20. JUNIJ 2003 številka 34 G L A S I L O M E S T N E O B Č I N E M U R S K A S O B O T A PRIHAJAJO SOBOŠKI DNEVI! Ko se sonce na svoji letni poti oddalji od ekvatorja in se sprehodi od pomladnega do jesenskega enakonočja, nam nekje na sredi poti, podari najdaljše dneve. In ravno takrat Slovenci praznujemo svoj dan državnosti. Mi, Sobočani, ga praznujemo na prav poseben način - z otvoritvijo mestnega festivala, naših Soboških dnevov. Tako mu damo poudarek, ki si ga zasluži. Upamo, da bo festival napolnil mestne ulice in park, kjer se bo sprehodil poulični teater, kjer nas bodo čakale prijazne otroške predstave. Vse je že kar naša stalnica. Presenetil pa nas bo z evropsko priznanimi folk in etno glasbeniki ali pa nas bo ogrel z brazilskim temperamentom. Nismo pozabili niti rocka niti rapa. Kaj je bolj vredno obiska, presodite sami! V tem tednu predstav in glasbenih dogodkov vas vabimo vsaj na dan, če že ne na več dni oddiha. Vsak je vreden vaše pozornosti, najmanj eden pa vam bo prav gotovo blizu. Izberite. In tako kot je vsak posameznik pomemben, zanimiv in enkraten, so taki tudi naši Soboški dnevi. Predstavljajte si jih kot majhen otok miru in sprostitve sredi morja dela, skrbi in dolžnosti. Spočijte si, srečajte se s prijatelji, sosedi, sodelavci, uživajte z družino. Dovolite, da ta otok, ki ga ustvarjamo za vas, združi vse družabne in odprte ljudi; nekomu bo popestril vsakdanjik, drugega preprosto razveselil. Bodite med njimi! Anton Slavic, župan SOBOŠKI DNEVI številka 34 S O B O Š K I D N E V I 2 0 0 3 SREDA, 25. JUNIJ Mestni park Ob 18.30 koncert GODBA BAKOVCI Ob 19.30 gostovanje FOLKARTA “Theatre of Folklore -Razguly”, RUSIJA Ob 19.30 gostovanje FOLKARTA “Zagrebački folklorni ansambel dr. Ivana Ivančana”, HRVAŠKA Ob 20.30 otvoritev Soboških dnevov Nagovor župana MO Murska Sobota Antona Slavica Ob 20.40 koncert BEPOP, Slovenija Ob 21.30 koncert TERRAFOLK, Slovenija Ob 22.30 OGNJEMET ČETRTEK, 26. JUNIJ Mestni park Ob 19.00 otroški program / ples DOMAČE PLESNE SKUPINE Ob 20.00 gostovanje FOLKARTA “Gran Balle Argentina de Cordoba”, ARGENTINA Ob 20.00 gostovanje FOLKARTA "Pirin", BOLGARIJA ob 21.00 koncert DIVAS, Hrvaška Ob 22.30 koncert MURAT & JOSE, Slovenija Ob 18.30 otroški program / lutkovna predstava ROKEC NA DRUGEM KONCU SVETA Lutkovno gledališče UŠ, Slovenija Ob 19.00 koncert PIHALNI ORKESTER Murska Sobota Ob 20.00 predstava uličnega gledališča VEČERJA, Teatro GLIMT, Danska Ob 21.00 koncert TRIO MOCOTO & BAND, Brazilija Ob 22.30 koncert QUEEN-MANIA, Češka SOBOTA, 28. JUNIJ Mestni park Ob 19.00 klovniada ENANO, Španija Ob 20.00 koncert GAME OVER, Slovenija Ob 21.00 koncert PARNI VALJAK, Hrvaška NEDELJA, 29. JUNIJ Mestni park Ob 18.00 otroški program / lutkovna predstava PRIGODE ZMAJČKA ANDREJČKA Burek teater, Slovenija Ob 19.00 koncert HELENA BLAGNE, Slovenija PODROBNEJE O PROGRAMU V PRILOŽENI KNJIŽICI “SOBOŠKI DNEVI 2003”. PRAZNIK MESTNE OBČINE MURSKA SOBOTA Sreda, 16. julij 2003 Mestna občina Murska Sobota 16. julija praznuje. Na ta dan bo v središču mesta, na Slovenski ulici, še posebej veselo: 10.00 - zabava z ansamblom ŠTRK 15.00 - otroški program 16.00 - zabava z ansamblom VESELE ŠTAJERKE 19.00 - otvoritev razstave ob 75. obletnici LIKOS 19.00 - zabava z ansamblom KINGSTON V času otroškega programa in v večernih urah (19.00) možnost vožnje z vlakcem In kočijo. Pripravljamo tudi presenečenje! VLJUDNO VABLJENI! 2 PETEK, 27. JUNIJ Mestni park junij 2003 NAMESTO UVODA ečimo, ker se nam zdi, da smo od vseh koncev, predvsem pa od matice Slovenije, ponižani in razžaljeni. Ječimo, ker nam je bolj vroče kot jim je vroče onkraj Trojan in našo pretežno agrarno krajino pesti huda suša, pa tega nihče noče razumeti, češ: “Kaj pa spet hočejo ti Prekmurci?” Ječimo, pa se nič ne spremeni... Ne želim, spoštovana bralka (bralec) Soboških novin še enkrat več vzbujati občutka zapostavljenosti in podrejenosti centrom odločanja. Pa vendar si ne morem kaj, da ne bi znova opozoril na prekletstvo bivanja v obrobni pokrajini. Kolikor nam je po eni strani lepo, ker smo daleč od takoimenovanih velikih političnih tem, smo po drugi tepeni, ker nam naravni zaveznik (sonce) odnaša tisto, kar smo si z lastnimi žulji prigarali. Ali želeli prigarati. Zato se ječe počasi talimo, kot vam lepo ponazarja karikatura našega sodelavca Igorja Banfija. Sicer pa je naša naloga, da vam s pomočjo Novin predstavimo življenjski utrip mestne občine, ki je že pripravljena na enega osrednjih celoletnih dogajanj, na Soboške dneve. Letos že osmič se bodo zvrstile prireditve, katerih skupni imenovalec je zabava. Seveda brez vstopnine. Kaj, kje in kdaj, si lahko podrobneje preberete v priloženi knjižici. Ob listanju tokratnih Novin vam želim, da bi vas prijetno spremljale na zaslužene počitnice. Tiste, ki se morda vidite na naslovnici, ko ste v središču mesta zaplesali množično četvorko, pa tudi vse druge, ki več ne gulite šolskih klopi. In še: v poletni vročici se spomnite nekega lepega julijskega dne, ki je (zdaj že kar nekaj let) praznik mestne občine Murska Sobota. O tem pa več v naslednji številki. Tako boste lahko 16. julij (letos je to sreda) prvič praznovali na prostem, v mestnem središču! Bojan Peček Glasilo SOBOŠKE NOVINE Izdajateljski odbor: izdaja MESTNI SVET Anton SLAVIC. Ernest EBENŠPANGER. Odgovorni urednik: Franc MEOLIC, Ivan OBAL, Bojan PEČEK Grafična priprava in tisk: Ustanoviteljica je Jožef RECEK, Alojzij ROUS, TISKARNA KLAR Murska Sobota MESTNA OBČINA MURSKA SOBOTA, Darko RUDAŠ, Drago ŠIFTAR in Jezikovni pregled: Kardoševa ulica 2,9000 Murska Sobota Franc WEINDORFER Gabrijela GRANFOL PEURAČA Naklada: 7000 izvodov Soboške novine prejemajo gospodinjstva v mestni občini brezplačno. 3 AKTUALNO številka 34 Nova pridobitev pomurskega agroživilstva Klavnica, hladilnica, mesni center in veterinarska postaja z Agromerkurja letos 2.750 ton piščančjega mesa, dolgoročno pa celo 4.000 ton - Se bo 10-odstotni domači tržni delež pri svežem piščančjem mesu povečal? Ne zgodi se ravno pogosto, da bi regija v kmetijstvu kot svoji najpomembnejši dejavnosti v tednu dni dobila dve tako pomembni investiciji: po zbiralnici živalskih odpadkov, oddelku za patologijo in veterinarskem laboratoriju je minister Franci But na skupni lokaciji Agromerkurja na Industrijski ulici v Murski Soboti namenu predal še perutninarsko klavnico in hladilnico, veterinarsko postajo KG Rakičan ter Mesni center. Gre za skupni projekt, ki ga je izpeljala skupina podjetij, povezana v pomurski agroživilski grozd: Agromerkur d.o.o. iz Murske Sobote, Mesna industrija Radgona (MIR) d.d. ter Kmetijsko gospodarstvo (KG) Rakičan d.d. Pri naložbi, katere skupna vrednost znaša 1,3 milijarde tolarjev, sta s kreditom sodelovala še Javni sklad Republike Slovenije za regionalni razvoj in ohranjanje slovenskega podeželja ter Ekološko razvojni sklad Republike Slovenije, tri odstotke nepovratnih sredstev pa je prispevala Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja. Kot so na priložnostni tiskovni konferenci povedali predstavniki povezanih podjetij, je to ena redkih naložb v proizvodnjo in agroživilstvo v tem delu Slovenije sploh. Po Draganu Salavcu, direktorju KG Rakičan in glavnem nosilcu omenjenega grozdenja, pa je to šele prvi korak v skupni strateški razvojni viziji, ki so jo napovedali ob koncu lanskega leta. Ovalni žig kot vstopnica na trge Eu Direktor Agromerkurja Jurij Bertalanič pravi, da je del projekta, ki se nanaša na omenjeno podjetje, proizvodne narave, pri celotnem projektu pa velja izpostaviti, da je družba s tem izpolnila vse pogoje za pridobitev statusa industrijskega obrata po predpisih Evropske unije (EU) in s tem tudi ovalni žig. "To zagotavlja, da je celotna proizvodnja in predelava mesa usklajena s sanitarno-veterinarskimi predpisi EU. V podjetju ima redno zaposlitev 100 delavcev, obenem pa je s tem podjetjem povezanih 40 zasebnih rejcev perutnine v Pomurju," pravi Bertalanič, njegov kolega Milan Hari iz Mira pa je predstavil skupni projekt Mesnega centra. Ta je nastal iz nekdanje industrijske prodajalne, obsega 440 kvadratnih metrov površine, od tega je 216 prodajnih, ostali pa so namenjeni skladiščenju in pripravi mesa. But: “Vsi smo pred izzivi!” Ob nagovoru odprtja novih pridobitev na Industrijski ulici se je kmetijski minister Franci But najdlje časa zadržal pri skorajšnji vključitvi naše države v EU ter spomnil na konkurenco, ki nas tam čaka. "Konkurenca bo sicer vse večja, a jo moramo sprejeti kot priložnost. Samo to je edina in prava oblika, da bomo še boljši," so bile njegove besede, dodal pa je tudi, da smo pred novimi izzivi prav vsi. Tudi živilskopredelovalna industrija kot eden najpomembnejših stebrov tudi v slovenskem kmetijstvu, od katere je v veliki meri odvisna tudi pridelava. Pomemben člen na poti do končnega potrošnika pa po njegovem predstavlja tudi trgovina. Vse to Pomurci tudi z zadnjimi pridobitvami uresničujejo. Ob kmetijskem ministru Franciju Butu sta nove pridobitve namenu predala še direktor Agromerkurja Jurij Bertalanič (levo) in direktor Mira Milan Hari (desno). Novi prostori Nacionalnega veterinarskega inštituta. 