Izhaja vsak dan rasen sobot, nedelj in praznikov. Issued daily except Saturdajrs, Sundays and Holidays. PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Uredniški ln upravnilkl prostori: 2697 South Lawndale Avo. Offlee of Publication: 2687 South Lawndalo Avo. Tolophone, Rockwell 4904 LETO-YEAR XXXVI. Cena lista je $6.00 fSl^^SSl!^!^^ « SlSVSST CHICAGO 23. ILL. ČETRTEK. 27. JANUARJA (JAN. 27). 1944 Subscriptlon 86 00 Yeorly ŠTEV.—NUMBER 19 Acceptanco for mailing at special rate of postage provided for Uft scction 1108, Act of Oct. 3, 1917, authorlzed on June 4, 1918. Ameriške čete naskakujejo nemško trdnjavo v Italiji t Nemci se umaknili iz Cassina, trdnjave na koncu italijanske fronte. Del' zgodovinske apijske ceste pod kontrolo zavezniške sile.— Sovjetske kolone udrle v Krasnogvardejsk, železniško križišče na južnozapadni strani Leningrada. Oddelki Vatutinove armade prodirajo proti reki Bug in rumunski meji. Nemške rezervi prihajajo na severno rusko fronto.—Ameriški letalci sestrelili 64 japonskih letal v bitki nad Rabaulom Zavezniški sta« v Alšlru. 26. jan.—Ameriške čete so prekoračile reko Rapido in zdaj naskakujejo Cassino, nemško trdnjavo, v katero so že udrle vojaške straže. Nemško poveljstvo je potegnilo vojaške enote s te fronte, da se zavaruje proti zavezniški invazijski sili, ki se je izkrcala na južni strani Rima. Zdaj je gotovo, da so zavezniki presekali zgodovinsko apijsko cesto in da ogražajo ostali del te ceste, ki vodi iz Cassina v Rim. Možnost je, da je tarča topniškega bombardiranja. Zavezniški stan v Alžiru. 26. jan.—Nemci so se umaknili iz Cassina, trdnjave bojne črte na fcnem koncu italijanske fronte. Izgleda, da je to uvod v splošen umik nemške sile, ki je v nevarnosti zajetja kot posledica izkrcanja zavezniških čet na obrežju južno od Rima. Ameriška vojaška straža, ki je -udrla v Cassino, je poročala o umiku nemških čet. Straža je pozneje zapustila nejnžko trdnjavo in se s tem izognila obstreljevanju s strani nemških vojaških oddelkov, zbranih okrog mesta. Zavezniške čete na novi fron-ti na južni strani Rima še niso naletele na močan odpor s strani hemške sile. Razširile so fronto, utrdile zasedene pozicije na obrežju in presekale slovito apijsko cesto in glavno železnico, ki vodita v Rim. Prvo znamenje, da je nemško poveljstvo odreailo umik čet iz Cassina, je prišlo, ko so Američani vzpostavili mostišče čez reko Rapido na severni strani mesta. Stražo, ki je udrla v Cassino, je vodil poročnik Filbert Munoz iz Kansas Cityja, Kans. Ta \f> opazila le nekaj nemških Vojakov v mestu. Poročilo pravi, da je del zgodovinske apijske ceste, po kateri ji nemška armada v južni Italiji dobivala orožje, strelivo in •liuge potrebščine, pod kontrolo zavezniške sile. Feldmaršal Albert Kesselring bo mords za-j.nal svojo armado v boj proti zaveznikom, ki so se izkrcali na obrežju južno od Rima. Zavezniške čete so včeraj prekoračile Miissolinijev kanal na severni strani pontinskega močvirjs, •> < m milj vzhodno od Nettuns. Mesto Littorla leži pet milj vzhodno od tegs kanala. Zavezniška letala so spet v /iaku in v akciji. Ta so zsdnjo "Mo ščitila izkrcanje čet ns pasu ozemlje na južni strani Rima. Uadio Berlin poroča, da so n< m.