Štev. 67. V!tstu, v 11 m Letnik II. Izhaja vsak dan, Izvzemši nedelje in ponedeljka ob 5 popoldne. Vrrdrifivo: Ulica Sv. F'tnćift« A»lkeg« št 20. L a»dšk. — Y«l naj te potil jajo tredni*tvi lisU. Ncfr«nk!r»n« pisna se m sprc'crrajo in rokopisi te rc vračijo. ?»'<*!] in cdgo-omi vredni!: Štefan Godln*. I-Mtnlk konaorefj ' ta .rdirr*>ij narašča. Celokupni položaj pa bi brezobzirnega prodiranja Rusov na linijo Košiće - Ungvar ne dovolil niti v tem slučaju, če bi Nemci in Avstrijci popolnoma izpraznili zapadni del Karpatov. I)o te linije pa »e sicer še vedno 60 km. Nastop Avstrijcev in Nemcev ob (hi naje u in v jugovzhodni Galiciji bi bila prava past za dvojno obkolitev, če bi hordi Rusi prodirati iz Karpatov. Tudi se ne sme misliti, da bi se Avstrijci in Nemci zadovoljili samo z zadrževanjem Rusov v Karpatih, temveč je pričakovati, da bodo skušali operativno na kak način razrešiti napeti položaj. Kako, tega seveda ni mogoče uganiti. MILAN. 14. (Cenz.) *Corriere dejla Sera« piše o vojnem položaju v Karpatih, da ie bil veliki ruski naval na Karpate po padcu Przemysla zlomljen še pred kakim večjim uspehom. Očividno se nagiba vojna sreča sedaj na stran nemških in avstrijskih čet. Bitke, ki so jih bile ruske čete po že več let v Rusiji izkušenem sistemu, so bile najgrozovitejše v vsej vojni in izgube najstrašnejše. Zgodovina ne pozna nobene tako krvave borbe, kakor je bila bitka v Karpatih. Položaj za Rusijo je (»ostal sedaj tem težavnejši ker je bila ravno v zadnjem času obveščena od ar-madnega vodstva le o velikih napredkih v Karpatih, dočim izgleda vsa stvar danes čisto drugače. Zadnia poročila ar-madnega vodstva govore že o odbitih napadih nemških in avstrijskih čet, kar ie znamenje, da se nahajajo Rusi mestoma že v defenzivi. LONDON. 14. (Cenz.) Posebna brzojavka iz Petrograda potrjuje prenehanje iu-kih operacij v Karpatih. Rusko armad-no vodstvo se je odločilo k temu koraku vsled pojavljenja novih avstrijskih in nemških ojačenj. Rusko porodio o delovanju Hindenburg«. PETROGRAI), 14. (Cenz.) Po soglasnih poočilih s poljskega bojišča pripravlja Hindenburg zopet veliko akcijo. Za to govori predvsem okoliščina, da je guverner v Suwalkiju dal izprazniti več mest. Nemška armada ie razvijala v zadnjih tednih, tako se poroča semkaj, v ozemlju avgustovskega gozdovja, mrzlično delovanje. Ravno tako ob jezeru \Vigry, južno od Suvvalkega. Nemci so zgradili veliko število močnih utrdb in pripravili zadaj ravno toliko pomožnih prostorov. Vse kaže. da se hočejo ustanoviti Nemci tamkaj za dalje časa. Zgrajena je bila celo železniška proga, ki veže avgustovsko go-zdovje z Margrabovo. Pri utrjevalnih delih je zaposlenih noč in dan najmanj 10.000 oseb. Nemci so iz svojega centra na Poljskem poslali velike mase čet na obe krili. Pričakovati je torej novega napada Hindenbuga. Končno se poroča, da je bil 10. april 80. bojni dan na 110 km dolgi karpatski fronti. nadvojvodo Leopold Sdvater u Milita. DUNAJ, 15. (Kor.) Nadvojvoda Leopold Salva tor se je podal snoči z Dunaja na severno bojišče. iMinistrski predsednik grof Tisza je dali.s ziutiaj dospel semkaj iz Budimpešte. Houvoivoda Kari itefan za vojne invalide. DUNAJ 15. (Ki*.), Lis i objavljajo izjave nadvo^ode Karla Štefana, protektorja vojnega oskrbovanja, povodom otvoritve p lj-ske ume;niške razstave napram sotru niku „fTerdenblatta", v katerih je nadvojvoda naglašal s hvaležnim pripo/inanjem, da vsi krogi prebivalstva v enaki meri prispevajo, da se nudi pomuč tistim nesrečnež- m, ki so postali žrtev sedanje vojne. Tudi delov njj vdov-kih in sirotinskih pomožn h f1 ndov je izrekel nadvojvoda bogato pripozn;.nje. Prav posebno skrb obrača nadvojvoda usodi vojnih invalidov. Trdno prepričan je, da ne bo po vojni raen slepih in hromih n: kakih in* vUidov, če se bo akcija za preskrbljanje s protezami (umetnimi udi) izvajala s tisto energij d in razumevanjem, kakor se je začela. „Ce se vsi tisti ljudje , je iekel