4 Geza Grabar junij 2003 MLADI Na mladih svet stoji e na mladih svet stoji, je prav, da jim damo nekaj več prostora. Najprej objavljamo prispevek Edite Nemec, učiteljice razrednega pouka na OŠ II v Murski Soboti. Ob izvajanju projekta Iz babičine lekarne so zapisali: Z zdravilnimi rastlinami utrjujemo zdravje, preprečujemo razne bolezni, lahko pa za njimi marsikatero bolezen odpravimo. Uporaba rastlin v zdravilstvu je gotovo najstarejše in najbolj vsestransko zdravljenje na svetu. Z učenci smo septembra in oktobra nabirali zelišča in zdravilne rastline na vrtovih, travnikih in poljih. V učilnicah smo jih opazovali, opisovali, iskali v knjigah, za kaj jih uporabljamo, jih sušili. O zeliščih nam je veliko povedala tudi domačinka, upokojena učiteljica Otilija Kreft. V prvem razredu devetletke so projekt zaključili s kuharsko delavnico in pripravili zeliščni namaz ter osvežilni napitek, s katerim so pogostili starše. Učenci 2.c in 3.c -so zelišča sušili, izdelali herbarij, poiskali recepte za pripravo jedi ter jih zbrali v biltenu. Iz zelišč so pripravili čajno mešanico in zdravilni čaj. Nastali so tudi likovni izdelki, saj so s praskanko upodabljali zelišča ter iz koruznih, bučnih, sončničnih semen in prosa izdelali sončnice. Učenci 4. razreda devetletke in osemletke smo si najprej ogledali trgovino Orfam, kjer so nam farmacevtke predstavile svojo dejavnost in še posebej zelišča. Tem smo namenili tudi naravoslovni dan, kjer smo po skupinah pripravljali čajne mešanice, namaz in izvlečke iz namočenih zelišč. Tudi učenci podaljšanega bivanja so pobrskali po litera turi in raziskovali koristnost zelišč. Izdelovali so tudi likovne izdelke. S projektom smo sodelovali na prireditvi Eko bazar, ki je potekala v okviru sejma Narava zdravje v Ljubljani. Naši likovni izdelki pa so razstavljeni v trgovini Orfam v MS. REGIONALNI PODJETNIŠKI FORUM NA OŠ BAKOVCI Na Osnovni šoli Bakovci so bili gostitelji letošnjega regionalnega podjetniškega foruma za Prekmurje. Udeležilo se ga je kar 18 podjetniških skupin s 16 osnovnih šol v Prekmurju, kar je za izvajalca programa podjetniških krožkov - podjetje SUN Gornja Radgona in za Razvojno agencijo Sinergija kot regionalnega managerja podjetniških krožkov za osnovnošolce, več kot zadovoljivo. Zelo pohvalno pa je tudi, da izvajajo programe podjetniških krožkov na kar štirih od petih osnovnih šol v Mestni občini Murska Sobota. Tako sta se OŠ Bakovci in OŠ I Murska Sobota na forumu predstavili z kar dvema skupinama. Na forumu v Bakovcih, ki je obsegal praktično predstavitev poslovnega načrta ter pripravo poslovnega prostora, ocenjevalo se je oboje, pa so sodelovali tudi člani podjetniškega krožka OŠ II in OŠ III Murska Sobota. Na vseslovenski podjetniški forum se je uvrstila ekipa OŠ Bakovci, ki je pod mentorstvom učiteljice matematike Nade Horvat pripravila poslovni načrt "Organizacija pustovanja". ODLIČNI BAKOVSKI PODJETNIKI Kot edini iz soboške mestne občine so se na 8. vseslovenski podjetniški forum v Gornji Radgoni med 12 finalisti iz vse Slovenije uvrstili tudi mladi podjetniki iz Osnovne šole Bakovci, ki so s svojo poslovno idejo Organizacija pustovanja bili najboljši na regijskem (prekmurskem) podjetniškem forumu. Pod vodstvom mentorice in pedagoginje Nade Horvat so se z enako tematiko več kot uspešno predstavili tudi v konkurenci najboljših, saj so bodoči mladi podjetniki iz Bakovec zasedli odlično 4. mesto. Vsaka skupina je morala svojo poslovno idejo predstaviti z odrskim nastopom in v obliki poslovnega kotička. Dve skupini podjetniškega krožka OŠ Bakovci 5 DROBIR številka 34 SLOVENSKA PESEM V BUDIMPEŠTI a povabilo sestre Elizabete Petek smo se z mešanim mladinskim pevskim zborom župnije Sv. Nikolaja za štiri dni odpravili na gostovanje v madžarsko prestolnico. 15 mladih so sprejele sestre Hčere Marije Pomočnice. Prijetno smo združili tudi s koristnim. Tako smo s petjem sodelovali pri dveh svetih mašah in zapeli na treh koncertih. Srečali smo se tudi s tam živečimi Slovenci. Pripravili smo bogat program, ki je zajemal latinske skladbe, črnsko duhovno pesem, slovenske mladinske cerkvene pesmi in nekaj slovenskih ljudskih. Župljani so nas lepo sprejeli. Zahvaljujemo se vsem, ki so nam pomagali pri gostovanju - domačemu župniku Martinu Horvatu in sestram HMP v Budimpešti, posebej s. Elizabeti. Mešani mladinski pevski zbor župnije Sv. Nikolaja redno sodeluje pri mašah in drugih slovesnostih v domači župniji, se udeležuje pevskih revij in pripravlja koncerte. Vsako leto junija pa pripravlja - letos že petič - dobrodelni koncert v domači cerkvi, kamor povabi tudi druge zbore in glasbenike. T.B. NINDRIK INDRIK V ČERNELAVCIH nabito polni dvorani vaško-gasilskega doma v Černelavcih so se predstavili člani porabske gledališke skupine Nindik indrik. S komedijo iz vsakdanjega življenja, katere avtor je Miki Roš, so porabski Slovenci v pristni goričanski govorici navdušili in do solz nasmejali domače občinstvo. TEKMOVANJE MLADIH TEHNIKOV ik pred koncem šolskega leta je tudi letos soboški Regionalni center Zveze za organizacijo tehnične kulture Slovenije pripravil regijsko tekmovanje mladih tehnikov Pomurja. Gostitelj srečanja je bila letos OŠ III Murska Sobota, tekmovališča pa so bila že po tradiciji na športnem letališču v Rakičanu, kjer je potekalo tekmovanje s prosto letečimi jadralnimi modeli ter tekmovanje z modeli raket in raketoplanov. V soboškem mestnem parku je bilo izvedeno tekmovanje v amaterskem radiogoniometriranju oziroma nam bolj poznanem "lovu na lisico", na soboškem letnem kopališču je bilo tekmovanje v vodenju modelčkov plovil, na ploščadi pred OŠ III pa v vodenju avtomobilčkov. V prostorih šole je potekala še priložnostna razstava. ŽOGA IN NEKAJ ... X rvo predstavo so odplesale plesalke mlajše selekcijske skupine, drugo pa plesalci in plesalke starejše skupine Športno kulturnega društva (ŠKD) Fitko club iz Murske Sobote. Obe koreografiji hitrih plesnih gibov in dinamične glasbe sta delo Nine Fras, ki je z obema predstavama uspela razkriti odnose in čustvovanje mladih. Mlajša selekcijska skupina med nastopom 6 junij 2003 DROBIR AKTIVNOSTI OB DNEVU RDEČEGA KRIŽA b 8. maju - mednarodnem dnevu Rdečega križa -je Območno združenje Rdečega križa Murska Sobota pripravilo niz aktivnosti. Mladi člani so pred trgovsko hišo Šoping v središču Murske Sobote postavili stojnico, kjer so mimoidočim delili propagandno gradivo in merili krvni tlak. Na sedežu v ulici Staneta Rozmana v Murski Soboti so se sestali mentorji krožkov RK z osnovnih in srednjih šol in se dogovorili za aktivnosti v tednu RK, ki je bil med 8. in 15. majem. V aktivnosti ob -50. obletnici organiziranega in prostovoljnega krvodajalstva na Slovenskem so se vključili tudi dijaki soboške gimnazije in ekonomske šole, ki so na transfuziološkem oddelku soboške bolnišnice v Rakičanu darovali kri. DAN DUHOVNOSTI IN KULTURE spomin na Jožefa Godino, duhovnika, publicista, urednika in Maistrovega borca za priključitev Prekmurja k Jugoslaviji po prvi svetovni vojni je Svetovni slovenski kongres v Murski Soboti pripravil Dan duhovnosti in kulture oziroma rehabilitacijo tega pomemanega Prekmurca, rojenega v Dolnji Bistrici. Celodnevni program je zajemal spominsko mašo v cerkvi Sv. Nikolaja, kulturni program v grajski dvorani ter odprtrazstave o njegovem življenju in delu v predprostoru iste dvorane. PODJETJU ICL CERTIFIKAT KAKOVOSTI oboško zasebno podjetje ICL, kjer se 20 zaposlenih ukvarja z zaključnimi deli v gradbeništvu, je že lani izpolnilo pogoje za pridobitev certifikata kakovosti po mednarodnih standardih ISO 9001/2000. Ob priložnostni podelitvi omenjene listine so v njihovih poslovnih prostorih v Plesah pripravili razstavo umetniških del akademskega slikarja Zdenka Huzjana iz Lendave. Razstava Ugriz sveta je bila na ogled ves maj. ROMAN JEZUSOV KATAPULT isatelj in gledališki režiser Milivoj Miki Roš, ki sodeluje tudi s Slovenci na Madžarskem in je avtor številnih televizijskih dokumentarcev, je v prostorih Kluba PAC predstavil svoj novi roman Jezusov katapult. Gre za njegovo najbolj ambiciozno zastavljeno pisanje doslej, predvsem pa besedilo, ki pogumno zastavlja številna tabuizirana vprašanja. Pogovor z avtorjem ob predstavitvi novega romana je vodil urednik knjige Robert Titan Felix. MED EKOŠOLAMI TUDI OŠ lll MS slavnostnim podpisom ekolistine je k nacionalnemu projektu Ekošola kot način življenja pristopila tudi Osnovna šola III iz Murske Sobote. Ob tem pomembnem dogodku, s katerim so se učenci in zaposleni šole zavezali k spoštovanju ohranjanja čiste in zdrave narave, so mladi v športni dvorani pripravili priložnostni program, na katerega so povabili tudi svoje starše. 7 DROBIR številka 34 FILMAR JANEZ KALIŠNIK V PAC-u ilmski večer z Janezom Kališnikom je v soboški klub PAC pritegnil številne ljubitelje velikega platna. Razlog je mogoče iskati v dejstvu, da Kališnik velja za enega najbolj plodovitih slovenskih filmskih snemalcev. Med drugim je bil tudi snemalec in direktor fotografije filma "Halgato", ki je nastal po romanu Ferija Lainščka "Namesto koga roža cveti". 30 LET KLUBA ZDRAVLJENIH ALKOHOLIKOV Služba za zdravljenje odvisnih pri Zdravstvenem domu Murska Sobota je počastila 30. obletnico delovanja Kluba zdravljenih alkoholikov (KZA). Na prireditvi so podelili priznanja najzaslužnejšim za uspešno delo kluba. Dobili so jih: psihiatrični bolnišnici Pohorski dvor in Ormož ter posamezniki: Ludvik Obal, Janez Celec, Ladislav Mataj, Štefan Zver, Zvonko Žižek, Jože Sukič in Marjan Pire. Debitantski bron Vugašic evke akademskega pevskega zbora Vugaš iz Murske Sobote smo se udeležile 31. mednarodnega festivala pevskih zborov v Olomoucu na Češkem Ob napovedi Slovenije je med množico kar završalo in spreleteli so nas neverjetni občutki. Naš trenutek je prišel nekoliko prej, saj je zbor, ki je bil pred nami, odpovedal. Pele smo v kapelici, ki je del univerze v starem delu mesta. V kapelico smo vstopile zelo samozavestne in tako tudi odpele. Zapele smo: Angleus - Claudio Monteverdi, prekmursko ljudsko Ne ouri, ne sejaj v priredbi Radovana Gobca, Veter pomladni - Pavel Šivic in pa Sok Herren -Knut Nystedt. Pele smo z dušo in srcem in občutki po uspešnem nastopu so nepopisni. Ta dan smo preživele v pričakovanju na uspešno razglasitev rezultatov, ki se je odvijala v Zimskem stadionu. Stadion je bil nabito poln pozitivno naravnanih pevcev in zborovodij. Le ti so se morali zbrati pred odrom in razglasitev rezultatov se je pričela. Komaj smo pričakale našo kategorijo G, kategorija komornih zborov. "And bronze medal goes to APZ Vugaš Murska Sobota". Skočile smo kvišku in bodrile Milevo Kralj - Buzeti, ko je stopila na oder, da prevzame bronasto medaljo. Temu je sledila zaslužena zabava. To je bila naša prva večja izkušnja in z rezultatom, ki smo ga dosegle smo zelo zadovoljne, saj v takšni zasedbi delujemo šele od leta 2000. Vsega tega ne bi doživele, če v zboru ne bi bilo pozitivne energije in prijateljstva. Seveda pa ne bi šlo brez izjemne ženske, zborovodkinje Mileve Kralj - Buzeti, ki je naša gonilna sila. V veliko pomoč so nam bili tudi naši korepetitorji Tomi Bušinoski, Mojca Gyorek, v zadnjih mesecih se nam je s svojo strokovnostjo pridružila še Anamarija Krvinšek. Velik problem vseh zborov so donatorji, a mi smo tokrat naleteli na prave ljudi, katerim gre velika zahvala, saj se brez njih festivala ne bi mogle udeležiti. Vrnitev iz Češke je šele začetek naše poti, saj smo že skovale nove načrte. Septembra še letos bomo posnele zgoščenko, naslednje leto pa se želimo udeležiti nekaterih večjih festivalov. Nataša Vlaovič Nuša Razdejšek 8 junij 2003 DROBIR GRAJSKI VEČER V DVORCU RAKIČAN a bi obnavljajočemu se dvorcu v Rakičanu vdihnili življenje tudi s povsem nove plati, so se v Izobraževalnem centru Rakičan, ki ima poleg Konjeniškega kluba grad Rakičan, številnih društev in organizacij v teh prostorih domicil, odločili, da pripravijo Grajski večer. Goste so čez prag popeljali s kočijo, na vrhu s svečami osvetljenih stopnic jih je v srednjeveški opravi pričakal grajski pisar z grajsko knjigo, kamor so se vsi vpisali, v grajskih sobanah pa so bili deležni elitnega zabavnega večera z nastopom plesnih parov baletnikov iz