škc četa odbile zavezniške ' apade na svoje pozicije na fronti med Csssinom ln reko Gsri K liano in zadalo težke udarce sovražniku. Letalska sils Je v 'kciji in potopila Je tri zaveznice kri žarke in dva transporta v bližini Anzija. London. 26. jan,—Sovjetske kolon«, bo udrle v Krasnogvsr železniško križišče. 30 južnorapadno od Leningrs-d*. poroča MoekvV To Je spajs-"<«• železniških prog, ki vodijo ■'•"tvijo in Eetonijo Sovjetske l'»ne so zasedle več naselbin vpadni strani Kraenogvsr-J Cez sedem tisoč nem ph vojakov Ja padlo v bitki i K" tej fronti Druge ruske kolone prodirajo naprej od NidfVgoroda, 100 milj južnovzhochio od Leningrada, proti železnici Leningrad-Vi-tebsk. Del proge te železnice je pod rusko kontrolo. Edina železnica na razpolago N e m c e m - je Pskov-Varšava. Nemško poveljstvo pošjlja vojaške rezerve na severno fronto iz Latvije in Estonije. Na ukrajinski fronti je v akciji ruska armada pod poveljstvom generala Nikolaja Vatutina. Prvi oddelki te armade se bližajo reki Bug in rumunski meji. Nemci so zagnali močno silo v boj proti Rusom v ozek sektor na severni strani Vinice. Moskva poroča, da so Nemci izgubili dva tiosč vojakov, 63 tankov in težkih topov ter 31 bojnih letal v bitkah v tem sektorju. Zaveaniška basa na Novi Gvineji. 26. jan.—Ameriški bombniki so ponovno napadli Rabaul, japonsko mornaričrio in letalsko bazo na Novi Britaniji, poroča glavni stan generala Douglasa MacArthurja. V spopadu v zraku so sestrelili-64 japonskih letal. Ameriške izgube so znašale enajst letal. Avstralske čete so dosegle nove uspehe v operacijah proti japonski sili v Solini Ramu, Nova Gvineja. Zasedle so nove. pozicije v vznožju Kankirskega gorovja in jih konsolidirale. Pearl Hafbor. Havaji 26. Jan. —Admiral Cbester W. Nimitz, vrhovni poveljnik ameriške bojne mornarice na Pacifiku, je naznanil nove bombne napade na japonske baze na otokih Mar-shallove grupe. Bombe so padale na Kaven, Maloelap in Ja-luit. Naznanilo ne omenja rezultata bombardiranja. Waehlngton« D. C.. 26. jan.— General Claire L. Chfcnnault, poveljnik štirinajstega ameriškega letalskega zbora na Kitajskem, poroča, da so smeriškl letalci v zadnjih štirih tednih potopili 17 japonakih ladij in par-nlkov s tonažo čez 30,000 ton, osem pa poškodovali. Chennault je poslal poročilo generalu H. H. Arnoldu, vrhovnemu poveljniku ameriške letalske sile/ V. Argentina pretrgala zvezo z osiščem Poslanika Nemčije in Japonske dobita potne liste BUENOS AIRES, ARGENTINA. 29. Jan—Argentina Ja danes pretrgala diplomo lične odnosa) o a Nemčijo ln Japonaka. Ona fa bila sadnja ameriška republika. ki Je doslej ša vsdrše-vala odnošaje s osličem. Poslanika Nemčije la Japonaka bosta danea dobila potna liste, General Pedro Ramires, predsednik Argentine, Je v svojem govoru po radiu nasnanll prelom odnošaje v. Waahlngton. D. Cm 26. jan.