — 21: Spevoigra »Svetopolk«. — 22.30: Lahka glasba. — BRNO 19.25: Svatbene koračnice in slično. — 21: Iz Prage. _ VARŠAVA 20: Poljska glasba. — '22.15: Simfoničen koncert. — DUNAJ 11.45: Orkester. — 15: Koračnice. — 15.35: Kitare. — 17.05: Plošče. _ 19.30: Opereta »Venera v svili«. — 22.25: PesmL — 23.20: Ples.
PARIŠKI SEJEM
OD 18. MAJA DO S. JUNIJA 1935
UnrvOTsalm ta Mednarodni sejem vtoroev ia tehnični sejem.
Pariški sejem bo zbral na prostora 400.000 mJ preko 8000 razstavljalcev iz 34 različnih držav, protlo leto je imel 2,000.000 obiskovalcev.
Ta sejem je »razstava sveta«; ve« vetja industrijska podjetja strem« za tem, da si zasigurajo čim lepša mesta.
Trgovci vseh strok lahko z zanesljivostjo računajo i tem. da bodo na tem sejmu našli vzorce blaga iz vsega svet.-) Istotako tudi vse potrebne informacije.
Veliki prevozni popusti »o predvideni na želesni-eab in zrarnih linijah za sejemske obiskovalce. Kdor želi izkoristiti te popnste, naj se obrne na francoski konzulat v Zagrebu, Ljubljani. Skoplju. Splitu ali na pisarno francoskega trgovskega atašeja v Beogradu, Simina ulica 8.	87
—34: Ciganska godba. — BERLIN 2fc Orkester in solisti. — 24: Ciganska kapela. — KČNIGSBERG 20: Italijanska glasba. — 22.45: Ples. — STUTTGART 20: Komorni
koncert — 20.30: Operni večer. _ 21.45:
Kitare. — 24: Pesmi in komorne skladbe. — RIM 17: Lahka glasba. _ 20.45: Simfoničen koncert.
Vremensko poročilo
Številke za označbo traja pomenijo: 1. Cas opazovanja. 1- stanje barometra. S. temperaturo, 4. relativno vlago v odstotkih, 5. smer tn brzino vetra, 6- oblačnost «—10, 7. padavine v nun, 8. vrsto padavin. Temperatura: prve številke pomenijo najvišjo, Aruge najnižjo temperaturo-
16.	maja
LJubljana T, 758.3, 11.8, 76. NEJ1, dež, 2.0; LJubljana 13, 755.1, 12.8, 91, NE1, 10, dež; Maribor 7, 757.6, 13.0, 70, W2, 10, —, Zagreb 7, 758.4, 15.0, .70, BNSE3, 10, —, —; Beograd 7. 760.0, 14.0, 80, SE1, 5, —, —■; 6 a rajev*> 7, 761.9, 11.0. 80, 0, 6, —, —; Skopi je 7. 762J5, 14.0, 70, «, —, —; Kumbor 7, 762J., 15.0, 80, ENE3, 5, —, —; Split 7, 758.3, 17.0, 60, SE6, 10, —, —; Rab 7, 76S.1 14.0, 90, S6, 10, —, —; Rog. Slatina 7. —, 11.0, 95, W2, 10, —. —.
Temperatura: LJubljana lS-5, 10.5; Maribor 21.0, 13.0; Zagreb 28.0, 13.0; Beograd 20.0, 11.0; Sarajevo 22.0, 5.0; Skoplje 23.0. 8.0; K ubor —, 13.0. Spait 21j0, 16.0; Rak —, 12.0; Rog. Slatina 20A 10.6.