nadvojvoda, „ki so izgubili eno ali obe roki, eno ali obe nogi, napravijo z pet sposobni za delo in se kolikor možno povrnejo k svojemu pcklicu, ne poplačamo napram tem junakom le enega dela našega častnega dolga, amp;ik jih rešimo tudi kot ljudi. Ne sn:e se več ponavljati, da bi moral invalid z lajno od hi^e do hiše, proseč vsakogar miloščine. To se nikakor ne sme * eč zgoditi. Marsikateri invalid, ki je izvršil na bojišču junaške čn >, se jt po svojih činih v službi domovine takorekoč družabno po zdignil. Ali naj te^a človeka sedaj zopet pahnemo družabno doli t To bi bilo gotovo težka nesreča Na srečo se mere reči, da se toliko ministrstva, kakor tudi obiasti, Z3druge itd. kažejo pripravljene, da se invalidi dovedejo k prejšnjemu zaslužku-. Nadvojvoda je izjavil, da je prepričan, da bodo vsi druža' ni krogi tudi po vojni ustrajali pri tem, da bodo invalidom na pomoč, da se jim ustvari možnost zaslužka. _____ Angleški tarlnment, LONDON, 14. (Kor.) V dolnji zbornici je vprašal Daiziel, kake odredbe ukrene angleška vlada vspričo izjavljene namere nemške vlade, da bo kot represalijo proti postopanju z morilci na podvodnih čolnih od strani Anglije postopala z angleškimi častniki kot navadnimi vjetniki. Državni podtajnik Primorose je odgovoril: Ko smo včeraj videli v listih izjavo smo zaprosili ameriškega veleposlanika v Londonu, naj brzojavi ameriškemu veleposlaništvu v Berolinu, da ugotovi, kaj je resnica na tem poročilu. Nismo še prejeli nikakega odgovora. Ce je poročilo resnično, se moremo le nadejati, da se bo s temi ujetniki tako dobro postopalo kakor z moštvom pomorskih čolnov na Angleškem. Državni uradniki v angleški vojski. LONDON, 14. (Kor.) »Times« javljajo: Kakor se čuje, bodo skoro vsi za orožje sposobni državni uradniki pozvani naj vstopijo v vojsko. Izdalo zakladnik izvidnic na Angleikem. LONDON, 14. (Kor.) »London Gazette« poroča, da bodo od 14. aprila naprej izdane zakladne izvidnice s 3, 6 in 9 mesečnim rokom. Finančniki izjavljajo, da je neomejena izdaja teh izvidnic najvažnejša finančna odredba od začetka vojne. Pričakovati je, da bo vlada za ta čas dobila potrebna sredstva. Radi tega ni pričakovati skorajšnjega novega vojnega posojila. Prepoved izvoza vojnega materijala — prvi korak k mire. LONDON, 14. (Kor.) »Times« poročajo iz Severne Amerike, da je nadškof Moeller v Cincinnatiju izjavil, da mora biti prvi korak k miru prepoved izvoza vojnega materijala. GRADEC. 14. (P.) Danes se le vršila na tukajšnjem deželnem sodišču slavna razprava proti d.ru C obtoženemu radi političnih deli k tov. Obtoženec ie bil oproščen. zemlja. Od 593 v premogovniku zaposlenih delavcev jih pogrešajo 300. Žitni trs. DUNAJ, 14. (Kor.) Glede fižola, graha, riža, bele turšice, korjzne zdrobi in koruzne moke, različnih vrst detelje ter krmil je prišlo danes dc več sklepov. Plačevalo se je v obče dobro. Vreme: deževno. Proti narodnostnemu sovraštvu. Proti sovraštvu do narodov je priobčil vseučiliščni profesor dvorni svetnik L a-m a s c h v listu »Neues Wiener Tagblatt« znamenit članek, iz katerega posnemlje-mo nastopne pasaže: Ni smeti prezirati, da moderne milijonske vojske vsebujejo elemente najrazličnejših moraličnih kvalitet. Četudi stoje visoko nad vojskami srednjega veka, sestavljenimi iz najetih p istolovcev, vendar je v njih seveda indiduvov, nagnjenih k zločinstvu ali duševni oolezni, kajti take naravi so sploh zastopane v odrastlem moškem prebivalstvu. Otopelost čustev ob vsakdanjem pogledu na neizogibne grozote vojne, vabljiva prilika za zadovoljevanje različnih strasti, posest orožja in o-koliš, ki ga rabi, pomanjkljivo nadzorstvo nad posamezno nastopajočim vojakom --vse to zavaja k izgredom in zlodejstvom, zlasti velikomestno sodrgo, ki bi sicer ne zagrešala težkih zločinov. Teh zlodejstev pa tudi v vojn! — istotako ne, kakor v miru — ni smeti šteti vsemu narodu v račun. Odgovornost za taka zlodejstva ostaja tudi v vojni omejena na krive