—-Vse kaže, da se 21 ameriških republik pomiče v smeri skupne fronte proti osišču pod pritiskom vseamerlškega političnega in ekonomskega vpliva. Diplomstični krogi v Wash-ingtonu so prepričani, da bo argentinska vlada podala izjavo z naznanilom o reviziji svoje politike v prilog Združenim narodom. Državni department je instruiral zakladništvo in upravo za zunanjo pomoč, naj odredi ekonomske ssnkcije proti Argentini in Boliviji. Poučeni diplomati prvič zrejo optimistično na razvoj situacije po več tednih. Če bo Argentina pretrgala dlplomatične odnošaje z osiščem, bo Amerika storila korake za zbližanje z no-yo bollvljsko vlado, kateri je odrekla' prtznaitje. Napovedi, da bo general Ra-mirez, predsednik Argentine, v svojem govoru po radiu naznanil prelom odnošajev sinoči, se niso uresničile. On je omejil svoj govor na potres, ki je porušil mesto San Juan, in kritiko argentinskih komunistov. Prej so poročali, da je argentinski zunanji minister Alberto Gllbert informiral poslanika A-merike in Velike Britanije, da bo Argentina pretrgala odnošaje z osiščem ta teden. v Stalin dobil pismo od lina v ujetništvu Kairo, Egipt, 26. Jan,—Krogi, ki imajo tesne zveze z Jugoslo-J vansko u bežno vlado, poročajo, da je Stalin dobil pismo od svo- ( jega sina Jakoba, ki se nahaja v nemškem ujetnlškem tabori-šču. Pismo Je dostavil Stalinu j jugoslovanski stotnik M. Uroše- ( vič, častnik v Mlhajlovičevi ar- ( madi. ki Je bil ujet I 1941 in Je( bil ujetnik v istem tsborišču kot Stalinov sin, s Je pobegnil. Vsebina pisms ni bils razkrita. % Pet delavk zgorelo v poiaru Chicago, 26. Jan —Pet delavk Je zgorek) v požaru, ki je nastal v tovarni Lion Manufacturing Corp.. 2640 Belmont aW Žrtve *oo bile Mildred Gabriel. EUa Covey. Valaria Kudla, Anna Go-lick m Vkrtorla Gorka V tova* ni st Je nahajalo čez 400 del*-crv in delavk, ko Ja izbruhnil poŽsr Bitke med Nemci s in Italijani Stanje obleganja 4 oklicano v Rimu Bern. ftvlea. 26. jan.—Pristaši in simpatftčarji zaveznikov v Rimu so začeli protinemško ofenzivo, se glase sem dospela poročila iz italijanskih obmejnih krajev. Puške, revolverji in ročne granate, katere ao Italijani poskrili, ko so Nemci zasedli Rim, so se spet p6jsvile ns rimskih cestah Nepotrjena poročila trdijo, da so itsiijsnski petok/»lonci v akciji in da mečejo bombe na nemška skladišča orožja'in streliva ter streljsjo vojake Nacijake vojaške avtoritete skušajo zatreti revolto z brutalnimi metodami. -Odredile ao masne aretacije in pobijanje ter okliesle stanje obleganja. Vaf trgovine in restavracije morajo Zapreti vrata ob treh popoldne. Avtoriteta ao tudi prepovedale zbiranja ljudi na ulicah pod smrtno kemijo. SVET ADF ZAVRNIL POVABILO BR1TSKIH UNIJ Poslal ne bo> reprezen-tantov na konferen* co v Londonu ZADEVA VRNITVE UMWA V FEDE-RACIJO M lami. Flaw 26. jan.—Napori za kooperacijo med ameriškimi in ruskipii delavskimi unijami v povojni dobi bo naleteli na ovite, ko so Člani tksekutivnega sveta Ameriška 'delavske federacije, zbrani na četrtletni seji v tem mestu, soglasno zsvrnili povabilo Kongresa1 britskih strokovnih unij, naj pošljejo repre-zentante na mednarodno delavsko konferenco, ki se prične fl. junija v Londonu in na katero pridejo predstavniki ruskih unij. Povabilo poslal ADF Walter Citrlne, tajnik Kongresa britskih strokovnih unij. Kongres industrijskih organiza-clj se je odzval povabilu, ADF pa ga je zavrnila. Svet