17.	maja
Ljubljana T. 753.5. 11 j6. 88. 0, 1«. dež 23.9 LJubljana 13. 753.7. 15.0. 58. El, 9, —. — Maribor 7, 754.4. 8.0. 90, 0, 10, uež, 40.0 Zagreb 7, 754.2, 11.0, 90, NB1, 10, dei. 9.0 Beograd 7, 7545. 18.0, 50, S2, 6. —, — Sarajevo 7. 7543, 18.0, 40. SE6, 5, —, — Skoplje 7. 759.2, 15.0, 70. 0. 5. —, — Rog. Slatina 7, —, 8.0, 98, SWL M. Oet, 27.0.
Temperatura: I4ubflana	»A; Ma-
ribor 13.0. 7.0, Zagreb 16.0, 10.0; Beograd >L0, 15j0; Sarajevo 24.0, 14.0; Skoplje 34.0, 9.0; Rog. Slatina. 13.0, IA.
Tod! za L 1955
je tjsak »Jutrovc naročnik zavarovan za primer smrtne nezgode pri >Jugo-tfsvijt« zavarovalni družbi ▼ Ljubljani
Pogoj: točno plačevanje naročnine!
Za uničevanje trave
na vrtnih stezicah in dvoriščih ter na vsakem drugem prostoru, kjer je ne želite imeti, uporabljajte
sredstvo za ugonabljanje trave.
Dobiva se pri
„R A D I O S A N«
Zagreb, Dukljaninova ulica štev. 1
■3 d N
KI
KUBANT-JEV MATE ČAJ
hrani ter krepča živce in mišice. Pospešuje prebavo, dela apetit, regulira delovanje srca in ledvic. Kdor ga redno pije, se mu ni bati ne gihta ne revme. Dobi se v vseh lekarnah v originalnih zavojih po Din 15.—, ali pri zastopstvu Lekarna ttr. Milivoj Leustek, Ljubljana, Resi jeva cesta 1, ako pošljete vnaprej Din 15.—. Športniki, turisti, lovci in nogometaši: pijte ga redno!	126
baune
dobi, kdor kupuje slabe čevlje.
Zato kupujte samo dobre trpežne in elegantne čevlje znamke
>JARA<
#
Odprodajamo po 10-50 odstotkov znižanih cenah.
Prodajalne čevljev:
„JARA"
LJUBLJANA, Sv. Petra e. 20 MARIBOR, pri firmi Joa. Martine v Gosposki ulici ZAGREB, Hica štev. 60.
mioDMKN) (Mi y@0@A
kje bo oglaševal, ker ve, da ima le dnevnik z vedno polnim malim oglasnikom mase kupnomočnih čitateljev.
I
Redni občni zbor
Tiskovne zadruge, r. z. z o. z. v Ljubljani
se vrši
27. maja 1935. ob y2 7. uri zvečer v prostorih Tiskovne zadruge,
Dalmatinova ulica 10.
z naslednjim dnevnim redom:
1.	poročilo načelstva,
2.	poročilo o računskem zaključku,
3.	poročilo preglednikov,
4.	razdelitev prebitka,
5.	volitev načelstva in računskih preglednikov,
6.	slučajnosti.
Vabimo Vas, da se kot član zadruge občnega zbora zanesljivo udeležite.
Načelstvo Tiskovne zadruge
v Ljubljani.
Grd nos H
zakaj da bi vam greni irvtjemj«? — Z aparatom »ORTHODOR« popravite zanesljivo zakrivljen, debel, širok, dolg. sedlast, top, gookoijaet noe itd. in da£te obraau tako lep in piemenit izraa. Orthodor ae d« prilagoditi preciano veaki obldfci in velikoati noen. dem. gioeipodov io otrok. 90 Din Rdečico noeu in obraza odpravite datiee ta&o enostavno in lanesljlvo s epecijalno kremo ia pobledenje »A« Din 50. — Origin. Schrflder-Schenke razpošilja »OMN1A« oddelek 1/6, Zagreb, Gundu-ličeva ulica 8/1. — Poštnina pri plačila v naprej 7 Din, po poštnem povzetju pa 14 Dia.