individue in nc opravičujejo h kolektivni sodbi o vojski in narodu. Nikdo jih ne obžaluje bolj nego lastno vojskovodstvo, ker škodujejo disciplini, ki je bistvenega pomena za uspeh vojne. Ali velika večina tožeb, ki se radi liiednarodfifcinu pravu nasprotujočih grozovitosti naperjajo proti vojskam vseh vojnih strank, so še vrhu tega objektivno neosnovane, četudi jih morda mnogi predlagajo subjektivno v dobri veri .Pažnja kriminalistov vseh dežel se je v zadnjih desetletjih s posebno vnemo o-brnila novi panogi znanosti: psihologiji izpovedbe prič. Razkrila je vire pogre-škov. ki otežujejo spoznanje resnice na podlagi izpovedbe celo takih prič, ki hočejo povedati resnico. Številni in različni eksperimenti o sposobnosti prič za opazovanje in opisovanje dogodkov, ki so se odigrali pred njimi samimi, prirejeni v kriminalističnih semeniščih in psiholoških zavodih, pod vodstvom priznanih avtoritet, so dovedli do izpoznanja, da je najmanje četrtina, ali morda celo tudi polovica takih poročil zelo netočna, če ne naravnost izkrivljena. Ce to velja za poročila, ki jih podajajo, gledalci v normalnih razmerah in v normalnem duševnem stanju, koliko bolj mora veljati za navedbe o dogodkih, ki so se odigrali, recimo, med uličnim bojem v kakem mestu, v katero je ravnokar udri sovražnik — za navedbe oseb, ki so bile same v življenjski nevarnosti, ki so se jim svojci pogubili, jim bile hiše požgane —- ki se torej nahajajo v največjem razburjenju, včasih celo v psihopatičnem, ali vsaj histeričnem ali nevrasteničnem stanju — ki jim je sposobnost za eksaktno spoznavanje, za logično sklepanje in za zanesljiv spomin izdatno oslabljena, dočim jim je fantazija mrzlično razgreta! Profesor Lamasch zaključuje: Ne puščajmo se torei tudi po takih obtožbah — dokler niso popolnoma neoporečne, posebno po sodelovanju nevtralnih preiskovalnih organov — zavajati k sovraštvu, posebno pa ne h generalizujočemu sovraštvu proti celim narodom. Le če se bomo vzdržavali prenagljenih sodb, more priti, česar Evropa nujno potrebuje: mir, ne le med vladami, ampak tudi med narodi — trajen mir! Izvoz volne iz španske prepovedan. MADRID, 13. (Kor.) Uradni list objavlja naredbo, ki prepoveduje izvoz volne v vsaki obliki. Nesreča v japonskem premogovniku. TOKIO, 13. (Reuterjevo poročilo.) V premogovniku pri Schimonosekiju, ki se razteza pod morjem, se je včeraj posedla Avstrijske akcijske dražbe. Po poročilu v »Slovencu« o predavanju dr. Kreka. So to gospodarska društva brez imena in njihov razvoj je najvernej7 ša slika in merilo kapitalizma. Pri teh društvih je izgubljena vsaka osebna vez in čustvo med gospodarjem in delavcem, kakor je bilo Še pri onih podjetjih, ki so v rokah kake posamezne osebe ali pri zadrugah; pri akcijski družbi je gospodar denar, ki nima nobenega druzega namena kakor delati nov denar. To gospodstvo mrtvega denarja, ki nima in ne more imeti umevanja in srca za delavčeve potrebe, je rodilo socialno politične zakone glede 11-urnega dela In zdravstvenih predpisov. Za tako samo sebi umljive zahteve, kakor zdravje delavca, varstvo pred izkoriščanjem zadnjih moči, je bilo treba državne sile, kar jasno kaže, kako slabotno je delavstvo proti denarju. Govornik se je nato pečal z avstrijskimi delniškimi družbami, ki jih je bilo 1. 1900. pri nas 520, leta 1910. pa že 709 in so imele 3.354,424.000 K osnovnega kapitala. Statistika jasno ovrže stokanje naših indu-strijcev, češ, da industrija v Avstriji ne more uspevati. V katerem zavodu bi moral pa naložiti svoj denar, da bi ti nosil čez 10 odstotkov čistega dobička, kakor ga imajo avstrijske delniške družbe že od leta 1907. dalje. V zadnjem desetletju so dajale povprečno dividendo 8'88%. To s'o lepi zaslužki. V Nemčiji znaša dividenda povprečno 7%. V Avstriji je ustanovitev nove akcijske družbe odvisna od vladnega dovoljenja, v Nemčiji pa se akcijske družbe snujejo prosto in zato je med njimi konkurenca večja in tudi dela se več, čeravno z manjšim dobičkom kakor pa v Avstriji. K tako mastnim dobičkom avstrijskih delniških družb precej pripomore carina. Odkar so se akcijske družbe kartelirale, nosijo dvakrat do trikra večji dobiček. Železarska industrija je dajala svoj čas 2Jo čistega dobička, 1. 