ADF ni omenil Rusije po Imenu, dal ps je razumeti, da ne smatra rustyh unij za svobodne in demokratične, temveč za agenture sovjetske vlade. Slično stališče je zavzel napram unijam v nekaterih latinskih republikah. Drugi ugovor proti udeležltvl konference, na kateri naj bi bila začrtana vloga delavskih unij v povojni dobi, je bil, da bi morala pod vzeti iniciativo Mednarodna zveza strokovnih unij, katere članica jo ADF. Zveza priznava samo eno delavsko grupo v vsaki državi. ADF je njena članica, ne pa CIO. Zveza j« že večkrat zavrnila prošnje ruskih unij za pristop. "Rekord ksže, da je delavsko konferenco v Londonu predla-gsl Kongres britskih strokovnih unij, ne ds bi se posvetoval z voditelji delavskih orgsnlzsclj v drugih državsh, ki so včlanjene v Mednarodni zvezi strokovnih unij," se glasi dcklsrsclja sveta ADF. "Svet ADF priznava to zvezo za resnično predstavnico svobodnega in demo-kratlčnega delavskega gibanja in ta bi morala sklicati medna-rodno delavsko zborovsnje v Londonu." . -, Doznsvs se, ds ja John L. Lewis, predsednik rudsrske unije UM W A, poz vsi člsne ekseku-tlvnega svata ADF, naj pojasnijo pogoja glede vrnitve rudarjev v federacijo. Ti so prej zaključili, da se UMWA lahko vrne v federacijo pod pogojem, da obdrži le jurtsdikcijo, katero Je imela 1. 1036, ko Je Izstopila iz ADF. Krmtrola članov petdesetega distrikta UMWA Je glavna sporna zadava in ovira v naporih za dosego sporazuma med ADF in Lewiaom, Domače vesti Briggs obtožen kot ponarejalee pisma Washington, I). C., 26. Jsn.-George N Briggs ja bil po fe derslni poroti olitožen kot pona rrjalec "Hopkirisovega puma " Obtožnica pravi, da Je ponar« dil pismo z namenom, da dobi denar pod sleparsko pretvezo. Briggs je bil nedavno odstavljen kot asistent notranjega tajnika Ickass. Člkaška Chicago.—Dne 26. t. m. j« umrla Kristina R&nar, članica društva 39 SNPJ, stara 52 let in doma od Sežane na Primorskem. V Ameriki je bila okrog 30 let ln zapušča moža Charlesa, sina, k\ je nekje na Novi Gvineji, hčer in zeta ter vnukinjo. Pokojnica le-v pogrebnem zavodu na naslovu 3821 26th st., pogreb se pa vrši v poboto popoldne ob dveh. Člani društva 39, posebno Članica so vabljene na izredno sejo, ki ae vrši v petek ob osmih zvečer v navadnih prostorih. Is La Salla La Salle, IU.—Dne 21. t. m. Je tukaj umrla Mary Dežman, stara 70 let in doma iz Groblja pri St. Jerneju na Dolenjskem. V Chlcagu zapušča brata Antona Jordana, - Is Pennoylvanlje Claridge, Pa.—Pred kratkim je umrl Frank Jazbec, star 80 let. Bil je stsr naseljenec in pred leti je bil član društva 7 SNPJ.—Dne S. januarja Je ps preminul Msrtln Rižner, star 88 let in rojen v Trbovljah. V Ameriko je prišel leta 1906. Murray obsodil zavajalna poročili Zivljenski stroški poskočili ia 50 odstotkov Wasklngton. D. C« 26. jan,— Philip Murray, predsednik Kon-gresa industrijskih organizacij, je obsodil zsvsjalna ln nepopolna poročila vladnih agentu): o naraščanju draginje, ko ja nastopil pred člani senatnega odseka za delo ln vzgojo. On Je udaril zlasti po biroju za delavsko ststistiko, ki je poročsl, da so sa žlvljenski stroški zvišali samo za 23.4 % od januarja L 