■ Zahtevajte brezplačno ilustrirani cenik!«
Glavno skladišče za Jugoslavijo: Hinko Mayer i drug, parfumerijaki oddelek, Zagreb.
S. L. Stevenson:	33
SAIMT-YVES
Prigode franooskega ujetnika na Angleškem
»In kdaj smem upati, da bom videl grofa, svojega starega strica?«
»Drevi,« je bil odgovor. Za zdaj, je dejal Dawson, mi bo po« kazal mojo sobo, ki je že davno pripravljena zame; in če moje lordstvo nima pomislekov, bom čez kako uro obedoval z zdrav« nikom.
Moje lordstvo ni imelo ntii najmanjšega pomisleka.
»Na žalost se mi je pripetila majhna nezgoda: izgubil sem prt« ljago, tako da imam samo to, kar nosim na sebi. Ne vem, ali zdravnik močno gleda na obliko, a pri najboljši volji ne morem sesti za mizo takšen, kakor bi se spodobilo.«
Poprosil me je, naj si zastran tega ne belim glave. »Vaše lord« stvo smo že dolgo pričakovali; poskrbljeno je za vse.«
To se je popolnoma ujemalo z resnico. Prostorna soba je bila pripravljena zame; skozi okna se je zlivalo plapolanje zimskega solnčnega zahoda z odsevom imenitnega ognja; postelja je bila postlana. Pred ognjem je ležalo razgrnjenih nekaj družabnih ob« lek, in iz zadnjega kota sobe mi je z grenkim nasmehom stopil mlad sluga nasproti. Bilo je, kakor da bi sanje, ki sem živel v njih, dosegale vrhunec. Zdelo se mi je, da sem šele snoči zapustil to hišo in to sobo; bila je moj dom, ki sem se zdaj vračal vanj, in prvikrat v svojem življenju sem začutil čarobno moč besed: domačija in dobrodošlica.
»Upam, da je tu vse, kar potrebuje vaše lordstvo,« je dejal gospod Dawson. »Ta sluga, Rowley mu je ime, je vašemu lordstvu
CENE MALIM OGLASOM
Po 50 par za besedo, Din 2.— davka za vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi in ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 2.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Cn 20.—. Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 2.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za snkratno objavo oglasa Din 17.—.
ves na voljo. Upamo, da bo opravljal vse posle v vašo zadovolj« nost Če boste mylord tako dobri, da poveste vsako željo temu Rowleyu, se bom zmerom potrudil, da ustrežem navodilom va« šega lordstva,«
S temi besedami se je imenitni gospod Dawson, ki mi je bil v tem trenutku že do dobrega zoprn, poslovil in me pustil samega z
Rowleyem.
Jaz, ki sem se bil tako rekoč v ječi 1'Abbaye prvič prebudil v zavest življenja, sredi tistih, na vekomaj dostojanstvenih m tra« gičnih postav, ki so brez vsake tolažbe čakale, kdaj jih pokliče giljotina, nisem bil v svojem življenju še nikoli spoznal razkošja in ugodnosti svojega stanu. Zato se nikar ne čudite, da sem svo« jega prvega sobarja nekam nezaupno ogledoval. Kopalnica je bila tik zraven spalnice, vroča voda je bila neverjetno hitro priprav* Ijena, in kmalu sem, ogrnjen s turško domačo haljo, v slado« strastni zložnosti in zadovoljstvu sedel v naslanjaču pred zrca« lom, med tem ko je Rowley s ponosom in boječnostjo, ki sem jo kaj lahko razumel, izkladal svoje brivsko orodje.
»Nu, Rowley,« sem vprašal, ker vendarle nisem hotel pod takim vodjo kar brez upiranja korakati v ogenj, »ali je vse v redu? Se zanesete na svoje orožje?«
»Kakopak, vaše lordstvo,« je odvrnil. »Vse pojde po sreči, vaše lordstvo naj nič ne skrbi.«
»Ne zamerite, Rowley, zaradi kratkoče bi vas prosil, da ne bi omenjali mojega lordstva, kadar sva sama. Popolnoma dovolj je, če me imenujete .gospod Anne'. V moji domovini je taka na« vada.«
Rowley je na stežaj odprl usta.