1910. pa 13%. Govornik je nato razpravljal o posameznih akcijskih družbah v Avstriji. V obliki delniških smo I. 1910. imeli 69 denarnih zavodov (bank. kreditnih društev), ki so imele 1267 milijonov K kapitala. Ce spomnimo še enkrat, da je vseh 709 delniških družb imelo 3354 miljonov kapitala, tedaj je takoj očitno, kakšna ogromna denarna moč je zbrana v teh 69 družbah. Vzrok tiči v tem, da se banke ne bavijo samo z denarnim poslovanjem, ampak obvladajo cele industrije, tako n. pr. dunajska Laen-derbanka vse izdelovanje užigalic. Banke so tudi tiste, ki hite spreminjati podjetja zasebnikov v nove akcijske družbe. V teh slučajih navadno dobi prejšnji lastnik veliko število akcij, pa te se lahko kmalu prodajo in tako zavlada mesto osebe denar. Denarni zavodi so imeli zadnje desetletje povprečno 10'3% čistega dobička. Ker morajo skrbeti za močne rezerve, so delili samo 7% dividendo. Stavbnih družb imamo 15 s 35 milijoni kapitala. Stoie precej slabo, pa so vendar pri dobičku 579% delile 5'58% dividendo. Boljše se godi 22 družbam za stavbeni materjal, ki so imele nekaj nad 58 milijonov kapitala in 974% povprečnega čistegad obička. Dividenda ie bila tekom zadnjih 10 let povprečno 871%. — Družb, ki vodijo rudnike in plavže, smo imeli to leto 40. Imele so kapitala 497,484.000 K. Godilo se jim je dobro, kajti dobiček je znašal 13'2%, dividenda pa celo 13'10%, ker so jo dopolnili iz rezerv prejšnjih let. Podobno je s 70. pivavarnami, ki so imele 148,663.000 kapitala. Dobiček je bil povprečno 5*67%, dividenda pa 6'69%. To zadnje je uspeh kartela. Posebno dobro pa ni za avstrijske parne mline, ki so dajali 3'24% dobička, l. 1910. pa nobene dividende. Vzrokov je treba iskati na Ogrskem, v tamošnjih mlinih in pa v ogrskih železniških tarifih, ki so tako ugodni, da Ogri lahko ceneje spravijo svojo moko v Prst kakor pa kranjski Majdič. Posebno po zornost vzbuja 8 plinarn, ki imajo 17,289.000 K kapitala, in povprečno dobička 26%, dividendo pa 20r3%. Luč, tako potrebna, vsem, pa tako draga, samo da ima dobiček le nekaj ljudi. Občine naj pogledajo te številke! Družb za stroje, vozove in orožje smo imeli 69 in je znašal njihov kapital 240,000.0000 kron. V času svetovne vojne pa je dejanska kurzna vrednost zlasti pri orožarnah petkrat, morda tudi desetkrat večja. Te vrste dužbe so imele po 13'63% čistega dobička in so dajale 10*49% dividende. 17 paroplovnih družb je pri kapitalu 124,000.000 K dajalo po 4'87% dividendo. 15 transportnih družb (brez železnic) je imelo 30 milijonov osnovnega kapitala, dobička po 8'86%, in je delilo 8*43% dividendo. 52 družb v tekstilni (plctilni) industriji je imelo 142 milijonov kapitala, po 6'52% čistega dobička in 8'80% dividendo. 25 zavarovalnih družb, ki so imele 76 milijonov kapitala, so nosile 34'28%_ čistega dobička in delile 18'20% dividendo. Italija je zavarovanje že monopolizirala! 78 družb za sladkorno industrijo je imelo 117 milijonov kapitala, povprečno &'57% dividendo. V razgovoru se je razpravljalo o onih industrijah, ki bi se morale podržaviti: orožje, premog, luč, plovba in zavarovanje. Sličice iz volne. Nepričakovan sovražnik. »Weekly Cap-pe Times« opisuje nepričakovane sovražnike, na katere je naletelo angleško vojaštvo, ki operira proti nemškim posadkam v južnozapadni Afriki. Nekaj angleških častnikov z moštvom se je odpeljalo na pohod z avtomobili, da bi nemškemu oddelku odrezali urnik. Niso pa Angleži pri tem pohodu računali s sovražnikom, kakor ga še niso imeli, z — nosorožci, skozi katerih lovišče so morali voziti avtomobili. Naenkrat se je namreč pojavil na sredi ceste mogočen nosorog in prvi av-mobil mu je ušel komaj komaj. Zato pa je prevrnil