Maribora. Zbrane sta pozdravila gostitelja večera: "grofica" Vesna Laissani v imenu Izobraževalnega centra Rakičan ter "grof' Ivan Karoli v imenu KS Rakičan, ki sta v sproščenem nagovoru povedala tudi nekaj resnic o smislu srečanj danes in nekoč. Pred dražbo umetniške slike je bila obilna grajska pojedina. Škoda, da se tako eminentnega večera ni udeležilo več gostov. V vlogi gostiteljev, torej graščaka in grofice, sta bila Ivan Karoli, predsednik KS Rakičan, in Vesna Laissani, direktorica Izobraževalnega centra Rakičan Na elitnem večeru tudi elitni plesalci baletne šole iz Maribora, ki so bili opravljeni v prave srednjeveške kostume. MINICOM ODPRL NOVE PROSTORE ačunalniško podjetje Minicom, ki v Murski Soboti deluje že 13 let, je odprlo nove poslovne prostore v Čopovi ulici. Podjetje, ki se ukvarja z informacijskim inženiringom, je naložbo, ki je vredna 100 milijonov tolarjev, začelo jeseni 2000 in jo končalo lani. Minicom je v lasti mag. Marjana Gujta, ta čas pa zaposluje štirinajst delavcev, medtem ko sta dva zaposlena še v odvisni družbi Virus, ki je klasična računalniška trgovina. Poslovni rezultati uvrščajo Minicom na 37. mesto med podjetji na področju informacijskih tehnologij v Sloveniji, Marjan Gujt pa ocenjuje, da se z vstopom v Evropsko unijo kažejo tudi novi razvojni izzivi. Minicom danes opremlja in vzdržuje informacijske sisteme v tehnološko in informacijsko najbolj zahtevnih pomurskih podjetjih pri katerih informacijska tehnologija ni samo pripomoček za učinkovito obvladovanje financ, ampak je ta tehnologija osnovno proizvodno sredstvo za ustvarjanje nove vrednosti. 40 let rokometa v Murski Soboti b praznovanju 40-letnice prvega ženskega rokometnega turnirja v Murski Soboti je bil v dvorani tretje osnovne šole turnir veterank, ki naj bi postal tradicionalen. Sodelovalo je 40 nekdanjih igralk iz štirih klubov. Najboljše so bile rokometašice Polane, druga je bila Radgona pred Beltinci in soboškim Poletom. Cica Pučko 9 EVROPSKO LETO INVALIDOV številka 34 “Nikoli o invalidih brez invalidov” eto 2003 je proglašeno za evropsko leto invalidov in tudi leto invalidov v Sloveniji. Deklaracija o človekovih pravicah določa, da se vsi ljudje rodijo svobodni, z enakimi pravicami in dostojanstvom. Tudi invalidnost je človekova pravica. V zadnjih desetletjih smo v Evropi naredili pomemben korak od zaščitnega odnosa do invalida k prizadevanju za to, da bi invalidom omogočili, da sami vodijo svoje življenje in prevzemajo odgovornost za svoje odločitve. Pristopi, ki so v veliki meri temeljili na usmiljenju in domnevni nemoči invalidov, danes veljajo za nesprejemljive. Invalidi zahtevajo enake možnosti in dostop do novih tehnologij, zdravstvenih in socialnih programov, športnih in prostočasnih aktivnosti, svobodo gibanja (brez arhitektonskih ovir), dostopnost storitev in izdelkov. Invalidi so raznolika skupina ljudi, zato so učinkovite le tiste politike, ki to raznolikost upoštevajo. Evropsko leto invalidov 2003 je priložnost, da torej opozorimo na invalide kot enakopravne in aktivne državljane. Zato naj bi v tem letu: - promovirali pravice invalidov - ozasveščali javnost o invalidih - spreminjali odnos do invalidov - spodbujali neodvisno življenje invalidov - podpirali družine z invalidnim družinskim članov - vzpodbujali izobraževanje in zaposlovanje invalidov - vključevali invalide v vse življenjske situacije - upoštevali načelo "nikoli o invalidih brez invalidov" Da bi navedene cilje lahko uresničili tudi v pomurskem prostoru, je bil januarja 2003 ustanovljen Organizacijski odbor za izvedbo aktivnosti v evropskem letu invalidov 2003 v Pomurju. V Organizacijski odbor so vključeni člani vseh medobčinskih invalidskih društev in organizacij, vodi pa ga predsednik Medobčinskega društva slepih in slabovidnih g. Anton Tonček Kos. Odbor je sprejel program aktivnosti, ki bodo potekale skozi vse leto in ga tudi objavljamo. Spregovorila bi le o aktivnostih, ki so že potekale in ki bodo potekale v kratkem. V mesecu maju je bila izvedena demonstracija "invalidi v prometu in premagovanju ovir v vsakdanjem življenju". Člani Medobčinskega društva slepih in slabovidnih so v prometu predstavili uporabo bele palice, nakupovanje v trgovini in najemanje kredita pri banki in tako opozorili na težave, ki jih imajo slepe osebe. Člani Medobčinskega društva paraplegikov in Medobčinskega društva za cerebralno paralizo so na vozičkih opozorili na otežkočeno gibanje v prometu in ovire pri vstopu v javne ustanove. Na žalost so ugotovili, da je v mestu Murska Sobota veliko arhitektonskih ovir, zaradi katerih ne morejo obiskovati knjižnice, muzeja, gledališča in kina, javnih lokalov itd. Člani Medobčinskega društva gluhih in naglušnih so predstavili sporazumevanje v javnih ustanovah, na Upravni enoti M. Sobota in v lekarni. Opozorili so na pravico gluhih oseb do tolmača, ki ga morajo zagotoviti javne institucije v skladu z določili Zakona o uporabi slovenskega znakovnega jezika, ki je bil sprejet v letu 2002. Izpostavili so tudi problem indukcijskih zank za naglušne in gluhe osebe, ki so postavljene le v cerkvah, drugod jih pa na žalost še nikjer ni. Člani Odbora so bili 4. junija 2003 prisotni na proslavi ob evropskem letu invalidov, ki je bila organizirana v Ljubljani v Cankarjevem domu. V juniju bo organizirana razprava na temo globalizacija in drugačnost ter deinstitucionalizacija - bivalne skupnosti med posameznikom in sistemom. V razpravi bodo sodelovali člani vseh invalidskih organizacij in društev ter predstavniki zavodov in institucij, ki delajo z invalidsko populacijo. 28. junija 2003 bo na letališču v Rakičanu organizirana osrednja kulturna prireditev v Pomurju, ki jo bodo izvedli invalidi različnih društev. Na ogled bo tudi razstava izdelkov posameznih organizacij in društev ter razstava slik in esejev učencev osnovnih šol v Pomurju na temo invalidnosti. Po predlogu invalidov bodo med letom predstavljene ovire v prometu in vsakdanjem življenju tudi v drugih mestih v Pomurju. Ob skupnem akcijskem programu posamezne invalidske organizacije in društva vodijo še svoje aktivnosti. Želimo, da bi bili ob evropskem letu invalidov 2003 dobro informirani ter da vsak, ki ima kakršen koli predlog za dopolnitev programa ali aktivnost, le-to sporoči Organizacijskemu odboru na naslov: Organizacijski odbor za izvedbo aktivnosti ob evropskem letu invalidov 2003, Arhitekta Novaka 4, 9000 Murska Sobota. S skupnimi idejami in močmi bomo lažje dosegli zastavljene cilje. Še posebej VABLJENI 28.6.2003 ob 10.00 na srečanje invalidov v Pomurju na letališče Rakičan. Rofina BERNJAK 10 junij 2003 CIVILNA ZAŠČITA Civilna zaščita Mestne občine Murska Sobota v prvem polletju imsko obdobje se na področju zaščite, reševanja in pomoči v veliki meri izkoristi za urejanje evidenc, razporejanje dodelave načrtov delovanja sistema zaščite, reševanja in pomoči ter za preverjanje sposobnosti enot in služb civilne zaščite za hitro posredovanje v primeru potrebe. Tako je bilo za vse pripadnike v sistemu civilne zaščite izvedeno preverjanje dosegljivosti preko telefonov. V zimskem času so bili zaključeni tudi postopki za razporejanje poverjenikov za civilno zaščito v mestu Murska Sobota in po naseljih izven mesta Murska Sobota. To so občani, ki bodo predstavljali vezni člen med prebivalci naše občine in organi vodenja na področju zaščite, reševanja in pomoči v primeru morebitnih elementarnih in drugih nesreč v naši občini, ki bi ogrožale ljudi in njihovo premoženje. Komaj smo vstopili v pomlad, že se je začelo sušno obdobje in bila je razglašena velika požarna ogroženost naravnega okolja. Ker je čut odgovornosti vseh nas za zaščito okolja prav v primerih sušnega obdobja nezadostna, so bile v tem času angažirane operativne gasilske enote za izvajanje gasilske straže, s čimer se poskuša stalno opozarjati občane o nevarnosti požarov v naravi in nadzorovati morebitne kršitelje. V aktivnosti nadzora in opozarjanja je bila vključena tudi redarska služba Mestne občine Murska Sobota. Velika požarna ogroženost naravnega okolja je trajala vse do 03.04.2003. Nikakor pa ni odveč poudariti, da je tudi mesec junij kljub manjšim padavinam spet sušen in da previdnost s kurjenjem v naravi zaradi varnosti za las in naše premoženje ni odveč. Usposabljanja enot in služb civilne zaščite so tisti del aktivnosti Občinskega štaba za civilno zaščito, ki so nujna za spešno izvajanje nalog zaščite, reševanja in pomoči. Ker je prvi del leta že tradicionalno rezerviran za usposabljanje in preverjanje usposobljenosti ekip prve medicinske pomoči ivilne zaščite, je bilo v začetku maja izvedeno usposabljanje in preverjanje usposobljenosti ekip prve medicinske pomoči civilne zaščite v Mestni občini Murska Sobota. Vseh sodelujočih ekip je bilo trinajst. Rezultati preverjanja, katerega izvajajo strokovne komisije Območnega združenja rdečega križa Murska Sobota, so pokazali, da so sedanje usmeritve in pristop k delu z enotami in službami civilne zašite s strani Občinskega štaba za civilno zaščito strokovno pravilne. Ker bo v mesecu septembru 2003 izvedeo IX.regijsko preverjanje usposobljenosti ekip prve medicinske pomoči v Prosenjakovcih, so komisije izvedle ocenjevanje dela ekip s točkovanjem. Tako smo dobili tri ekipe, ki se bodo udeležile IX. regijskega preverjanja uspsobljenosti ekip prve medicinske pomoči civilne zaščite in rdečega križa. Tri najuspešnejše ekipe so: 1. Ekipa prve medicinske pomoči civilne zaščite Nemčavci v sestavi Majda GABER, Verica KUČAN, Marjeta ŽILAVEC, Slavica GOSTONJ, Irena ŠRAJNAR in Slava HORVAT. 2. Ekipa prve medicinske pomoči civilne zaščte Markišavci v sestavi Dušan FLISAR, Nada HORVAT, Boris VUČKIČ, Liljana FRANKO, Jana DRVARIČ in Barbara BUKVIČ. 