1941. , Murray je dejal, da so žlvljenski stroški poskočili za nsjmsnj 50 odstotkov, zseno pa je ns-glssll, da vladne agenture ne nudijo prave slike o naraščanju draginje v svojih poročilih. A. F. Hlnrlchs, načelnik biroja za delavsko statistiko, ki je tudi nastopil pred odsekom, je trdil, da so poročila točna. On je apeliral za več čass, ds bo lshko analiziral podatke o naraščanju draginja,, katere je Murray predložil odseku Abrsm Flsaer, predsednik unije držsvnlh, okrsjnjh in mestnih uslužbencev, je podprl M ur ray Javo deklaracijo. Rekel Je, da je žlVIjenskl standard pisarniških delavcev 18 odstotkov pod Čsatriiki. 1 Vesti o konfuziji, ki je nasta la v Sofiji, glavnemu mestu, po sadnjem ameriškem bombnem najiadu, prihajajo v London. Kna pravi, da bodo lekarne, ki niso odprle vrat, zasežene, druga pa, da bodo civilni uslužbenci, ki se ne prijsvijo za i/rekla za podriavljenje industrij in rasdslitev velepo-sestev, je Richard Acland. PROSVETA --- THE ENLIGHTENMENT __ GLASILO IN LASTNINA SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Oiynn of ui publlshod by Slovane National Bonefit Societr Naročnina aa Združene dršave (laven Chicaga) in Kanado HM na lato, 9*M ta pol lata« 11.50 ta četrt lete; sa Chicago ia okolioe Cook Co . VM ca colo loto. 13.71 aa pol loto; aa inosemstvo SS.00. Subccvlption rolot: for t bo United States (oneept Cklaaps) and Canada M-00 por year, Chicago and Cook Counly $7.50 por fear, (oreign eounlries M.00 por r*«*- % ..-.fr Cono oglasov po dogovoru--Rokoplsl dopisov in nenasošenih llonkor so no vračajo. Rokopisi lilororno vsebine (črtico, povesti, arama, pesmi itd.) sa vrnejo pošiljatelju lo v slučaju, te Ja priloUl poUnino. Adverttaing ratos on agroemonl—Manuacrlpis ofcommealcalJone and unsolicited articlos will not bo roturnnd. Other mnnuacrlpit. tuch M stories. plays, poetna. etc* wiil bn retnmed tn sojOo when accompaniod by •olf-oddrosaod and stamped oneolops Naslov na vse, kar ima stik a lis lom« PROSVETA 2867-59 So. Lawndala Avo., Chicago 29. IUlnola MEMBER OF THE FEDERATED PRESS Datum v oklepaju na primer (January 31, 1M4), poleg vašega imena na natlovu pomeni, da vam je s tem datumom potekla naročnina. Ponovit« jo pravočatno, da se vam lost ne uitavl. IZ naselbin L j udom na uaireiei I kali" in sumničili, ako njih pri- Vojna in volitve I Letošnje volilno leto se je koma^ pričelo in že ubijajo čas in denar z rečmi, ki »e najmanj pristojajo Ameriki v vojnem času. Za tisoče Američanov so sedanji politični munevri bolj važni, kakor Je prihajajoča invazija zapadne Evrope, Pretf nekaj dnevi je senatna zbornica v Washingtonu zapravila pol dneva s predlogom senatorja Longerja iz North Dakote, ki je izzval precej zabave. Langer bi rad videl, du bi vsi volani upravičenci volili letos. Štirideset odstotkov volllcev ni voftloi>rt zadnjih predsedniških volitvah ln Langer je rekel, da Rooaevelt ne bi bil izvoljen, če bi bili vsi ti volilcl volili enega kandidata. Ce, če —ampak Langerja to ne moti. On je prepričan, da letos bodo vsi do zadnjega volili, če kongres sprejme njegov predlog, da se vsakomur, ki pojde volit, odbije $25 od dohodninskega davka. Z