Za poduk in kratek čas. Lui'ška mati božja. (Dalje.) Da si Švicarska alovi zarad avojih visokih planin, niamo si jih pa mi dosti zavžili. ker smo se bolj po severni strani vozili; le-ta je bolj plana. Zelezna pot drži po zelenih dolinah med zmernimi bregovi. Da je pa svet tukaj že višji, kakor pri na8, kaže to, da so okoli Berna še zdaj pšenico kosili. Po dolinah so raztreaene lepe snažne biše in hišice, pravih vasi malo vidimo. Hiše imajo tako nizka okna, da bi človek prav lahko skozi okno v hišo stopil. Na postaji Baden smo videli na jug podrtine gradu Habsburg. kjer so nekdaj bivali grofi Habsburški, pradedi naše slavne ceaarske rodbine. V Freiburgu, ki je dobro katoliško mesto, smo na poataji zapeli ,,lurško Marijino", in precej atno peli akupej, mi v vozih in oni, ki ao nas prišli pozdravljat, zunaj na postaji. Vozimo ae silno naglo. lz vozov donijo pobožne pesmi, av. rožni venec ia lavretanske litanije. Romarski duh se med nami bolj in bolj vživlja Nek 8tar duhovnik sev je prav jokal od veselja. Drug dubovnik iz Slezije mi je rekel: Od samega veaelja ne morem niti moliti, niti peti. Po vozovih smo skup nametani stari in mladi, duhovniki in svetni, viaokega in nizkega stanii, kakor naa je pač Bog dal, in to je prav, ker namreo Bog ne gleda na osebo, tudi njegova blažena Mati ne bode gledala na osebo, ampak na srce. Ze vidimo Genevako jezero. To so vam krasni kraji. Na južni atrani prelepe gorice; tukaj bi 8e mi Slovenci naj učili, kako ae gorice obdelujejo. Med temi goricami je krajjezera lično mesto Lausanne in ob koncu jezera mesto Geneva, ki je največje švicarako mesto, kjer je nekdaj zvonec noail svojeglavni krivoverec Kalvin. Na severu obdaja pečevje jezero ki ziblje avoje zeleno valovje, kakor če veter zaziblje zeleno žito. Ko se proti Genevi peljamo, vzdignejo zopet planine svoje glavo iz megel in nas radovedno gledajo, odkod da smo prišli in kam da gremo, ter se čudijo, da nas je toliko. Pa naa je tudi doati, 587 naa je, Slovencev naa je štajerakih 22, koroških 6, kranjskih in primorskih 10. Iz slov. Štajerja ae udeležijo romarske poti v Lourdea: Vlč. gg. kanoniki: Fr. Koaar, Fr. Ogradi, in dr. I. Križanič, ud odbora romarskega. čč.gg.: Hajšek A, dekan, Janžek Edvard, župnik, Peter Skuhala. župnik, Žičkar Jožef, vikar, Caf Jakob, kaplan, Slekovec Matej, kpl., Lopic Janez, kpl. v Cmureku. Gg : Jurič Fr., frater, Rotnaan Jožef, učitelj v pokoju, Pomprein Jurij, krčmar, Zanier Norbert, trgovec iz sv. Pavla, Bezjak Fr., posestnik, Poteko Fr., posestnik. Arnuš Liza. Golavšek Marija, Huber Ivana, Lorger Lenika, Lorger Julika, Vok Jozefa. Okoli štirih popoldne pridrdramo na Francosko mejo, v postajo Bellegarde Tukaj mo ramo ysi izstopiti. da nam Francozi preiščejo naše culice, ce bi kdo imel kaj tacega v torbi, od česar se colnina plačuje — prav tako, kakor bi bili nbogi romarji kaki tibotapci. To so Svicarji bolj pošteno z nami raynali in nas niso preiakavali. Vojaki so nas obatopiii, da jim nikdo ne uide in dvakrat so nas šteli tako zvesto, kakor gospodinja avoje pure, kedar jih zvečer uganja. Za bandero. ki jo nesemo Materi božji v Lourdes v dar, smo morali 300 gld. colnine plačati. Ko so nas zopet naložili, so leteli z nami na Francosko, kakor bi nas škrat nesel. Vozili smo ae skozi dolge tunele in po nerodovitnih .skalnatih krajih. Lepši svet ae še le takrat odpre, ko smo prisopli na lyonsko polje. V Lyon smo dospeli, ko so ravno večno lnč zvonili in lut-i prižigali. Ko se napotimo v mesto, nas obstopi drnal, ki je kričala. piekala in zvižgala, kakor bi besna bila, mi pa smo naprej korakali ter poiščemo svoja stanovanja. Ker je Lyon dobrega kat. duha, me je ospnilo. da Lyon Marijine romarje tako sprejme ; mi smo sodili, da so ljudje od framazanov našuntani. Zdaj pa za mizo. ker se želodec že krega, da celi den ni nič toplega dobil. potem pa molit in spat! (Dalje prih.) Smešnica 36. Gost: ,,Gospa krčmarica, meni ae zdi, da že smrdi pečenka!" —Krčmarica: ,,To je tudi reanica. Pečenka že smrdi malo." — Gost: ,,Po kaj pa mi niate bili tega povedali?u — Krčmarica: ,.No, po kaj bi bila to atorila, s tem bi vam ja bila tudi apetit vzela."