»Ali niste prav takšen vikont kakor vikont gospoda Powla?« je vprašaL
»Kakor vikont gospoda Powla?« sem smeje se ponovil. »Da. le pomirite se: vikont gospoda Rowleya je v vsakem oziru enako pristen kakor jaz. Le to je, da sem jaz iz mlajše linije in nosim mimo naslova tudi krstno ime. Alain je vikont; jaz sem vikont Anne, in če me imenujete gospoda Annea, ravnate popolnoma pravilno.«
»Prav, gospod Anne,« je rekel naučljivi mladenič. »In zastran britja vas nikar ne bodi skrb. Gospod Powl pravi, da imam iz« vrstne zmožnosti.«
»Gospod Powl je najbrže vikontov sluga?«
»Da, gospod Anne. Težak posel ima, vse kar je res! Vikont je zelo natančen gospod. Ne verjamem, da bi bili gospod Anne tako strogi,« je dodal in zaupljivo pogledal v zrcalo.
Fantu je bilo kakih šestnajst let; imel je mičen, vesel, pegast obraz in poredne oči V njegovem vedenju je bilo nekaj prose* čega in hkratu prikupljivega. Spomini na razna strastna, davno minula občudovanja iz mojih deških let so se jeli oglašati v meni, in delj ko sem ga gledal, bolj se mi je zdelo, da opažam na Row« leyevem obrazu odsev te zarje svoje lastne mladosti. Zmerom sem trdil — čeprav so moji prijatelji drugačnih misli — da sem zelo varčna natura, in poslednje, kar bi hotel lahkomiselno zavre« či, je najdragocenejše izmed vsega — češčenje, ki ga čuti deček do junakov.
»Hm, Rowley,« sem rekel, »brijete pa res kakor angel.«
»Najlepša hvala, vaše lordstvo! Gospod Powl mi je še včeraj zatrdil, da bi se tudi sam brez pomišljanja zaupal moji britvi Bo* dite prepričani, gospod Anne, da mi ne bi bili naložili tega posla, če se gospod Da\vson ne bi zanesel name. Vidite, gospod, že me« sec dni vas pričakujemo, in že mesec dni se vadim s tem, da vsa* ko jutro obrijem konjskega hlapca!«
Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le, če zahtevate od Oglasnega oddelka »Jutra« T|;M •
odgovor, priložite IfUl 3«" ▼ raamKan.
Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijaka
pristojbina Din 5.—.
Vsa naročila in vprašanja, tičoča se malih oglasov, je naslavljati na: Oglasni oddelek ,,Jutra", LJubljana«
Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din
Agilne potnike
išfem za obiskovanje privatnih strank. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod mačko »A^ilen«. 1.1740-a
Beseda 1 Din, davek 2 Din,
za šifro ali daianje naslova 5 Din. Najmanjši tnesek 17 Din.
Popolnoma
brezplačno
dobite začetek prekrasnega
romana »V oaročju sreče«
če še danes pišete upravi »Družinskega tednika« v Ljubljani. Tjrševa c. 27/1 9550-8
Beseda 50 para. davek 2 Din. ta šifro ali Jajanje oaslova 3 Dm Najmanjši tnesek 12 Din
Pek. poslovodja
ifcče glnžbo za. takoj. Gre tudi za pomočnika — v mesto ali na deželo, JPo-nudbe na naslov: Fran« ilejavšek, Hošnica-Laporje.
LI676-Č
Mlajša kuharica
želi mesto pri boljSi dm-iini. Cenj. ponudbe prosi na oglasni oddelek Jutra pod »Dobra kuharica«.