drugi avtomobil, pri čemer so štirje vojaki izgubili svoje življenje. Nosorog se je nato vrgel na tretji avtomobil in ga tudi poškodoval. Bilo je treba več salv, da so vrgle »sovražnika Nemški časopisi v zasedeni Francoski. Iz Berolina javljajo: V področju Ardennes, ki je zasedeno po Nemcih, ni že dlje izhajal noben francoski list. Kasneje je izdajala nemška vojna uprava tednik pod naslovom »Gazzette des Ardennes«, ki je že na začetku izhajal v 4000 izvodih. Po novem letu je izhajal list po dvakrat na teden v 39.000 izvodih. Na Božič in Velikonoč so bila izdana posebna izdanja o bitki v Champagni. Dve ilustrovani izborih. Z dne 1. aprila je začel list objavljati imena vseh Francozov, ki so pali v nemško ujetništvo, to je, okolo četrt milijona. Zato morajo čitati list vsi Francozi, ki hočejo poznati seznam vjetnikov. Tragične posledice pomote vojne pošie. Pred deželnobrambnim divizijskim sodiščem na Dunaju se je razpravljalo te c.ni o nekem tragičnem slučaju. Šofer Ludo\ ik Zochmann je bil obtožen, da je bil ubil svojega brata Karla, ki se je šele pred kratkim vrnil z bojišča. Med obema bratoma je prišlo namreč do konflikta, ker je Ludovik sumil, da ima Karel razmerje z njegovo ljubico. Ljubosumnost obtoženca je povzročila usodepolna pomota vojne pšte, ki je več razglednic, ki jih je poslala Ernestina P. Karlu Zochmannu, dostavila drugemu, istotako na vojni se nahajajoče-mu bratu Ludovika Zochmanna. Ta je o-pozoril Ludovika na vsebino pisem. Ko se je Karel vrnil, je prišlo najprej do spora, tekom katerega je Karel zagotavljal Ludovika, da nima nobenega razmerja z njegovim dekletom. Ko pa je prišel zvečer pijan domov, je pričel dražiti Ludovika, ki je postal še bolj ljubosumen in je končno zaklal svojega brata. Ernestina P. je pri zaslišanju priznala, da je faktično imela Karla rajše, nego Ludovika. Zadeva je bila končno izročena deželnemu sodišču, ker morilec za časa zločina še ni bil prezentiran, čeprav je bil že potrjen. Vojne race. »Kolnische Zeitung* piše: V Belfortu na Francoskem izhajajoči list »L'Alsace« ni izgubil humorja niti v sedanjih groznih vojnih časih. Poroča namreč: »Nemškega vohuna, preoblečenega v Angleža so spoznali po tem, da je v gostilni pri obedu uporabljal vilice za zobotrebec. Bil je ustreljen, ne da bi bil končal obed«. — Ta humoristična raca, ki temelji na svetem francoskem prepričanju, da si Nemec čisti zobe z vilicami namesto z zobotrebcem, nas spominja druge >race«, ki se je zlegla v londonskem listu »Daily Mail«. List je poročal, da je bil po aeroplanu poslan generalu Kusman-ku v Przemysl božični puran, ki so ga pa baje zajeli Rusi, a ga potem prihodnji dan kavalirski poslali poveljniku trdnjave. Angleški časnikar si pač ni mogel predstavljati, da bi mogel avstrijski general slaviti božič brez purana, in zato si je izmislil to lepo pripovedko. Stvar ima svoj izvor pač v angleškem običaju, da o božiču ne sme manikati puran na mizi, dočim pa pri nas ta navada nikakor ni znana. Usmrtitev angleškega begunca. V no-vojorški »Tribuni« popisuje njen londonski dopisnik kaznovanje angleškega vojaka, ker je pobegnil od svojega oddelka pred sovražnikom: »Danes ponoči sem v bolnišnici govoril s kapelanom, ki je bil na bojišču pri nekem odličnem angleškem polku. Ta polk je veliko sodeloval v bojih na severnem Francoskem in je sedaj skoraj popolnoma uničen. Kapelan leži v bolnišnici vsled živčnega napada, ki ga je zadel v strahovitih dogodkih na fronti. Kot primer mnogo težkih dolžnosti, ki jih je moral vršiti na bojišču, mi je pripovedoval tudi o sledečem dogodku: Zadnjo noč sem moral prebiti z angleškim vojakom, ki je imel biti prihodnje jutro ustreljen, in vse svoje življenje ne pozabim te noči. Sploh ne morem spati, kajti vedno moram misliti na ta dogodek, in ne verjamem, da kdo vojakov, ki so ibli pričujoči, pozabi to noč. Vojak je bil ustreljen, ker je pobegnil. Ni bil hudoben človek, toda živci so mu odpovedali, a najhuje