drugimi besedami: Vlada naj plača pet in dvajset dolarjev za vsak glas. . • Senator Langer je bil opozorjen, da je mnogo volllcev, ki imajo tako malo dohodkov, du ne plučtijejo nobenega davka. Kaj bo s temi? Ali naj bodo plačani v gotovini za svoje glasove? Langer je bil v škripcih; njegov predlog se je tikal le onih, ki plačujejo davek. Rekel je, nuj kdo drugi predlaga kaj pametnega, kar pri vabi na volišče tudi one, ki ne plačujejo davka. Ampak senatorji niso predlagali ničesar, pač pa so brez ceremonij pokopali Lan-. gerjev predlog in volilci bodo še nadalje volili brezplačno. , Langer je republikanec in računal je, da bi volilci iz same hvaležnosti na vsej črti volili republikance, ako bo sprejet njegov piedlog. Nič ni pomislil, kako absurden Je njegov predlog ne sa mo v tem kritičnem času, ko so milijarde dolarjev potrebne zu vojno, pač pu sum na sebi, kakor da bo "sveti duh razsvetlil" vo-lllce, ki se drugače požvižgajo na volitve, da bodo volili pametno, če jiin vladu plača za to. Zanimivo dejstvo je, du "demokratje" v južnih državah vztra jajo boš nasprotno—da voli čim munj volllcev, tako da ostane njihova manjšina stalno v sedlu; nJim sč zdi kriminalno, da bi vlada plačevula zamorcem, če gredo volit. . . V nekaterih republika h v Južni AmerikJ^imajo obvezne volitve in kdor ne voli, je kaznovan z globo. Kljub temu nt tam nobenega napredka—volilci capljajo kot čreda na volišče in volijo, kakor jim je rečeno brez razlike, če jih je tisoč ali milijon. Ako kdo pravi, da je to demokratično, se norčuje iz demokracije—.kakor bi bilo norčevanje iz demokracije, če bi volilcem plačevali za gjasovanje. Glasovanje je prsvicu in dolžnost državljuns. Kdor se ne zaveda tr dolžnosti, nt vreden volilne pravice in prav je, ako se je oropa sam in ostane doma nu volilni dan. Volilne kampanje, i katciih iMibnfjo, kakor |>red vhodom v cirkus in zganjajo skupa volilcc, kakor čredo ovac, so znamenje politične nezrelosti in pomanjkanja demokratične zavednosti. Oni, ki svetujejo, naj se letošnju volilna kampanja omeji na mesec dni pred volitvumi, imajo prav, ampak uspeli ne bodo, ker je Amerika še pruveč navajena nu politične cirkuse ln politično je še v marsičem otročja.—I. M. DetrolL—Zadnjič sem poroča-, la o prispevkih za jjomožno akcijo (JPO-SS) in na koncu pripomnila, ako sem slučajno izpustila ali zgrešila kako ime ali vsoto, naj mi dotični. oprosti jn obvesti, da se stvar .popravi. Ko sem pisala tisto pripombo, sem mislila, ako bi slučajno izgubila listek, na katerem sem imela zapisano ime prispevatelja, kajti potrdilne knjižice nisem vedno nosila s seboj. Ljudje so mi dajali, kjer je že bilo—na pikniku ali na kaki zabavi v dvorani ali kjerkoli že in prav lahko bi se zgodilo, da bi na ta način* koga zgrešila . In zgodilo se je, da sem s to priobčitvljo ugodila nekaterim, drugim po ne! "Kikall" so, češ, da njihovega imena ni bilo v seznamu. Je res tako kot s tistim oslom v pravljici, da vsem ljudem ni mogoče ustreči. m nedeljo, 10. jan. stopim v SND, ps ml pove rojakinja, kako so ljudje nezadovoljni, ker sem izpustila preveč imen. Zopet druga mi pove, da je nekdo zelo užaljen, ker nI bilo