MI713-2
Prvovrstno frizerko in vajenko
takoj ali s 1. junijem sprejme salon »Mila«, Tyr-ieva 7, Ljubljana.
UK710-3.
Samostojno frizerko
dobro izurjeno, proti plači po dogovoru sprejme takoj F. ?.abjek, Ljubljana, Krakovski nasip štev. 96.
11720-1
Vzgojiteljico
s perfektnim znanjem nemščine, iščem k 2 otrokoma Ponudbe na ogla«, oddelek »Jutra« pod šifro »Dobra vzgoja«.	11741-1
Prodajalko
zdravo, prijazno ln čedne zunanjosti, sprejme takoj Petriček, Aleksandrova 6. Osrlasiti se med 9. in 12. uro	1(1750-1
Za ISlefno deklico
iščemo dobre in usmiljene
ljudi, ki bi jo vzgajali in naučili kakršnekoli ženske obrti ali gospodinjstva. — Ponndbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Sirota«.
Seseda 1 Din, davek 2 Dlo. ta šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanjši tnesek 17 Dia
Tkalskega mojstra
za malo tkalnico lana, iščem za takoj. Imeti mora tkalsko šolo in znati delati vzorce ter popolnoma samostojno voditi celo tkalnico. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »(Popolnoma samostojen«.
9620-1
Več šivilj
(pomočnic) za fina dela sprejmem takoj. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra« 1)1!707-1
Učiteljico
ea poučevanje francoščine in nemščine sprejmem takoj. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 11715-1
Natakarico
ki ima veselje do gostilne in vsa k temu spadajoča dela. z nekaj kavcije — sprejmem takoj. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra« 1I173&4
3e«eda 1 Din. davek 2 Dlo, ta šifro ali daianje oaslova ■i Din. Najmanjši tnesek 17 Oln
Avtotaksi
i koncesijo ali brez — r Ljubljani proda Jeršin, Opekarska cesta štev. 10.
M75i2-10
Beseda 1 Din, davek 2 Din. za šitro aH dajanje naslova 5 Din Najmanjši znesek 17 Oin
Damsko in moško kolo
prvovrstne znamke, zelo ugodno naprodaj v Dvora-kovi ulici 3, I. nadstropje desno.	11L74&-JU.
Beseda t Din, davek 2 Oln. ta šifro ali dajanje oaslova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din.
Obleke po meri
najnovejše trojo, zelo poceni dobite pri Preskerjn. Sv. Petra eesta 14. SI
Dalije in gladijole
50%
izpod cene cenika prodaja Sever & Komp., Ljubljana L1690-«
Otroški voziček
dobro ohranjen poceni naprodaj v Dravski ulici 8 (poleg Stadiona). U70M5
Kuhinjsko kredenco
lepo. prodam. Šiška. Janševa ulica 15. 11730-6
G. Th. Rotman:
Pobegli cvetlični lonec
ril
3
■J B EP • : j ji; | ,	.,
« n K	fii|F]!i;f

U g
Čeprav je kcnj precej hitro dirjal sva vendar upali, da dohitiva voz. Jokaje sva tekli iz ulice v ulico, vozu za petami, če se smem tako izraziti. Ali na nekem križišču nama je zdajci presekal pot velik avtomobil. Z Bogom, lonec! Vsak up je bil izgubljen!
Kapital
Beseda 1 Dlo, davek J Ur ta šifro ali dajanje oaslova S Din NaJmanJSI znesek 17 Oln
Konkurze
poravnave
plačanja dolgov w gotovim ali knjižicah posredovanja kreditov in gotovine na hranilne knjižice, dav čne zadeve, revizije, bilan ce ln vse druge trgovsko gospodarske posle izvede !D zvedeniška mnenja od daja koncesijonirana Trgovsko-gospodarska poslovalnica r Ljubljani, Komensktga ulica štev 17 (Za pismeni odgovot 8 Dir v znamkah.)	11652-16
Vlogo 5000 Din
Ljudske v Celju, prodam. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Ni zaščiten«.
alG33-ie
Beseda t Din, davek 2 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek •7 Oln.