na vsem tem je bilo, da ga nihče ni mogel grajati za to. Vojaki na fronti vedo bolje nego zdravniki, da se morejo tamkaj živci naenkrat uničiti. Bil je eden ljubljencev pd-ka in vendar je pobegnil pred sovražnim ognjem. Bil je torej poizkus bega izpred sovražnika in vojno sodišče je moglo izreči samo eno razsodbo. Najhuje pa je bilo, Stran !L „VEČERNA EDINOST« §L 67. V Trstu, dne 15. aprila 1915 imi iCl ni. da fca morajo; Mlajši papežev brat umrl. V nedeljo je j jamstvo in da se zavežejo za pravočasno takih okoliščinah umrl v mestu Pegli marki Julij della Chie- v in u a nora I! C! i nj smatra toliko za sa. mlajši hrat sedanjega papeža Benedik-Šiiev dragih, iti zato ta. in sicer v starosti 54 let. ikom. ki mora umreti, t razprava pred voj-I i ponoči so poslali »sojenemu vojaku, da rr.reti. Vojak nikakor hi to fcilo res. Nepre-1 pojasnjevati, da ni a več, a on mi je ve-vojaki so moji pri-:«a v vsem polku vsi so že imeli izgotovitev nakazanega jim dela. Radi prihrankov na transportnih stroških pa naj se vzamejo krojači istega okraja sku- famtš Mrla kraljic preprečili obelouanjenje karikatur nem- U 5S( tr< m jih je ravn< tak bod tudi kaki da 1 Ura pri: te v. vse z t zr w*CtM i ra; 'um nv ni \ n; t vc L 1:1 t s1 UMTll Ci kakor V ostalem pa mi je on jen. Bil mi je vedno • o ne pripusti nikdar. Vse to je nesmisel . Jc biki že Štiri zjutraj, ko sem ^a preji. da gre p'P* hioma resno za usmrti-i oda tudi še potem je mislil, da bo j nu to le nekaka strašna igra. da bi mu in da bo potem zopet prt) Ko bi bil članice kake zadruge, naravnost na ; nila je da tvw' ......------------- , „,jL-!!" i zavod za pospeševanje obrti. ! »Edinosti«. Trst. ulica Sv. Frančiška št. 20 . škega cesarja in prestolonaslednika. Ker * j---- svV'e se mu pa ni posrečilo to, je delal vsai na- Sreča v loteriji. I rije peki. ki delajo pri Zaloga tu in inozemskih vin. špirita, iiker- prije- to ja se ta knjiga nc pošilja vojakom na j g. Schreyu v Ljubljani, so zadeli v raz-j jev ;n razprodaja na drobno in debelo Trst, PiS- Gieva«ia! H r^*, 2 ^ «n ki flliljukJti 1.1 "JLVIM+sjII pout?* š£;n od hi pSe^ir.a, i vrent, iobror in kad, sodćtkor, iot«-.- tli. i."> bsakorrpinih kc«^-, jorbas^v in . t«r />.-».;>;ro dTHffih v to fcU-cio «s»% spadaj aćib predmetov. K'" b 63 V Svojo trgovino b kuhinjsko pu^odo i . rjtt* tj^a. )! cd pcrcoiiina. zeiti^o emmila, kositer * *Ii cccijk nadalje pcsimaiitorjo, ik>. e iid. Zi t tu. ko jc ta vojak mora?; posebno društvo Saint Die Societp. ci-, zapr|e dosedanjo češko šolo v Postorili umreti kot vzv:! J drugim, da se ostra- Jiar edini namen ic. ne samo v Zed i njenih {pri Dunaju, češ, da je nezakonita, -le-h " državah, temveč po vsei Ameriki vzbuja-j to Pninerno ravno v sedanjem času ? lali stra! o bo igra končana. ziočin, bi usmrtitev ne bila tako žalostna.; sveta . kamor bi moral potovati vsak A-j ker bi -mrt ponienjab kazen. Tem st ah ■črto*«. \ Ne^vorku^se ^ ^tanoviloi Trst, Via defiie Acqus it. 6 (Nasproti Caffž Centrale). I Velik i/bor francoskega šampanjca, penečih dezer-tnih italijanskih in avstro-ogrskih vin. Bordcaux, Burgundcr, renskih vin, Mcselia in Cliianti. Kuni, konjak, razna Žganja ter posebni pristni tropinovec slivovec in brinjavec. Izdelki I. vrste, došli iz do- i tičnili krajev. Vsaka naročba se takoj izvrši. Razpošilja se po pov*ctur. Crruki na zahte\ o in franko. Razprodaja od pol IHra naprej. lito drug L Bil je pač slabič in v armadi država i i. vj smatra Uabost za zločin vseh zločinov, ti zanimanje za to malo terensko meste-{ ai je dobilo šest njegovih *ovariSev ce. To mestece ,c namreč literarno zve- naj oddajo sv. ,e puške višjemu zano z zgodovino odkritja Amerike. Tu je povelj. ------------------- .. častniku. Puške s(a ni ene vojaške bolniš-!nja 662 dni streljanja in posledica je bila, niče. dokler ne done ia Svoi | da je pristal na nasprotno mnenje od onc- slvlep in svoio pritožbo so pismeno pred- ki ga je zagovarjal preje, da