3. Ekipa prve medicinske pomoči civilne zaščite Rakičan v sestavi Hermina LIPAI, Srečko JOŠAR, Boris ŠUSTER, Zdenka SMOLKO, Zdenko FILIPIČ ter Geza ŠIPLIČ, ki je nadomestil poškodovanega Nikolaja SCHMIDLECHNERJA. Že dalj časa tudi upamo na uvrstitev na državno preverjanje ekip prve medicinske pomoči civilne zaščite in rdečega križa. Lansko leto smo že drugič zasedli drugo mesto na regijskem preverjanju ekip prve medicinske pomoči civilne zaščite, zato bi bil že čas, da bo poleg dobre usposobljenosti in veliko vloženega truda pripadnikov ekip prve medicinske pomoči civilne zaščite na naši strani tudi kanček sreče, ki bo popeljal eno od naših ekip na državno preverjanje usposobljenosti ekip prve medicinske pomoči. Zagotavljanje zvez za ekipe prve medicinske pomoči in Občinskega štaba za civilno zaščito je opravljala služba za podporo, ki je postavila pod nadzor in pripravljenost tudi enote in službe civilne zaščite, ki na tem usposabljanju niso sodelovale. S tem je bila preverjena tudi celovitost v delovanju vseh enot in služb m vseh ostalih subjektov sistema zaščite, reševanja in pomoči v Mestni občini Murska Sobota. Delo vseh v sistemu zaščite, reševanja in pomoči je v večini skrito očem dnevnega opazovalca, zato pa je delo vseh tistih, ki tako z usposabljanjem kot tudi nudenjem pomoči pomagajo sebi, bližnjim in našemu okolju, hvale vredno. Stanislav WOLF 11 URADNE OBJAVE številka 34 POROČILO O ZDRAVSTVENI USTREZNOSTI PITNE VODE IN VARNOSTI VODOPRESKRBE ZA MESTNI VODOVOD MURSKA SOBOTA V LETU 2002 Mestni vodovod Murska Sobota oskrbuje približno 22 500 prebivalcev v občinah M.Sobota, Moravske Toplice, Puconci in Cankova ter tudi gospodarstvo v teh občinah, (do konca junija tudi občino Beltinci). Napajalna voda je podtalnica, ki se zajema v črpališčih Krog, Fazanerija in Črnske meje. Največja količina vode se črpa v črpališču Krog. Iz črpališč Črnske meje in Fazanerija se voda v večjih količinah črpa samo v primeru večje porabe v sušnih obdobjih. V letu 2002 je bilo načrpano skupaj 3 134 696 m3 od tega 68,5% iz črpališča Krog, 14,9% iz črpališča Črnske meje in 16,6% iz črpališča Fazanerija. Priprava vode se ne izvaja. Za dezinfekcijo s plinskim klorom je v črpališčih Krog in Črnske meje postavljena klorirna naprava, ki se z minimalnim doziranjem (manj kot 0,1 mg/l) vzdržuje za primer večjih del na omrežju ali druge nepredvidene dogodke, ko bi lahko prišlo do bakteriološkega onesnaženja vode. Zdravstveno ustreznost pitne vode kontrolira Zavod za zdravstveno varstvo M.Sobota, ki tedensko odvzame 5 vzorcev za redne bakteriološke preiskave (po 2 vzorca na črpališčih in 3 vzorci na omrežju) ter izmenoma po 1 oz. 2 vzorca tedensko za redne kemične preiskave. Štirikrat letno se naredijo občasne (razširjene) bakteriološke in kemične analize. V letu 2002 je bilo odvzeto 275 vzorcev pitne vode za bakteriološke in 87 vzorcev za kemične analize. Bakteriološko je bilo oporečnih 5 (1,8%) vzorcev, od tega po en vzore v črpališčih Krog in Fazanerija in 2 na omrežju, zaradi vsebnosti koliformnih bakterij in en vzorec na omrežju zaradi povečanega števila mikroorganizmov pri 22°C in 37°C. Kemično oporečnih je bilo 11 vzorcev (12,6%): • na omrežju je bil oporečen 1 vzorec zaradi presežene vrednosti atrazina in desetil - atrazina. • na črpališču Črnske Meje je bilo oporečnih 5 vzorcev zaradi povečane vsebnosti desetil atrazina - vsi ti vzorci so bili odvzeti v okviru spremljanja gibanja koncentracije pesticidov in ne v okviru sistematskega nadzora. V tem črpališču so bili oporečni še 3 vzorci in sicer zaradi povečane koncentracije nitratov in amonija. • na črpališču Krog so bili oporečni 3 vzorci zaradi presežene vrednosti amonija. Pri odvzemu kontrolnega vzorca na vsebnost amonija v črpališču Črnske meje, le tega ni bilo več v povečani koncentraciji. Prav tako v črpališču Krog, vsebnost amonija ni bila povečana pri kontrolnih vzorcih iz posameznih vodnjakov na tem črpališču. V tabelah je prikazano gibanje vsebnosti atrazina in njegovega metabolita desetetil-atrazina v obeh omenjenih črpališčih ter v omrežju od leta 1997 naprej. Vsebnosti atrazina in njegovih metabolitov ter nitratov v Mestnem vodovodu Murska Sobota - črpališče Črnske Meje: Atrazin (normativ 0.1 (g/l) jan feb mar apr maj jun jul avg sep okt nov dec 1997 0,08 0,10 1998 1999 0,13 2000 0,10 0,09 0,05 2001 <0,05 <0,03 <0,05 2002 <0,03 <0,05 <0,03 <0,03 <0,03 Desetil-Atrazin (normativ - 0,1 (g/l) jan feb mar apr maj jun jul avg sep okt nov dec 1997 0,07 0,44 1998 1999 0,30 2000 0,28 0,22 0,26 2001 0,30 0,23 0,22 2002 0,18 0.2 0,18 0,2 0,17 Nitrati (normativ 50 mg/l) jan feb mar apr maj jun jul avg sep okt nov dec 1997 48,7 50,9 42,1 39,4 39 46,5 40 1998 40 1999 38 34 31,4 2000 33,6 33,6 38,5 38 31,4 2001 38 44,2 2002 41,5 61,9 46,9 54 42 49,1 40,2 39,8 51,3 Vsebnosti atrazina in njegovih metabolitov ter nitratov v Mestnem vodovodu Murska Sobota-črpališče Fazanerija: Atrazin (normativ 0.1 (g/l) jan feb mar apr maj jun jul avg sep okt nov dec 1997 0,27 0,27 1998 1999 0,24 2000 0,10 0,11 0,11 2001 0,12 0,14 0,14 2002 0,08 0,09 0,1 Desetil-Atrazin (normativ -0,1 (g/l) jan feb mar apr maj jun jul avg sep okt nov dec 1997 0,23 0,22 1998 1999 0,13 2000 0,11 0,10 0,11 2001 0,16 0,12 0,09 2002 0,08 0,1 0,06 Nitrati (normativ - 50mg/l N03) jan feb mar apr maj jun jul avg sep okt nov dec 1997 1998 1999 2000 18,1 2001 5,7 2002 15 13,7 2003 4 8.8 Vsebnosti atrazina in njegovih metabolitov ter nitratov -M.V. M. Sobota Omrežje: Atrazin (normativ 0.1 (g/ jan feb mar apr maj jun jul avg sep okt nov dec 1997 0,06 1998 1999 2000 <0,03 0,07 2001 <0,03 <0,03 <0,03 <0,03 <0,03 2002 <0,03 <0,03 0,12 <0,03 <0,03 12 junij 2003 URADNE OBJAVE Desetil-Atrazin (normativ -0,1 (g/l) jan feb mar apr maj jun jul avg sep okt nov dec 1997 0,09 1998 1999 2000 0,10 0,23 2001 0,13 0,07 0,09 <0,03 0,07 2002 <0,03 0,09 0,11 <0,03 0,05 Nitrati (normativ 50 mg/l) jan feb mar apr maj jun jul avg sep okt nov dec 1997 23.5 15,1 13,3 23 20,8 16,3 12 9 8 1998 22 77 15,5 1999 15 34 20,3 2000 12,8 18,1 14,1 15 32,3 2001 16,5 30,5 23,9 18,6 22,1 2002 16,4 26,1 12,8 11,1 15,9 Pri mejni vrednosti za pesticide (0,1µg/l za posamezen pesticid in 0,5µg/l za pesticide skupno) gre za načelno "ekološko" mejno vrednost, ki izhaja iz predpostavke, da naj snovi iz skupine pesticidov v pitni vodi, ne bi bilo. Svetovna zdravstvena organizacija določa kot zdravstveno problematično koncentracijo pesticida atrazina 2µg/l. To pomeni, da uživanje vode, ki vsebuje manj kot 2µg/l atrazina, po dosedanjih znanstvenih dognanjih ne predstavlja nevarnosti za zdravje. V letu 2003 se bo vsebnost pesticidov v pitni vodi na omrežju kontrolirala 4 krat s predvidenimi občasnimi analizami. Potrebno je nadaljevati spremljanje trenda gibanja vsebnosti pesticidov na posameznih črpališčih. V črpališčih Črnske meje in Fazanerija se zaradi intenzivnega kmetovanja v neposredni bližini vodnih zajetij, nahajajo občasno povečane koncentracije določenih pesticidov, zlasti atrazina in desetil - atrazina in nitratov. Ker dajeta ti dve črpališči manj kot 40% celotne letne količine pitne vode, z mešanjem vode iz črpališča Krog (kjer teh pesticidov ni), dosežemo, da je voda v vodovodnem sistemu neoporečna. Po oceni Zavoda za zdravstveno varstvo iz M.Sobote je bila v letu 2002 gradbeno urejenost in sanitarno tehnično vzdrževanje zajetij, črpališč in ostalih delov vodovodnega sistema zadovoljiva. Ocenjujejo, da je bila pitna voda iz omrežja vodovoda M.Sobota zdravstveno ustrezna, predpisani režim za vodovarstveni pas pa se v celoti ne izvaja, zato ocenjujejo da je bila vodooskrba pogojno varna. Zaradi velikega števila njiv v II. vodovarstvenem pasu Črnske meje (30 ha) in Fazanerije (12 ha) bi bilo iluzorno pričakovati, da se bo preobrazba terena zgodila čez noč. V letu 2002 smo z opozorilnimi tablami označili meje ožjega varnostnega pasu II. cona. V letu 2002 je skrb za vode s sprejetjem Zakona o vodah (Ur.l. RS, št. 67/2002) prevzela država. Podrobni podzakonski akti o vseh postopkih upravljanja in zaščite voda še niso sprejeti. Ko bodo, bomo delovali in ukrepali v skladu s predpisi. Boris PETRIC, univ.dipl.inž.el. Na podlagi 12. člena Pravilnika o dodeljevanju sredstev za pospeševanje in razvoj kmetijstva v Mestni občini Murska Sobota (Uradni list RS, št. 74/02 in 45/03) objavlja Mestna občina Murska Sobota, Kardoševa 2, 9000 Murska Sobota javni razpis o uvedbi ukrepov za pospeševanje in razvoj kmetijstva v Mestni občini Murska Sobota I. Predmet javnega razpisa: so subvencije in sicer: • subvencioniranje zdravljenja mastitisa; • subvencioniranje zdravljenja prašičje enzootske pneumonije; • subvencioniranje nakupa hladilne tehnike; • subvencioniranje kemične analize vzorcev zemlje in krme; • subvencioniranje apnenja tal; • subvencioniranje zavarovalne premije za zavarovanje posevkov in plodov; • subvencioniranje testiranja škropilnih naprav; • sofinanciranje izobraževanja kmetov za potrebe kmetijstva; • sofinanciranje nakupa kmetijskih zemljišč; • pospeševanje društvene dejavnosti; • izvajanje različnih programov in projektov v kmetijstvu; • subvencioniranje realne obrestne mere investicijskih kreditov v kmetijstvu. II. Okvirna višina sredstev: Za razpisane ukrepe se določi skupna okvirna višina sredstev 9.000.000,00 sit. III.Subvencioniranje zdravljenja mastitisa 1. Pogoji za pridobitev sredstev: zahtevek (obrazec 01) in predloženi plačani račun, izstavljen s strani organizacije pooblaščene za izvajanje javne veterinarske službe. 2. Omejitev: Sredstva se ne dodelijo za pokrivanje tistega dela stroškov, ki je bil povrnjen s strani zavarovalnice. 3. Upravičenci: fizične osebe s stalnim prebivališčem in opravljanjem kmetijske dejavnosti v Mestni občini Murska Sobota. 4. Višina subvencioniranja: 50 % vrednosti plačanega računa za opravljeno storitev. IV. Subvencioniranje zdravljenja prašičje enzootske pneumonije 1. Pogoji za pridobitev sredstev: zahtevek (obrazec 02), predloženi plačani račun, izstavljen s strani pooblaščene organizacije za izvajanje javne veterinarske službe, in dokazilo o pogodbeno urejenem zdravstvenem varstvu živali. 2. Upravičenci: fizične osebe s stalnim prebivališčem in opravljanjem kmetijske dejavnosti v Mestni občini Murska Sobota. 3. Višina subvencioniranja: 50 % vrednosti plačanega računa stroškov opravljene storitve, vendar ne več kot 90.000 sit letno na rejo. V. Subvencioniranje nakupa hladilne tehnike 1. Pogoji za pridobitev sredstev: zahtevek (obrazec 03), predloženi plačani račun o nakupu in pozitivno pisno strokovno mnenje Pomurskih mlekarn. 2. Upravičenci: fizične osebe s stalnim prebivališčem in opravljanjem kmetijske dejavnosti v Mestni občini Murska Sobota. 3. Višina subvencioniranja: 20% vrednosti nakupa oziroma največ 200.000 sit na hladilno napravo. VI. Subvencioniranje kemične analize vzorcev zemlje in krme 1. Pogoji za pridobitev sredstev: zahtevek (obrazec 04) in predloženi plačani račun, izstavljen s strani pooblaščene ustanove, ki je opravila analizo. 2. Upravičenci: fizične osebe s stalnim prebivališčem v Mestni občini Murska Sobota. 3. Višina subvencioniranja: 50 % vrednosti plačanega računa za opravljeno analizo. 13 URADNE OBJAVE številka 34 VII. Subvencioniranje apnenja tal 1. Pogoji za pridobitev sredstev: • maksimalna subvencionirana količina nakupa je pri apnencu 50.000 kg in pri saturacijskem mulju 100.000 kg na kmetijsko gospodarstvo; ? na površino 1 ha se prizna največ 2,5 t apnenca oziroma 10 t saturacijskega mulja; • zahtevek (obrazec 05), predloženi plačani račun o nakupu apnenca oziroma saturacijskega mulja in dokazilo o lastništvu oz. najemu kmetijskih zemljišč, na katerih se je izvedel ukrep. 