Stavbna parcela
krasna, vogalna, — v LJubljani, na križišču treh cest, 800 m2, poceni naprodaj za gotovino. Vprašati na Bregu številka 10 v pisarni.
9424-20
Hišo ali zemljišče
v Ljubljani ali okolici kupi Eo«, Bohoričeva nI. 5.
11753-30
Beseda 1 Oln, davek 2 Din ta šifro ali dalnnje oaslova 3 Oin. Najmanjši znesek 17 Din.
Trgovino
* ipscerijskim, kolonijalnim blagom, deželnimi pridelki in mlinskimi izdelki, takoj oddam v najem radi selitve. — Dopise na oglasni oddelek »Jutra« v Ljublja ni pod »Dobro vpeljana trgovina v industrijskem mestu Gorenjske«.
1A656-18
Lokal na Bledn
krasno opremljen — poleg Toplic takoj oddam. Salon »Anita«, Krekov trg.
11725-19
Več prostorov
blizu kolodvora oddam za skladišča ali delavnice. — Poizve se na Sv. Petra c. št. 34.	1)1746-19
Beseda 1 Din, davek 2 Din. ta šifro ali dajanje oaslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din
Vino
».sortirano — c©a. ioo hi, vkleteno v mestu, ugodno naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«.
1)1745-32
Beseda 1 Din, davek 2 Dtn. ta šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Ola.
Dvosob. stanovanje
s pritiklinami takoj zelo ugodno oddamo v občinskem domu v St. Vidti nad Ljubljano. U7il7-31
rUJUKiTilL
Beseda 1 Dlo, davek 2 Dlo, ta šifro aH dajanje oaslova 5 Din. Najmanjil znesek 17 Otn
Sobo na Mirju
v v i i l, solnčno in lepo opremljeno oddam stalnemu solidnemu gospodu. — Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«.	13624-28
Opremljeno sobico
f.isto in zračno, poceni oddam gospodični ali gospodu v Mostah. Ciglarjeva ulica Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«.	11740-23
Opremljeno sobo
z 2 posteljama, oddam v Šiški, Janševa ulica 16.
1)1729-23
r.nml
Beseda 2 Ola, davek 2 Din
za šifro ali dajanje oaslova S Din. Najmanjši znesek 20 Din.
Gospod
z boljSim poklicem, se želi seznaniti z do 25 let staro gospodično, ki ima nekaj gotovine — v svrho ženitve. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Mariboru pod šifro »Vivian«.
11737-25
rIJ}
Seseda 2 Dlo. davek 2 Din ta šifro ali daianje naslova 5 Din. Naimaniši znesek 20 Din
Adam
Mojjoče sva trčila ob srečo. Pogumno naprej. Pozdravlja Te »Fejst dekle« 11766-24
Beseda 1 Din, davek 2 Din. za šifro ali dajanje naslova S Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Psioo-dojiljo
rabim od 30. junija naprej — proti odškodnini. Karol Polajner, kavarnar, Ljubljana.	1)1724-2(7
Tigrasto mačko
poldrugo leto staro ter njenega, 8 mesecev starega nrucka, obe lepi in snažni živali, bi rad oddal skupno ali posamezno, da mi jih ne bo treba ubiti — samo dobrim ljudem, najraje kam izven mesta. — Nujne ponndbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Dobra miškolovca«.
11768-27
/J
Beseda 1 Dtn, davek 2 Dlo. ta šifro aH dajanje oaslova 5 Din. Najmanjši tnesek Din
Na knjižice Mestne hranilnice ljublj. lahko kupite
šivalni stroj
pri tvrdki
Ivan Jax ln sin, Ljubljana
Gosposvetska cesta št 2.