namreč In/ "e mestnemu zapovedniitvu. ki je vso streljanje ne razganja oblakov, temveč afero streho preiskalo in jo celo prijav ilo jjj, cc|n zbira. Toda z Aragovim nazorom domobranskemu ministru, kjer se ima i sc ne strinjajo sedanji meteorologi in ima-;.fcra rt: ti te dni na ta način, da bo do-1 j0 zato zgodovinske dokaze. Meseca maj-bavatclj r r dati zadoščenje gospem j njka leta 1849. je bilo pri bombardiranju Rdečega križa. sebno pa sposobnost za marše m povzročajo laglja obolenja človeka, škodijo gotovosti pri streljanju, paznosti in hitrosti v odločevanju, ker uspavajo. Ne jačijo. ne hranijo in ne ogrevajo, pač pa so nevarne moškim čednostim in moškemu redu. Pospešujejo krutost in sebičnost, škodujejo ljubezni do bližnjega in tovarištva. — Vojaki! Pri vaših sovražnikih je uživa- Rožne rcliffčns uesif. Siti pesnika Andrejevega ujet na boji~ *ču. Sin »m naše vojno ujetništvo in se nahaja sedaj v Velikem Varadinu. Izjavil jc. da je popolnoma zadovoljen z izkazanim mu postopanjem. Budima vreme lepo že cele tedne, toda po i nje žganih pijač prepovedano. Vi pa bi • bombardiranju je začelo deževati, potem s- ga morali izogibali po premagovanju samega sebe.« — Te besede veljajo tudi odpošiljalcem milosrčnih darov. Za gospodinje. Odkar so odpravljene zemlje, čutijo naše kuharice pri svojih umetnostih pomanjkanje žemeljskih drobtin. Neka graska kuharica pa nasvetuje kot nadome-siek za žemeljske drobtine sledeče: Vzemi pol kilograma koruzne in pol kilograma krompirjeve ali ječmenove moke. Primešaj toliko vode, da nastane iz te mešanice testo. podobno navadnemu kvasu. To speci v štedilniku v pločevinasti posodi. Ko je kolaček pečen, ga zavij v ruto in čez 24 ur že lahko napraviš in njega drobtine, ki ti al iitno krušno nakaznico 2 vinarja, i povskega streljanja. Ohranilo se je nam- nadomeste žemeljske drobtine. mladoletne pod 5 let pa 1 vinar. Ta de-j reč tudi več poročil iz starega in srednje- Konscrviranje čebule. Tiskovni oddel R^n strskega predsedstva nam je doposlal: Ob sedanjih izrednih razmerah Je v vsakem gospodarstvu tudi čebule med dnevn mi ži vili. Čebula igra važno ulogo na prirejanju se je pa zopet razjasnilo, a 17. majnika je bil zelo hud vihar. Veliko deževje so opazovali tudi leta 1862. za časa ameriške vome po hudem streljanju in tudi leta 1870. ču. Sn z« a nega ruskega pesnika in Pi-1 skoraj no vseh bitkah v mesecu avgustu, atelja Lcomda Andrejevega, je; Pnsel v za ^ ncmško-francoske vojne. Tudi v sedanji vojni jc prišel dež po bitki pri Sos-novi Hori in pri Lvovn. Iz rtisko-Japon-ske vojne je znamenito poročilo generala Kuropatkina, ki pravi, da je pri IJaojanu N'acrade za pril(ranjene krušne nakaz-i in tudi ob Šahu meseca oktobra leta 1904. n;::. '..vina uprava v Bochumu je dolo- j nastal po bitkah vihar in hud dež. Ali i V za i'cuporablienc krušne nakaznice j vkljnb temu se ne da trditi z gotovostjo, irtailje in sicer za odrasle za vsako ne-, da bi bili viharji in deževje posledica topo na- ne do'i c varčevalci, ampak se upo- ga veka. ko še ni bilo topov in smodnika ral za si i »>no preskrbo rodbin vojšča-; in so vkljub temu bile po bitkah plohe in kov. [viharji. Tako po Varovi bitki v Tevtobur- Čehi najkultumcHi narod v Avstriji.| fk«nJc1su ,eta 9 Kr /' in kah. Poleg tega pa je treba upoštevati, da =Skola Naseho Vcofcova« citira v svoji j™f* ^ \ iedi, Ali če ie čebula ne hrani prav, za- zadnji številki izrek profesorja dr. M. Hai-: ^ohc leta 1870. mso bile samo na boji-.» ^ na spomlad rasti in postaja nerabna ni^ha. ki ga je objavila pred kratkSm temveč po vsej srednjii Evropi, prav Juživanj^ p0lxknsi, prirejeni po izpod- dunajska »Ztiu. Dr. Hainisch je izjavil, da so se nemški Avstrijci ponašali s lein. da so najkulturnejši narod v Avstriji. Ali sedaj morajo priznati, da so se morali u- l rek niti iz prve vrste in so zavzeli njihovo mesto Cehi, ki so sedaj najkulturnejši narod v Avstriji, ker imajo najmanj anal-fabetov. Pau