2. Upravičenci: fizične in pravne osebe s stalnim prebivališčem oziroma sedežem v Mestni občini Murska Sobota. 3. Višina subvencioniranja: pri apnencu 3 sit/kg oziroma največ do 30% vrednosti na kg in pri saturacijskem mulju 60 % vrednosti plačanega računa za nakup (prevoz se ne subvencionira). Vlll. Subvencioniranje zavarovalne premije za zavarovanje posevkov in plodov 1. Pogoji za pridobitev sredstev: • v imenu upravičenca uveljavlja subvencijo zavarovalnica, s katero ima upravičenec sklenjeno zavarovanje za zavarovanje posevkov in plodov; • dodatni popust zavarovalnice v višini vsaj polovice procentualnega zneska, ki ga subvencionira občina; • med zavarovalnico in Mestno občino Murska Sobota se sklene pogodba o poslovnem sodelovanju; • zahtevek in dokazilo o sklenjenem zavarovanju oziroma predloženi seznam upravičencev, iz katerega je razvidna premija in subvencionirani del za posameznega upravičenca. 2. Upravičenci: fizične osebe s stalnim prebivališčem v Mestni občini Murska Sobota. 3. Višina subvencioniranja: 30% višine zavarovalne premije za zavarovanje posevkov in plodov. IX. Subvencioniranje testiranja škropilnih naprav 1. Pogoji za pridobitev sredstev: • subvencionira se testiranje ustreznih in tehnično dovoljenih škropilnih naprav; • zahtevek (obrazec 06), predloženi plačani račun o opravljenem testiranju, ki ga izda za testiranje pooblaščena ustanova, in potrdilo, iz katerega je razvidno, da je naprava usposobljena za delo. 2. Upravičenci: fizične osebe s stalnim prebivališčem v Mestni občini Murska Sobota. 3. Višina subvencioniranja: 50 % plačanega računa za testiranje ustrezne in tehnično dovoljene škropilne naprave. X. Sofinanciranje izobraževanja kmetov za potrebe kmetijstva 1. Pogoji za pridobitev sredstev: • izobraževanje mora biti namenjeno strokovnemu izpopolnjevanju in izobraževanju, ki uvaja nova znanja povezana s kmetijstvom in mora biti izvedeno s strani za to pooblaščene oziroma registrirane ustanove; • zahtevek (obrazec 07), dokazilo o plačilu udeležbe na izobraževanju in kopija potrdila o uspešno opravljenem izobraževanju. 2. Omejitev: Sredstva se ne dodelijo za tečaje in programe, ki se izvajajo v okviru rednega izobraževanja. 3. Upravičenci: fizične osebe s stalnim prebivališčem v Mestni občini Murska Sobota. 4. Višina sofinanciranja: 50% vrednosti izobraževanja oziroma največ 100.000 sit na izobraževanje. XI. Sofinanciranje nakupa kmetijskih zemljišč 1. Pogoji za pridobitev sredstev: • kupljeno kmetijsko zemljišče mora biti večje od 0,5 ha ali predstavljati zaokrožitev oziroma povečanje obdelovalnega kosa istega kmetijskega gospodarstva nad skupno površino 0,5 ha in se uporabljati za intenzivno kmetijsko pridelavo; • kupljeno kmetijsko zemljišče mora upravičenec obdržati še najmanj 10 let po prejemu sredstev; • zahtevek (obrazec 08), overjena kupoprodajna pogodba in kopija katastrskega načrta. 2. Upravičenci: fizične osebe s stalnim prebivališčem in opravljanjem kmetijske dejavnosti v Mestni občini Murska Sobota. 3. Višina sofinanciranja: 10 % vrednosti kupnine vendar ne več kot 500.000 sit na kmetijsko gospodarstvo na leto. XII.Pospeševanje društvene dejavnosti 1. Osnovni pogoji za pridobitev sredstev: • registracija pravne osebe v skladu s predpisi, ki urejajo društva; • delovanje na področju kmetijstva in s kmetijstvom povezanimi dejavnostmi; • realno izvedljiv program dela za leto 2003; • pisni zahtevek z utemeljitvijo zahteve (obrazca 09) in zahtevane priloge navedene v razpisni dokumentaciji. 2. Upravičenci: društva in njihove zveze s področja kmetijstva, ki imajo sedež na območju Mestne občine Murska Sobota. Sofinanciranje lahko uveljavljajo tudi društva in njihove zveze, ki imajo aktivno članstvo s stalnim prebivališčem v Mestni občini Murska Sobota ter imajo sedež izven območja Mestne občine Murska Sobota, če na območju Mestne občine Murska Sobota za to področje ni registriranega društva ali njihove zveze. 3. Osnovna merila: • pomen dejavnosti, ki jo opravlja posamezno društvo oz. zveza za ohranjanje in pospeševanje kmetijstva, • aktivnost delovanja društva oz. zveze, • delež izvedenega programa od celotne vrednosti programa, • pomen izobraževanja v programu društva oz. zveze in zagotavljanje pomoči kmetijskim gospodarstvom na področju izobraževanja, • zagotavljanje čim širše predstavitve kmetijskim uporabnikom in javnosti, • zastopanje čim večjega števila aktivnega članstva, s poudarkom na članstvu iz mestne občine Murska Sobota. 4. Upravičeni stroški: • stroški izvedbe aktivnosti planiranih v letnem programu dela; • stroški mednarodnih aktivnosti; • drugi stroški povezani z delovanjem društva oz.zveze. 5. Višina sofinanciranja: do 50% upravičenih stroškov izkazanih na podlagi priznane vrednosti programa društva oz. zveze. XIII.Izvajanje različnih programov in projektov v kmetijstvu 1. Osnovni pogoji za pridobitev sredstev: pisni zahtevek s predložitvijo programa oziroma projekta in utemeljitvijo zahteve (obrazca 10). 2. Upravičenci: pravne in fizične osebe s sedežem oziroma s stalnim prebivališčem v Mestni občini Murska Sobota. Sofinanciranje lahko izjemoma uveljavljajo tudi pravne in fizične osebe, ki imajo sedež oziroma stalno prebivališče izven območja Mestne občine Murska Sobota, če se izkaže pomembnost njihovega programa oziroma projekta za razvoj in pospeševanje kmetijstva in z njim povezanih dejavnosti v Mestni občini Murska Sobota. 3. Osnovna merila: • pomen programa oz. projekta za ohranjanje in pospeševanje kmetijstva, • vsebina, kvaliteta in realnost predloženega programa oz. projekta, • pomen dejavnosti, ki jo opravlja posamezna pravna in fizična oseba za ohranjanje in pospeševanje kmetijstva, • struktura virov financiranja. 4. Upravičeni stroški: stroški povezani z izvedbo programa oz. projekta. 5. Višina sofinanciranja: do 50% upravičenih stroškov izkazanih na podlagi priznane vrednosti programov in/ali na podlagi predložitve plačanih računov. XIV. Subvencioniranje realne obrestne mere investicijskih kreditov v kmetijstvu 1. Instrument pomoči: subvencija realne obrestne mere. 2. Višina subvencije realne obrestne mere: do 5%. 3. Razpisana skupna vrednost kreditov: sredstva v vrednosti, ki ustreza subvenciji realne obrestne mere za skupni znesek 30.000.000 sit odobrenih kreditov. 4. Nameni: A. novogradnja, obnova hlevov in nakup pripadajoče hlevske opreme za rejo govedi; B. novogradnja, obnova hlevov in nakup hlevske opreme za rejo prašičev; C. izgradnja objektov za rejo drobnice, perutnine, kuncev, konj in proizvodnjo gob; D. izgradnja objektov za vrtnarsko pridelavo; E. izgradnja skladiščnih kapacitet; F. nakup nove specialne mehanizacije; G. investicije v objekte in opremo za opravljanje dopolnilnih dejavnosti. 14 junij 2003 URADNE OBJAVE 5. Upravičeni stroški za posamezne namene iz točke 4.: A. račun za pripravljalna dela, projektno dokumentacijo, izvedbena dela in nabavo opreme; B. račun za pripravljalna dela, projektno dokumentacijo, izvedbena dela in nabavo opreme; C. račun za pripravljalna dela, projektno dokumentacijo, izvedbena dela in nabavo opreme; D. račun za pripravljalna dela, projektno dokumentacijo, izvedbena dela in nabavo opreme; E. račun za pripravljalna dela, projektno dokumentacijo, izvedbena dela in nabavo opreme; F. račun o nakupu specialne mehanizacije; G. račun za pripravljalna dela, projektno dokumentacijo, izvedbena dela in nabavo opreme. 6. Predložena dokumentacija: • izpolnjeni obrazci 11; • kratek opis investicije z osnovnimi podatki o investiciji, vključujoč ekonomsko upravičenost investicije, oceno možnosti obstoja kmetijskega gospodarstva ter poklicne sposobnosti in zmožnosti upravičenca (izdela kmetijska svetovalna služba); • v primeru, da je upravičenec s.p. ali pravna oseba, se predloži dokazilo o registraciji za opravljanje kmetijske dejavnosti; • uradni predračun oziroma račun za izvedena dela oziroma opravljen nakup; • mnenje kmetijske svetovalne službe o upravičenosti investicije; • sklep oziroma pogodba z banko ali drugo finančno organizacijo o odobritvi posojila. Dodatna dokumentacija: • pri graditvi oz. obnovi objektov: a) gradbena dokumentacija oziroma ustrezna dovoljenja; b) ekološko poročilo kmetijske svetovalne službe. • pri investiciji v nakup specialne mehanizacije: a) prospekt s tehnično dokumentacijo. 7. Upravičenci: Na razpis se lahko prijavijo pravne in fizične osebe, ki izpolnjujejo naslednje kriterije: • fizične osebe, ki opravljajo kmetijsko dejavnost; • pravne osebe, ki opravljajo kmetijsko dejavnost z največ 30 zaposlenimi; • stalno prebivališče oziroma sedež pravne osebe na območju Mestne občine Murska Sobota. 8. Osnovni pogoji in osnovna merila za prijavo na razpis: • med viri financiranja zagotovljenih najmanj: • 35 % lastnih sredstev predračunske vrednosti investicije, če je investicija namenjena za nov proizvodni program na kmetiji; • 50 % lastnih sredstev predračunske vrednosti investicije, če je investicija namenjena v širitev dejavnosti; • doba odplačevanja kredita največ 10 let; • začetek investicije v tekočem letu; • ta oblika pomoči se lahko dodeli, če pomeni vzpodbudo za izvedbo projekta oziroma je zanj nujno potrebna. 