9547-29
Razno
Beseda 1 Din, davek 2 D' , ta šifro aH dajanje oaslova 5 Din Najmanjši tnesek 17 Oln.
uspehov
na
en oglas ▼
»JUTRU«
Telefon 2059
Suha drva, Premog, yC karbopakete v ^ dobite pri
I. POGAČNIK
Bohoričeva al. št. 5
KODAK tt*
OBROKE
JUGOAGENCIJA
ZAGREB, DRAŠKOVICEVA ULICA 34. ZAHTEVAJTE PROSPEKTE!

Naznanjamo tužno vest, da je umrla naša draga sestra in teta,
gospa
Terezija Kapus
roj. Kračik
vdova po premika«*, nadzir. dri. železnic
Pogreb nepozabne bo ▼ nedeljo ob 10.30 uri dopoldne na domaČe pokopališče.
V Kamni gorici 17. maja 1935. V imena vseh sorodnikov
Mici Totnaževic.
4508
ŽPEDICPA JURK
LJUBLJANA
prevzema
OCARINJENJE
vseh uvoznih in izvoznih pošiljk, ln to hitro, skrbno in po najnižji tarifi Revizija po njej deklariranega blaga m vse Informacije brezplačno. Telefon interarban 24-59. Vilharjeva c. 33 (nasproti nove carinarnice)
PREVAŽANJE
vsakovrstnega blaga bodisi kuriva, strojev, selitve itd. v Ljubljani in izven Ljubljane z vozovi na konjsko vprego kakor tudi a
tremi najmodernejšimi avtomobili. Telefon interurban 21-57. Masarykova C. 9. (nasproti tovornega kolodvora)
	B	1	s	
		B		
Strtega srca javljamo, da je za vedno zatisnil svoje trudne in trpljenja polne oči naš predobri, ljubljeni in zlati soprog, očka, brat, stric in svak, gospod
ADOLF TOMA
upravnik železnice drž. dobra »Belje«
Izdihnil je svojo blago, dobro in nesebično dušo v četrtek, dne 16. t. nu, po mukepolni bolezni, previden s tolažili sv. vere.
Pogreb predragega in nepozabnega pokojnika bo v soboto, dne 18. maja 1935., ob 3. uri popoldne izpred mrtvaške veže splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana—Beli Ma-nastir, dne 17. maja 1935.
Žalujoča soproga PAVLA, hčerka ANICA ln ostalo sorodstvo.
4502
. v- v ^'-"
m m
m
m m
ivjA
m
m m
m m
b^A.
m
^A
m m
^A
m m
trn m)
m ^
m m
m
vM
?M %
iKiR vh^fj
?M
vji>T5
m
_______
Potrti v globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je nenadoma preminul dne 14. maja 1935, ob 16. uri naš predragi soprog, oče, stari oče in brat, gospod
JOSIP
industrijalec
Blagoslovljen bo v petek 17. maja ob 10. uri na Mirogoju v Zagrebu, nakar se zemeljski ostanki blagopokojnega prepeljejo v Graz, kjer bodo 21. maja upepeljeni.
Log,
maja 1935.
EmiGja Dekleva, roj. Poche Hubert Dekleva, sin Margerita Koerbel, hči Teodor Dekleva, brat Edvard Dekleva, brat Marija dr. Pretnerjeva, sestra Helena Gabrijelčič, sestra Leopoldfna Domlcelj, sestra Lojzka Domicelj, sestra
m
Štšjn
m M
m m
mz m
kfv.A ^
M
m m
m.
M)
»U M
»ViV/
^■7,A b^A
m m
BM
m? Wa
m m
^rv
m m
b^/A h/A
ysin

. -------
. - ...
Davorin Ravljen, — Izdaja za konzorcij »Jutra« Adoll Ribnikar, — Za Narodno tiskamo d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. — Za Inaeratni del Je odgovoren Alojz Novak. — Vsi v Ljubljani.