in v on der Goltz. Kakor poroča »PoJitikeP*. je čuden slučaj nane?el, da sta prišla general Pau in feldmaršal von der Ooltz paša na svojem potovanju skoro istočasno v Pu^čuk, kar je spravilo bolgarske železniške oblasti v nemajhno zadrego. isele v zadnjtm trenotku in z največjo težavo se je železniškim organom posrečilo preprečiti, ia bi se zastopnika obeli sovražnih držav srečala. Ko je von tako kakor leta 1813. Leta 1914. je avgusta mescca deževalo le malo, dasiravno so topovi grmeli bolj nego kedaj v prej-fcniilt voinah. Ne more se torej trditi, da streljanje s topovi dela dež, kakor je tudi nedokazana teorija, znana pod imenom »streljanja proti toči <, kakor se je nekaj let izvajala v naših vinorodnih krajih. Biti vremenski prorok v zvezi z vojno, je nehvaležna stvar in mogoče je, da bomo imeli vroče in suho poletje vkljub vsemu topovskemu streljanju. Domače vesti. budi poljedelskega ministrstva v višji vinogradniški in sadjarski Soli v Klosterneubur-bu, so pokazali, da se more tudi najmanja množina čebule na enostaven način varovati pred pokvarjenjem in napraviti trpežna. Ne-zaužitne lupine se odpravijo, Čebulo pa je zre'?ti v plošče, ki jih je pri šibkem ogn u — vedno mešajoč opariti v svinjski masti nekako do tistega stanja, ko se čebula 7ačenja na rahlo rumeniti, kar nastopa v kakih 20 minatah cb parenju 1 kg (ebulnih plošč in 40 deka svinjske masti. Čebulno maščobno maso je potem v vrelem stan> i vi ti v čaše, ki ne potrebujejo nobene posebne zapore. Da ohranjamo to maso, ki 7& obiva po ohlajenju obliko trdne paste, zadošča tista previdnost, ki je v navadi pri odvetnik v Celju sprejme tsKoj aH pozneje oncipijenta z dallšo prskso. IMH SIMOHIC Trst Hilc« Bttvedere 49 i TRGOVINA USNJA x vi-eh vrst, črnih in b»rva-nih t«r nad plato v z izde-JoTsJnieo zgornjih čevljev. Velita - izSpr» potrehJčin čevljarje in sedlarje SpccijkiilcU: podpttt-111 nlk „PALMA" 11! ■ ..„,. . . ______ . . .„. , m m,. - Oni2tao-feiosrsfi£Ri atelje Trst. ulica tiči Rivo št. 42 (pritličje) Trsi mt ♦♦5 I/.vršuje v^^ko foto^raf^čno delo kaltcr tudi razglede, posnt tke. notranjost lokalov, porcelanaste plošče vsakovrst. spomenike. POSEBNOST: POVEČANJE ::: VSAKE FOTCGHAFfJE ::: liadi udobnosti naročji kov sprejema naročbe in jih ir.-vri uje na douiu, ev tudi mesta po uajzniemej^ili cenab. Trst, uL de! Rivo šiev. 4Z. Odlikovana pekarna in sladščičarna Josip Semolič, Trst ulica Istituto štv. 5 Mlikerau z zlati Velsino ii f«lM iiplsas na razstavi v Firtact Tete se fia in navaden kruli trikrat na daD. Jzbera ■ladjic, vina v «t-k!enicab, pr«|)t*čeneev tro van Aškerca ter tudi lep»i zanimive knjige Naroči-niki dobe še vse letožnje številke. Pošljite nam svoj naslov in pož,:jcmo Vara 1 Številko .TEDENSKE SLIKE" brez; lučno in poštnine prosto na ogled. " Upravništvo lista „TEDENSKE SLIKE" LJubljana, Franči5ka:iska »licž 10.1. Vojaško će\o za krofače in šivilje. Ker hodijo glede tej^a razna vprašanja na . _. _____ „ . _______________ - _______ .... zavod za pospeševanje obrti.se tem po- spravljanju razpuščene svhiske masti, za der Ooitz 17^'opil skozi ena vrata salon-1 tern objavlja, da zainoreio dohiti sedai! v kuhinji se more jemati iz tate po-ske^a vag«>nii, jc jcenerai Pau pri driurili j tudi posamezni krojači po de/efi vojaško! I »?*>na množina, kakor se jeml^ta mast in vstopil. 'delo. Treba je le. da preskrbe potrebno ' žabca iz loncev. nt ■ tmmm m o sammm a * ■mm . L Sbotgar iiiMBam kovač, mehanik in elektrotehnik - z delavnico niveliranje, posrebrnenje, bakranie I. I. 6. t. t>'. Trst, Via Ca&faito DonU^tt i it. 5. - Tefcrfe*! i as, rv. ■ 1 u L: Papr»vh- 1% >.!V» ca gma in benzin. suf*»jl>e. «:«aine m«.* cikla MoHne tt nvrv^c dali, Id ▼ ^t ok' :efc*nifctv, :.rtpr6*t u • (k * f_ - - I_ t A . 1.1 M Mk A • k A tAl«. AtA A «■ ^ cif1 * iA/#*vtJj»\» vzdago»»iol«« *>l»rtr»eije zvonce. hi v« tl^u-otehTvko - Zafcfta taink, ^ekei 1m tf»* »n eieJrtrlke In d.-uglh v^tovrrfHU« p*