9. Pogodba: Med finančno organizacijo, upravičencem in Mestno občino Murska Sobota se sklene tripartitna pogodba, s katero se določijo medsebojne pravice in obveznosti. XV. Skupni pogoji: Upravičenec lahko pridobi sredstva za isto investicijo oziroma isti program/projekt samo iz enega ukrepa po tem razpisu. Pri uveljavljanju ukrepov pod točkami III., V., VI., IX., X. in XI. se priznavajo računi oziroma dokazila o plačilu, izstavljeni oz. overjeni po zadnjem datumu za oddajo zahtevkov v okviru posameznega ukrepa Sklepa o razpisu o uvedbi ukrepov za pospeševanje in razvoj kmetijstva v Mestni občini Murska Sobota v letu 2002. Pri ukrepih pod točkami IV., VII., Vlll., XII.,.XIII. in XIV. se priznavajo računi, zahtevki za izplačilo in dokazila o plačilu, izstavljeni po 31.12.2002. XVI.Vsebina vloge: Vlagatelji, ki se prijavljajo za ukrepe pod točkami III. do XIV. morajo vložiti vlogo oziroma izpolnjene predpisane obrazce in priložiti zahtevano dokumentacijo oziroma dokazila, ki so pod posameznim ukrepom navedeni v razpisu oziroma v razpisni dokumentaciji. Obrazci vlog in razpisna dokumentacija so od začetka razpisa na voljo med uradnimi urami na Mestni občini Murska Sobota, Kardoševa 2, 9000 Murska Sobota, soba št. 8. Vse informacije v zvezi z razpisom se dobijo na Mestni občini Murska Sobota, Oddelek za gospodarske in negospodarske dejavnosti, Kardoševa 2,9000 Murska Sobota, ali na tel. 02/531-10-00, kontaktni osebi Silvija Kouter in Štefan Cigan. XVII.Rok in način vložitve vloge: Rok za vložitev vlog je do izkoriščenosti sredstev oziroma najkasneje do končnih datumov za uveljavljanje finančnih sredstev, ki je pri ukrepih pod točkami od III. do X. 28.11.2003, pri ukrepih pod točkama XI. in XIV. 30.10.2003, pri ukrepu pod točko XII. 29.08.2003 in pri ukrepu pod točko XIII. 30.09.2003. Vloge pod točkami III. do XI. se pošljejo s priporočeno pošto na naslov: Mestna občina Murska Sobota, Kardoševa 2,9000 Murska Sobota, s pripisom “subvencije v kmetijstvu" oziroma se vložijo neposredno v sprejemni pisarni mestne občine. Vloge pod točkami XII. do XIV. se pošljejo s priporočeno pošto na naslov: Mestna občina Murska Sobota, Kardoševa 2, 9000 Murska Sobota, oziroma vložijo neposredno v sprejemni pisarni mestne občine. Predložena vloga mora biti v zaprti ovojnici in označena z oznako "ne odpiraj - vloga" s pripisom Ukrepi v kmetijstvu in navedbo ukrepa na katerega se nanaša. XVIII.Obravnava vlog: Vloge, razen vlog pod točko XII., bo strokovna komisija obravnavala predvidoma vsak prvi teden v sledečem mesecu. Vloge pod točko XII. bo strokovna komisija obravnavala po preteku končnega datuma za oddajo vlog pri tem ukrepu prvi teden v sledečem mesecu. Komisija opravi strokovni pregled popolnih vlog ter jih oceni na podlagi pogojev in meril, ki so navedena v razpisu oziroma v razpisni dokumentaciji. Na podlagi ocene vlog komisija pripravi predlog prejemnikov finančnih sredstev. 0 upravičenosti do dodelitve sredstev odloči župan s sklepom. 0 odločitvi bodo prosilci obveščeni v roku 15 dni po odločitvi in pri vlogah pod točkami XI. do XIV. pozvani k podpisu pogodbe. Če se prosilci v roku 8 dni ne odzovejo na poziv, se šteje, da so umaknili vlogo za pridobitev sredstev. Prepozno prispele vloge se zavrže, neutemeljene pa zavrne. Vlagatelje nepopolnih vlog komisija v roku 8 dni od pregleda vlog pisno pozove, da jih dopolnijo. Rok dopolnitve je 10 dni od dneva prejema poziva za dopolnitev. Nepopolne vloge, ki jih vlagatelj v navedenem roku ne dopolni, se zavrže, neustrezno dopolnjene vloge pa zavrne. Zoper odločitev lahko vlagatelj vloži pritožbo za preveritev utemeljenosti sklepa o dodelitvi sredstev na naslov Mestne občine Murska Sobota v roku 8 dni od prejema sklepa. Odločitev župana o pritožbi je dokončna. Prepozno vložene pritožbe se zavrže. XIX. Nenamenska poraba sredstev: V primeru nenamenske porabe sredstev mora prejemnik vsa pridobljena sredstva vrniti skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi, ki se obračunavajo od dneva uveljavitve subvencije do dneva vračila sredstev, in sicer: • če so bila sredstva delno ali v celoti nenamensko uporabljena, • če se ugotovi, da je upravičenec pri pridobitvi sredstev na zahtevkih navajal neresnične podatke. XX. Poraba: Za namene iz točk od III. do XII. je obdobje subvencioniranja proračunsko leto 2003. Za namene iz točk XIII. in XIV. se dinamika porabe določi s pogodbo. Številka: 41407-15/2003 Mestna občina Murska Sobota Murska Sobota, dne 10.06.2003 Župan Anton SLAVIC 15 MLADI številka 34 O festivalu TE MIKKA? etos, 11. in 12. julija, bo MIKK že drugič zapovrstjo v Prekmurju -točneje na letališču Aero kluba Murska Sobota organiziral, zdaj že tradicionalni festival "TE MIKKA?2003?". V rokah držite njegov flyer, ker je lep in vas mik(k)a, navsezadnje pa želite tudi izvedeti kaj o festivalu, a ne da? KAJ LAHKO PRIČAKUJETE LETOS? Preko 20 kvalitetnih domačih in tujih glasbenih skupin! Koncerti se bodo začeli ob 16.00 in bodo trajali pozno v noč, oz. zgodaj v jutro. Dodatne, podrobne informacije o nastopajočih še sledijo na naslednjih straneh, zato imejte odprte svoje avdio/video senzorje in bodite v stanju pripravljenosti za vsrkavanje svežih informacij! Po končanem koncertnem dogajanju vas bodo zabavali DJ-i elektronske glasbe iz Gradca (Avstrija) in domači DJ-i. Nastopajoči: • DÄLEK (ZDA) - najboljši koncert in plošča v letu 2002 po izboru Radia Študent, • NOCTIFERIA (Slovenija) - najbolj znana slovenska black/death metal skupina; 8 tednov prvi na Videospotnicah, • SHANDON (Italija) italijanski odgovor na EJ • EDO MAAJKA & LEKSAURINI (BIH, Hrvaška) - najboljša hip hop plošča za leto 2002 na prostorih ex -YU • PSYCHO-PATH (Slovenija) - dobitniki dve leti zapored nagrade za najboljši bend po izboru glasbene redakcije Studia City, • EYESBURN (Srbija) - nastopali v srbski filmski uspešnici "Munje" • SREČNA MLADINA (Slovenija) • MONOCHROME (Nemčija) odlična post HC skupina iz Stuttgarta • ELVIS JACKSON (Slovenija) - vsi njihovi koncerti v Sloveniji razprodani • CANCEL (Slovenija) - nu metal • RADIO FREE ISAAC (Hrvaška) - ambientalni doom iz HR • In domači: DEŽURNI KRIVCI, UNLISTED, ILLUSIONS, LITTLE ANN, IN-SANE, MANUL, SPHERICUBE, UNDERGROUND ELITA, EVIL KIND...; Ob koncu obeh dnevov nas bodo do jutranjih ur zabavali DJ Cheever iz Graza (Graz, Avstrija), Drejči K. (Radio Študent), Kleemar... DRUGE AKTIVNOSTI Tudi letos bo možno prosti čas pred nastopi skupin preživeti z obstranskimi dejavnostmi, s katerimi tudi letos preseneča TE MIKKA?. Naj bo to gledališče, film, športne aktivnosti, delavnice, delavnice ali predavanja... GLEDALIŠČE Na festivalu se boste obiskovalci lahko preiskusili tudi v Impro disciplinah - seveda z MIKK-ovo impro ekipo, hkrati pa bomo pripravili tudi turnir impro ekip iz Ljubljane in Maribora. Gledališki del zabave na festivalu bosta zaokrožila še gledališče TORPEDO iz Murske Sobote in ulično gledališče iz Maribora. FILM Za vse tiste, ki jim ob ranih jutranjih urah ne bo do pozibavanja ob elektronskih ritmih, ki bodo prihajali iz letos novega šotora (ki mu bomo rekli kar FABIJAN CIPOT JAZZ ŠOTOR), smo pripravili projekcije artističnih filmov na velikih platnih ob odru. JAZZ ŠOTOR Letos prvič in ne zadnjič vas utrjeval v znanju jazz glasbe in vseh njenih primesi bo FABIJAN CIPOT (ex igralec Mure, Maribora...) naš velikodušni prijatelj, dobričina po domače. Od jazz cora, be bopa, fusiona, free jazza preko Miles Davis-ovih masturbacij pa vse do elektro-jazza, easy listeninga ...vas bo sproščal, imitiral in s teškim srcem pošiljal ven iz šotora naš FABI. Pri vseh aktivnostih v JAZZ ŠOTORU mu bodo pomagali KLEEMAR, J76,. Drejci K, GT OBLIVIOUS... in na mnoga leta mu voščimo! DELAVNICE IN PREDAVANJA Zavedamo se, da pridejo ljudje na festival žurat ob dobri glasbi in poceni pijači ter pošteno oddihnit od šole in učenja. Prav zato smo pripravili delavnice, ki so nasproti šolskih učnih programov hkrati zanimive, zabavne, družabne in poučne, navsezadnje pa 16 junij 2003 MLADI vspodbujajo kreativnost med mladimi. GRAFITI DELAVNICA Delavnico bo vodil Mariborčan Dominik Stankovič, ki vas bo popeljal skozi svet risanja grafitov na svoj zabaven in odštekan način. DELAVNICA GLINE Če ste jo zamudili lansko leto ali oz. ste se je lani udeiežili, je tudi letos na sporedu kot nepogrešljivi del festivala. Zasvinjajte si roke in noge, kajti zabava je zagarantirana pa še tuši na doseg vaših umazanih udov okončin! (Prepovedano kepanje s posušeno glino!) :) STRIPOVSKA DELAVNICA Letos nova pridobitev festivala. Vodil jo bo nam vsem znani anarhist, pesnik, pisatelj, kantavtor in še marsikaj Daniel Kavaš, ki se bo neumorno trudil zvabiti vas pod svojo taktirko. Prepustite se skušnjavi - papirja in flomastrov bo dovolj za vse. DELAVNICA LOESJE Se še spomnite dobre stare LOESJE na električnih omaricah, uličnih svetilkah in avtobusnih postajah? Pridružite se tisočim mladih iz celega sveta pri oblikovanju družbeno - politnično korektnih in drugih besedilih. ŠPORT Ko zbudili se boste in vaša usta prosila bodo za požirek mrzle vode, če iskali boste Dixie, da izločite negativne substance prejšnjega dne, MIKKovci za vas pripravljajo različne športne igre. HIŠNA PRAVILA Na festivalno prizorišče je zaradi nevarnosti telesnih poškodb prepovedano vnašanje kakršnihkoli nevarnih ostrih predmetov, kot so noži, dežniki ali palice, pirotehnični izdelki, strelno orožje, stekleni kozarci in steklenice, konzerve in podobno. Za varnost ter red in mir na prizorišču v času festivala skrbi varnostna služba in redarji, ki imajo pravico kršitelje redu odstraniti s prizorišča ali jim preprečiti vstop na prizorišče. Na prizorišče festivala vstopajo obiskovalci na lastno odgovornost. VSTOPNICE IN ZAPESTNICE PREDPRODAJA vstopnic bo na naslednjih lokacijah: M-SHOP Murska Sobota, BIG BANG Murska Sobota (BTC), MUSIC MOUSE PAL (Lendava), BAR MITRA (Ljutomer), TIC (Gornja Radgona) in v prodajalnah BIG BANG po vseh večjih mestih v Sloveniji ter na Hrvaškem v klubu Močvara (Zagreb) in klubu KUGLANA2 (Koprivnica).. Vstopnice bo možno rezervirati/kupiti tudi na internetnih straneh (www.temikka.com in www.sobotainfo.com), brez dodatnih stroškov (beri: brez poštnine...)! Več o tem na zgornjih internetnih naslovih! V predprodaji je možno kupiti le dvodnevne vstopnice in sicer preko interneta po ceni 1700 SIT in na vseh predprodajnih mestih po Sloveniji po ceni 1900 SIT. PRODAJA NA DAN FESTIVALA Na dan koncertov je možno kupiti vstopnice pri blagajni pred vhodom na festivalsko prizorišče. Enodnevne vstopnice po ceni 1300 SIT in dvodnevne po ceni 2400 SIT. Pri vstopu na festivalno prizorišče vam bodo varnostniki odtrgali odrezek od vstopnice in vam pripeli zapestnico okrog zapestja. Vstopanje iz in na festivalno prizorišče je možno samo z nepoškodovano zapestnico. Če se ugotovi, da je bila zapestnica namerno poškodovana, je ni možno zamenjati za novo. TURISTIČNO DRUŠTVO M.Sobota, MESTNA OBČINA M.Sobota in MČ M.Sobota vabijo na zaključno prireditev ob koncu šolskega leta 2002/2003 pod geslom "Namesto v park, v kopališče na žur" v torek, 24. junij 2003 SOBOŠKO KOPALIŠČE 12.00 Začetek z DJ-jem, ter prihod zabave željnih 13.30 Športne igre (odbojka, mali nogomet, skok v daljino, zabavne igre) z animatorji in DJ-ji 15.00 koncert skupine Children of the night 16.00 DJ+glasbene želje 17.00 zasedbe Gušti in Polona Kasal (Hita Mine leto in Vedno zame) 18.00 DJ s hit&house&r'n'b&cro&slo in glasbo po željah 20.00 Zaključek in slovo do drugega leta VLJUDNO VABLJENI! Klub prekmurskih študentov organizira ob koncu šolskega leta koncertni spektakel, ki se bo odvijal na pomožnem igrišču Mestnega stadiona Fazanerija v Murski Soboti, in sicer v soboto, 21. junija 2003 ob 19. uri. Na koncertu bodo nastopile naslednje skupine: TABU http://go.to/tabu ŠANK ROCK http://www.sankrock.com/ D' KWASCHEN RETASHY http://www.kvasenretas.com/ ALFA ROMEO IN JULIJA http://www.a1in1.com/ PO KONCERTU JE ORGANIZIRAN AFTERPARTT V DISKOTEKI SFING'S CLUB V FIKŠINCIH. Spletna stran koncerta: http://www.sobotofflfo.com/koncert/ Spletna stran KPŠ: http://www.k-p-s.info/ E-mail: info@k-p-s.info 17 številka 34 Skozi objektiv ameriške fotografinje esto Murska Sobota je v okviru tako imenovane izmenjave umetnikov pobratenih mest Murska Sobota-Bethlehem v prejšnjih tednih gostilo ameriško fotografinjo Susan Pollack. Umetnica je bila rojena v New Jerseyu, študirala pa je v New Yorku. Zdaj živi v Bethlehemu. Njena razstava fotografij, ki so nastale v deželi ob Muri, je na ogled v soboškem gradu. Ste prvič v Evropi? Ne. V Evropi sem bila že pri šestnajstih; ravno tako preko programa za umetnike. Bila sem v v Parizu, šla sem pa tudi v Anglijo in na Nizozemsko. Že takrat mi je bilo zelo všeč. Potrebovala sem 22 let, da sem se vrnila. Potem sem 13 let fotografirala za različne revije, sedaj pa sem zasebna fotografinja in se ukvarjam s portreti. Presrečna sem, da se lahko po eni strani ukvarjam le z umetniško fotografijo, po drugi strani pa se ustvarjanje na enem področju, prekriva z drugim. Zelo veliko portretov namreč fotografiram po naročilu, hkrati pa se ukvarjam z avtorskim in umetniškim fotografiranjem. To počnem zadnjih šest, sedem let. V Mursko Soboto ste prišli zaradi izmenjave umetnikov, ki je skupni program pobratenih mest, hkrati pa vemo, da prihaja tudi v Bethlelhem veliko umetnikov iz vsega sveta. Bethlehem ima poleg Murske Sobote še pobratena mesta v Nemčiji, na Japonskem in Costa Rici. Veliko umetnikov je že prišlo iz Nemčije, nedavno pa smo gostili tudi indijanskega umetnika iz Mehike. Iz Slovenije je pred dvema letoma v Bethlehem prišla Irena Brunec, kiparka in umetnica iz Murske Sobote. Srečali sva se v prostorih Banana Factory (Tovarna banan), kjer imam studio. In sedaj sem jaz prva Američanka, ki je prišla preko tega programa k vam v Prekmurje. Banana Factory? Gotovo ne gre za pravo tovarno banan? Vsem se zdi naziv Banana Factory smešen, toda ime obstaja z razlogom. Namreč naša zgradba je bila nekoč največje skladišče za banane, ki so čez ocean prispele v Ameriko. Iz Bethlehema so jih potem odvažali v druge kraje po vsej vzhodni ameriški obali. Banana Factory je zelo svojevrsten kraj, ki je v lasti organizacije Music Fest. Slednja vsako leto v Bethlehemu pripravi največji glasbeni festival, na katerem sodeluje več kot 600 glasbenih skupin in posameznih izvajalcev. V drugem nadstropju imamo svoje prostore umetniki -23 nas je - v prvem nadstropju pa je Pennsyilvanija Youth Teatre (Pensilvanijsko mladinsko gledališče), kjer so tečaji plesa in različne delavnice. Jaz vodim fotografsko delavnico. Med Združenimi državami in Slovenijo ne obstajajo samo razlike v njuni oddaljenosti, temveč tudi na drugih področjih. Kakšni so bili vaši prvi vtisi ob prihodu v Mursko Soboto, ki je toliko manjša od Bethlehema, kjer živi skoraj več kot 80.000 ljudi? Po pristanku na dunajskem letališču, je sledila hitra vožnja z avtomobilom iz Avstrije v Slovenijo. Nisem navajena, da bi se ljudje vozili s tako veliko hitrostjo. Prihod v Mursko Soboto pa je bil pravo prijetno presenečenje, saj sem takoj začutila prijazen utrip vašega mesta. Pravzaprav sem po tednih bivanja pri vas začela oboževati prav vse. Ljudje so polni topline. Ne samo v mestu, temveč tudi v vaseh, ki sem jih obiskala. Vaše podeželje je čudovito, lepote narave pa kar jemljejo sapo. Dneve in dneve bi se lahko vozila okoli in samo gledala, pa se ne bi utrudila. Zanimivo je tudi to, da je skorajda ob vsaki hiši vrt, čeprav ljudje nimajo velikih posesti. In če Mursko Soboto primerjate z Bethlehemom? Na nek način je mesto podobno Murski Soboti, a je tudi zelo drugačno, saj gre za industrijsko mesto. V Bethelhemu je dolga leta delovala največja železarna v Združenih državah, kjer so med drugim izdelali tudi vse velike kovinske elemente za most golden Gate, ki stoji v San Franciscu, ter za nebotičnik Empire State Building, ki je še vedno ponos New Yorka. Sicer pa se Bethlehem, ki je tudi univerzitetno mesto, deli na severni in južni del. V slednjem živim tudi jaz in še veliko drugih umetnikov. Če smo že pri umetnikih in umetnosti. Kolikor vem se v vaših fotografijah zadnja leta ukvarjate s podobo ženskega telesa? Je bila tudi to tema vašega dela v naših krajih? Natančneje, moje ustvarjanje je bilo usmerjeno v temo, kaj ženske čutijo o sebi. Veliko sem se pogovarjala z njimi o tem, kako se počutijo, kako izgledajo in kako vse to vpliva na njihovo življenje. Neverjetno je, koliko žensk je nezadovoljnih s sabo. Najbolj zanimivo pa je to, da ljudje vidimo prijatelje kot lepe, na sebi pa tega ne vidimo. Mislim, da je to problem pri ženskah. Tudi ko sem prišla v vaše kraje sem mislila, da bom fotografirala ženske. Da bom delala več na projektu v različnih okoljih, različnih državah. Tukaj sem spoznala dekleta, stare okrog enajst, dvanajst let, ki še odraščajo v prave ženske. Zdelo se mi je zelo zanimivo, da bi jih fotografirala in poskušala ugotoviti, kako se počutijo, preden bodo postale "ženske". Ko se boste vrnili domov, kako nas boste opisali Američanom? Povedala bom, da je to prelepa dežela, posebna dežela z dobrimi ljudmi. Tudi to, da imate lep in zanimiv jezik. Na kratko: čudoviti ljudje, čudovita dežela. Susan Pollack in predsednik Foto kluba MS Igor Kolenko 18 KULTURA junij 2003 KULTURA Kovači pozlatili 35-letnico ešani pevski zbor Štefana Kovača iz Murske Sobote praznuje letos 35-letnico delovanja. Že 11. leto deluje pod vodstvom zborovodkinje Alenke Brulc-Šiplič. Poleg številnih nastopov in koncertov se zbor vsako leto udeleži vsaj enega mednarodnega teknovanja. Leta 1998 se je udeležil festivala na grškem Rodosu in osvojil 5. mesto. V letu 1999 so pevci prejeli posebno priznanje v Češkem Hlumecu za prvo izvedbo pesmi "Ten Hlumecky Zamek". Še uspešnejše je bilo tekmovanje "Orlando di Lasso" v Rimu leta 2000, kjer je zbor prejel bronasto medaljo. Tekmovanje v italijanskem mestu Riva del Garde je zboru prineslo srebrno priznanje Vlll. stopnje. Najuspešnejše pa je bilo za pevce letošnje tekmovanje v Olomocu na Češkem, kjer so poleg srebrne medalje prejeli najžlahtnejšo nagrado - zlato medaljo. Od 4. do 8. junija je namreč v češkem Olomoucu potekal 31. mednarodni festival pevskih zborov “Svatky pisni Olomoue 2003". Na festival, ki je potekal v nekdanji prestolnici Moravske Olomoucu, je prišlo 7000 pevcev iz 18 držav: Češke, Poljske, Estonije, Rusije, Slovaške, Makedonije, Madžarske, Bolgarije, Litve, Nemčije, Hrvaške, Jugoslavije, Italije, Turčije, Grčije, Finske, Slovenije in Čila. 174 zborov je tekmovalo v 27 kategorijah. Festivala se je udeležilo kar 7 zborov iz Slovenije, poleg MePZ Štefana Kovača še: ženski zbor Vugaš iz Murske Sobote, ki je prejel bronasto medaljo, mladinski zbor Ludvika Pliberška iz Maribora, ki je prejel srebrno in bronasto medaljo, Akademski zbor Celje, ki je prejel eno srebrno medaljo, moški zbor Slava Klavora iz Maribora, ki je prejel srebrno in zlato medaljo, mladinski zbor Vesna iz Zagorja pri Savi, ki je prejel srebrno medaljo, ter zbor Akademik iz Trbovlja, ki je prejel srebrno medaljo. Mešani pevski zbor Štefana Kovača je tekmoval v dveh kategorijah: v kategoriji ljudskih pesmi s 5 pesmimi in prejel največje število točk - 94 točk, ter v kategoriji mešanih pevskih zborov s 4 pesmimi, v kateri je prejel 82 točk. Natalija Zrim PAC-ov glasbeni maj v Pomurju 2003 ajbolj zaslužni za pravo glasbeno eksplozijo, skoncentrirano na čas med 22. in 25. majem, so bili tudi letos v murskosoboškem Klubu PAC (Pomurski akademski center), ki so glasbene prireditve esne glasbe tudi letos poimenovali "PAC-ov glasbeni maj v Pomurju 2003". V štirih dneh se je na kar desetih različnih prizoriščih v sedmih pomurskih krajih - Murski Soboti, Lendavi, Gornji Radgoni, Ljutomeru, Moravskih Toplicah, Radencih in Beltincih, zvrstilo kar osemnajst koncertov osmih prizanih glasbenih izvajalcev. Prvo ime tudi letos dobro obiskanega festivala, ki je potekal pod geslom: "Klub PAC opozarja: glasba blagodejno vpliva na telo in dušo", je bila brez dvoma pianistka ..ita Kinka, redna profesorica in predstojnica na Katedri za klavir na Akademiji umetnosti v Novem Sadu. Programski vodja festivala, mag. Slavko Šuklar, pa je imel tudi letos srečno roko tudi pri izbiri ostalih vrhunskih izvajalcev: Godalnega kvarteta Tartini, Slovenskega kvinteta trobil, Aneja in Tomaža Petrača (violončelo, klavir), Karoline Šantl ipan in Sofie Ristič (flavta, harfa) ter Slovenskega tol kalnega projekta STOP. Čeprav so bili vsi glasbeni večeri, z različnimi izvajalci so se hkrati dogajali kar v šestih različnih krajih, edinstveni in dovršeni nastopi umetnikov, je bil vrhunec festivala resne glasbe Pacov glasbeni maj brez dvoma zadnji dan, 25. maja, ko je bil v soboški katoliški cerkvi v sodelovanju s soboškimi Lionsi dobrodelni koncert vseh udeležencev festivala. Slovenski tolkalni projekt v svojem elementu. 19 ŠPORT številka 34 Osnovnošolci in dijaki so tekmovali v atletiki organizaciji Združenja atletskih sodnikov Murska Sobota je bilo na atletskem stadionu pri OŠ I v Murski Soboti tudi letos področno prvenstvo v atletiki za učence in učenke osnovnih in srednjih šol. V obeh konkurencah je nastopilo blizu 400 mladih. Po pričakovanju so bile najboljše najštevilčnejše šole, saj imajo te tudi največjo izbiro tekmovalcev. V konkurenci osnovnošolcev so se iz šol Mestne občine Murska Sobota najbolj izkazali: Bine Barbarič (OŠ II Murska Sobota) v skoku v višino med mlajšimi učenci; Tina Zver (OŠ II Murska Sobota) v teku na 60 metrov, Urška Martinec (OŠ III Murska Sobota) v teku na 1.000 metrov ter Gina Gačevič (OŠ I Murska Sobota) v skoku v višino, vse med mlajšimi učenkami. Denis Hamler (OŠ Bakovci) v teku na 300 metrov, Danilo Šiško (OŠ III MS) v teku na 1.000 metrov, Dejan Čeleš (OŠ I MS) v skoku v višino in Peter Ščernjavič (OŠ II MS) v metu krogle in štafeta OŠ I Murska Sobota v teku 4 x 100 metrov, vsi med starejšimi učenci. Amela Zekovič (OŠ III Murska Sobota) je zmagala v teku na 300 metrov, prav tako pa tudi Verica Horvat (OŠ lil MS) v suvanju krogle med starejšimi učenkami. Druga mesta so osvojili: Tanja Sukič (OŠ I Murska Sobota) v teku na 300 metrov ter Sandra Kos (OŠ III Murska Sobota) v metu žogice pri mlajših učenkah, Davorin Lovrenčec (OŠ I MS) v teku na 60 metrov pri starejših učencih, Nejc Juteršnik (OŠ I MS) v skoku v višino in Mitja Kozelj (OŠ Bakovci) v metu žogice in IC Murska Sobota v štafeti 4 x 100 metrov med starejšimi učenci, Sanja Novak (OŠ I MS) v teku na 300 metrov in Urška Hajdinjak (OŠ III MS) v skoku v višino med starejšimi učenkami. Tretja mesta pa so pripadla: med mlajšimi učenkami Aleksandri Kramberger (OŠ I Murska Sobota) v skoku v višino, med starejšimi učenci Alešu Ajlecu (OŠ I MS) v teku na 300 metrov; med starejšimi učenkami pa Mirici Marič (OŠ lll MS) v skoku v daljino in štafeti OŠ I Murska Sobota v teku 4 x 100 m. Na srednješolskem prvenstvu pa so med dijaki s šol v mestni občini zmagali: David Horvat (Gimnazija Murska Sobota) v teku na 400 metrov, Leon Hartman v teku na 1.000 metov, David Serec v teku na 2.000 metrov, Blaž Kocbek v skoku v višino, Marko Režonja (vsi Ekonomska srednja šola Murska Sobota) v skoku v daljino, Mitja Režonja (Srednja zdravstvena šola Murska Sobota) v suvanju krogle ter v štafetnem teku 4 x 100 metrov Srednja poklicna in tehniška šola Murska Sobota. Med dijakinjami pa so bile najboljše: Urška Rinderer v teku na 400 metrov, Lučka Cvetko v teku na 1.000 metrov, Karmen Grnjak v skoku v višino, Patricija Kavaš (vse Gimnazija Murska Sobota) v skoku v daljino, Andreja Glavač (Srednja kmetijska šola Rakičan) v suvanju krogle ter Gimnazija Murska Sobota v štafetnem teku 4 x 100 metrov. 3. SLOVENSKE IGRE ŠOLARJEV portna zveza (ŠZ) Murska Sobota je bila gostiteljica letnih igre slovenskih šolarjev, ki so na športna igrišča pri OŠ III, atletski stadion pri OŠ I ter v športno dvorano pri isti šoli privabile 253 mladih iz osmih slovenskih mest. V skupnem seštevku tekmovanj v atletiki, malem nogometu in košarki je izbrana vrsta Murske Sobote osvojila odlično drugo mesto ter za zmagovalno ekipo Maribora zaostala le za tri točke. Med posemezniki so bili iz ekipe Murske Sobote najboljši Dejan Čeleš in Sanja Novak v skoku v višino ter Verica Horvat v metu krogle; iz iste ekipe so druga mesta osvojili Amela Zekovič v teku na 100 metrov ter ekipa v štafetnem teku 4 x 100 metrovm (Novak, Samec, Škraban, Zekovič), tretja pa Denis Hamler v teku na 100 metrov in Peter Ščernjavič v metu krogle. V košarki je bila ekipa Murska Sobote najboljša, v malem nogometu pa je osvojila 4. mesto. Po svečani razglasitvi ekipnih rezultatov so podelili še posebna priznanja za odlično izvedbo tekmovanja. Med drugim ga je prejel tudi predsednik ŠZ Murska Sobota Stanko Kerčmar. 20 junij 2003 ŠPORT Športna zveza Murska Sobota v letu 2002 a 7. seji skupščine Športne zveze (ŠZ) Murska Sobota sta njen predsednik Stanko Kerčmar in sekretar Ludvik Zelko v poročilu o delu zveze, v okviru katere deluje 11 izvajalcev oziroma klubov, ki izvajajo programe v kolektivnih športih na uradnih tekmovanjih za naslov državnega tekmovanja, 28 izvajalcev, ki izvajajo programe v posamičnih športih na uradnih tekmovanjih za naslov državnega tekmovanja ter miselni športi, poleg tega pa je v zvezo vključenih še 39 izvajalcev, ki pripravljajo športnorekreativne programe, med drugim povedala, da je zveza tudi v minulem letu delovala po ustaljenem programu. Po zbranih podatkih je bilo v letu 2002 v akcijo Šport za vse vključenih 2.749 posameznikov, v moštvene športe 731 ter v posamične športe 1.074 ljudi. Sekretar je predstavil tudi nekatere projekte, ki jih je zveza izvedla v letu 2002 in v katerih je sodelovalo več tisoč mladih in odraslih: predstavitev na internetu, delavske športne igre, akcija Naučimo se plavati, seminar Življenje s športom je lepše, ulični tek 17. oktober, I. soboški tek, občinski kros in sodelovanje na krosu občinskih reprezentanc za pokale Dela ter akcija olimpijska kartica. ŠZ Murska Sobota pa je poleg športnih programov Zlati sonček za malčke iz vrtca in Krpan za učence osnovnih šol tudi lani nadaljevala s šolskim športom. V okviru športne zveze deluje tudi področni center za šolska športna tekmovanja, ki je direktno povezan z odborom za šolska športna tekmovanja Ministrstva za šolstvo, znanost in šport. za dolgoletno delo v planinstvu, Franc Pucko za dolgoletno delo v rokometu in atletiki, Koloman Horvat za dolgoletno delo v kajakaštvu in kanuizmu, Robert Drvarič za dolgoletno delo v kegljaškem športu, Jožica Kos za delo na področju invalidskega športa, Robert Ferčak za organizacijske in tekmovalne dosežke v rolanju, Janez Karoli za dolgoletno delo v malem nogometu in Aleš Lazar za tekmovalne dosežke v šahu. Plamenice zveze za tekmovalne uspehe v letu 2002 te so se nanašale na uvrstitve med najboljših deset tekmovalcev na svetovnih in evropskih prvenstvih ter v svetovnem pokalu v različnih kategorijah, pa so izročili: Borutu Horvatu (kanu) za 3. mesto 3 x C1 v spustu na svetovnem prvenstvu, 9. mesto C1 v spustu na svetovnem prvenstvu ter 5. mesto v svetovnem pokalu, Štefanu Vargi kot trenerju Boruta Horvata, Maji Dular za ekipno 4. mesto na evropskem prvenstvu s samostrelom in za 10. mesto na evropskem prvenstvu s samostrelom na 10 metrov, Vojku Prahu za 6. mesto na evropskem prvenstvu z jadralnim padalom z motorjem RPL, Romanu Zelenku za 7. mesto na enakem tekmovanju ter Denisu Ficku za 7.-8. mesto na evropskem kadetskem prvenstvu v borbah nad 75 kg. Plakete in plamenice Na zadnji seji športne zveze pa so najzaslužnejšim posameznikom in društvom podelili priznanja. Plakete ŠZ Murska Sobota so prejeli Taborniški odred Veseli veter Murska Sobota za 50-letno delovanje, Planinsko društvo Mura Murska Sobota za 30-letno delovanje, Janez Glažar V KROGU ŠAHISTI ŠE ZADNJIČ udi na zadnjem letošnjem konectedenskem mednarodnem hitropoteznem šahovskem turnirju, bil je pri kroškem brodu, je po pričakovanju zmaga ostala doma. Med 77 šahisti iz Slovenije, Hrvaške in Madžarske je namreč zmagal Miran Zupe iz soboške ekipe Radenska Pomgrad. V skupnem seštevku desetih turnirjev je Zupe osvojil drugo, Boris Kovač tretje in Denis Gjuran (vsi Radenska Pomgrad) peto mesto. Slednji je bil razglašen za najboljšega mladinca toratnega ciklusa turnirjev. PREKMURSKI ZDRAVNIŠKI TEK udi tretja izvedba sedaj že tradicionalnega Prekmurskega zdravniškega teka, v mestnem parku v Murski Soboti ga je odlično pripravilo Zdravniško društvo Pomurja, je minila podobno kot prva dva - v kislem in hladnem vremenu. To pa tudi letos 32 nastopajočih iz vse Slovenije ni prav nič motilo, saj je zdravniško in drugo medicinsko osebje tudi letos dokazalo, da so vešči tudi teka in rekreacije in ne samo rokovanja z medicinskimi napravami in pripomočki. Na 6.500 metrov progi dolgi je že tretjič zapored zmago slavil Alojz Horvat, dr. medicine iz Zdravstvenega doma Murska Sobota. Ostali pomurski tekmovalci so se uvrstili takole: Peter Brunec, dr. vet. med. z Bayer Pharme je bil 7., Leon Lang, dr.med. iz Zdravstvenega doma Murska Sobota je osvojil 8., Iztok Štotl, dr. med. 9. ter Vinko Pajnhart (oba Bolnišnica Murska Sobota) 10. mesto. V moški konkurenci je skupaj nastopilo 17 tekmovalcev. Tudi med 15 tekačicami na 4.300 metrov je zmaga ostala doma, saj je slavila Simona Slaček, dr. med. iz Bolnišnice Murska Sobota. Na drugo mesto se je uvrstila Ana Gomboc, dr. med. (Zdravstveni dom Murska Sobota), 6. je bila Vlasta Petric, dr. med., 7. Leonida Ratek, dr. med., 9. Olga Flisar Holcman (vse Bolnišnica Murska Sobota), 10. Nada Šavel Švagelj, dr. med. (Zdravstveni dom Murska Sobota) ter 12. Suzana Koltaj, dr. med. (MORS). Ob tej priložnosti so organizatorji za opremo soboškega ginekološko-porodnega oddelka namenili 150.000 tolarjev zbranih sponzorskih sredstev. 21 MANIFESTACIJE številka 34 Tudi v Murski Soboti za knjigo rekordov lovenski maturanti so se v šolskem letu 2002/2003 vpisali v Guinnessovo knjigo rekordov. Razlog za to je bilo plesanje četvoke ob istem času v 15 slovenskih mestih. Reki plesalcev, ki je po celi Sloveniji štela natanko 12.932 dijakov in dijakinj, se je tudi letos pridružilo nekaj več kot 500 maturantov iz Murske Sobote, ki so tako kot v drugih slovenskih mestih po zvoku fanfar začeli plesati na glasbo iz Straussovega Netopirja na Slovenski ulici. Mednarodno srečanje godb “Bakovci 2003” lasba ne pozna meja, v vseh jezikih zveni enako in je vsem razumljiva. Tako je bilo tudi 8.junija 2003, na mednarodnem srečanju godb "Bakovci 2003" v okviru praznovanj 75. obletnice godbe Bakovci, katerega so se udeležile godbe iz Domžal, Körmenda na Madžarskem, Musikverein Heiligenkreuz iz Avstrije in seveda gostitelji. Domačini so gostujočim godbam, Krajevni skupnosti Bakovci in Mestni občini Murska Sobota podelili plakete - znak godbe Bakovci, bivšemu predsedniku RS Milanu Kučanu pa plaketa častnega gosta. 70 LET SOBOŠKEGA PIHALNEGA ORKESTRA Pihalni orkester Murska Sobota, ki letos praznuje 70. obletnico, je v polni dvorani soboškega kina Park pripravil slavnostni koncert. Dirigent je bil Simon Novak. Kot gostje so nastopili Pihalni orkester Ljutomer, ansambel ŠPIK ter nekateri solisti. 22 junij 2003 FOTOREPORTAŽA Bograč postaja slovenska narodna jed Pod mogočnimi sedmimi kostanji gostinskega vrta pred restavracijo Zvezda in letos prvič tudi na delu Slovenske ulice, ki je bila za promet zaprta, se je v tekmovalnem delu pomerilo rekordnih 43 skupin tekmovalcev iz vse Slovenije, prvič pa smo srečali tudi ekipo iz sosednje Avstrije. Sestava kuharjev tekmovalcev je vedno bolj raznolika, saj so letos prišli preizkušat svojo kulinarično znanje poleg Prkmurcev in Prlekov tudi ljubiteljski in profesionalni kuharji iz Velenja, Maribora, Postojne, Pivke, Raven pri Šoštanju, Kranja, Vojnika, Slovenske Bistrice, Blejske Dobrave, Ljubljane, Hoč in Celja. Prav slednja ekipa je Prekmurce najbolj razžalostila, saj najboljši kuhar bograča na tekmovanju zopet ni bil (več) domačin, temveč sta po mnenju ocenjevalne komisije v sestavi Karel Černjavič, upokojeni direktor družbe Zvezda, Slavko Adamlje, samostojni kuharski mojster ter Zdenka Tompa in Ida Mir, sedanja in upokojena strokovna učiteljica kuhanja s Srednje šole za gostinstvo in turizem Radenci, najbolj slasten bograč skuhala Celjana - Gregor Krašek in Dušan Voga iz podjetja Engrotuš. Domačinom so za tolažbo pripadla preostala mesta: drugo Kristjanu Pintariču in Andreju Potočarju iz Šalamenec, tretje pa Dragu Mesariču in Andreju Žišku iz Murske Sobote. Geza Grabar Kuharic je bilo bolj malo, med njimi pa tudi Sonja Mauko. Duhoviti voditelj Bogračiade tudi tokrat ni razočaral - Milan Zrinski. Eden stebrov bograč-znanosti pri nas - Ivo Bošnjakovič, 23 Brez sponzorjev našega festivala nebi bilo! SOBOŠKE DNEVE 2003 VAM POKLANJAJO AVTOCENTER LEPOŠA d.o.o. ZEU - Družba za načrtovanje in inženiring d.o.o. Murska Sobota RATING, Ratnik Oto s.p. INTERING d.o.o. Murska Sobota MURSKA TRANSPORT Cipot Branko s.p. CREATIV, NOVI MEDIJI d.o.o. MINICOM napredne tehnologije d.o.o. SPARKASSE TEHNIČNI BIRO d.o.o. ICL d.o.o. inženiring, proizvodnja in trgovina BANKA KOPER d.d. DOLINKA Proizvodno trgovska zadruga z.o.o. Beltinci LESOPLAST Lucu Franc s.p. KOMPAS POMURJE d.o.o. FINEA HOLDING d.o.o. POMURSKA ZALOŽBA d.d. PROJEKTIVNI BIRO INŽENIRING d.o.o. POMURSKI AVTOCENTER - AGROSERVIS d.d.