njegovega imena; pove mi tudi njegovo ime, kar ni prva hotela, češ, da mi bo pisal ali prišel k meni osebno. Jaz pravim, da bi zelo rada vedela, kdo je. Franko jim že preseda spevek ni bil priobčen. To ni prav nič lepo, da se človeka kar tako tebi nič meni nič obdolži nepoštenosti. Jaz z veseljem popravim pomoto, ako je dokazano, da sem jo storila. Ne bom pa trpela nobenih sumničenj ali namigava-nja brez podlage. Jaz opravljam to delo zastorij. in še vseh stroškov ne računam, nazadnje pa da bi mi še kdo očital nepoštenost. Nak, preko tega pa ne bom šla, pa naj bo kdorkoli! Bo trpel posledice, katere naj sam sebi pripiše. Prihodnja seja postojanke 34 JPO-SS, kakor tudi podružnice 3ansa se vrši prvo nedeljo v februarju ob dveh popoldne v Slovenskem narodnem domu na John R. Prošeni ste vsi člani in člauice, da se udeležite. V nedeljo, 20. febr. pa tukajšnja društva pti rede priredbo na zapadni strani v Delavskem domu za partizane. Govornika bodo menda skušali dobiti iz Chicaga. Bolj podrobno bo poro-čano j>ozneje. Katherlne Krains, tajnica postojanke 34 JPO-SS. Veselica Samostojnega društva Johnstovra, Pa. — Bratsko Sa-. mostojno društvo na Moxhamu V raznih poročilih vidimo, da imata Amerika in Anglija velike sitnontl % španskim diktatorjem Frankom. Franko, zvita buča, ki navidezno danes jezdi dva konja, fašističnega in demokratičnega. je v resnici še vedno Hitlerjev hlapec in vse drugo, kar gobezda, je* pot vara. Državni department v VVashingtonu jo dunea resnično jezen na diktatorja Franka, kakor čitumo, /uradi njegove fašistične propagande v latinski Ameriki. . Totaliiarski režim v Argentini, ki se odpi to rogu demokraciji in ki je pitni nekaj tedni podkuril puč v Boliviji, jo docela nevezan nu diktatorja Franka. Nadaljnja jess v Wutthmgtonu in Londonu je zaradi nacijske špionažr v Španiji in španskem Matoku. Pred kratkim je bilo tudi poročeno, da Hitler prejemu iz Špunije veliko več blaga, kakor pa je Franko-vemu le/tmu dovoljeno pu dogovoru z Anglijo in Ameriko izvažati na tuje. , Ze dolgo jo znano, da ameriška vladu priznava Frankovo dikta-tuio U pod pritiskom katoliških krogov, ki jI sede na vratu. Ti kioui *» narekovali Ameriki prepoved orožja in atreliva za špan-f» k o republiko, ko jc bila napadena no Frankovih fašistih in njego-} \ih zaveznikih iz Nemčije in Italije, k umu* je pa so narekovali naši I vladi »puntiko politiko. Zdiužem* dižuve ne bi bile smele nikdar priznati Frankovega' režima v Španiji, Skrajni čaa Jc. da to napako popravijo danes a j prelomom vavh stikov z Madndom in z blokado španskega obrežja. T«, je edina pot m efektivno preti nanje fašistične propsgaitde v .Jo/m in j^iednjt Ameriki, katera dunea neovirano teče iz Madrida in katera je odgovorna za diktatotirnc (niče v Argentini In Holivijf. /;• »inaihizem v Mehiki in za fašbtu ni litaj na telesu drugih latinskih lepublik na tej strani oceana Vstko upaii)«* v Woahmgtonu in Londonu, da bodo zavezniki i.toilKtili Pfahka v ovoje namen« in ga polagoma odtrgali od nal-•:cu jo /«* duv no'tmdlo v vodo. Nameoto tega se dogaja, da Franko izkorišča zave/nrke v interesu Hitlerja in Toja ter s tem podaljšuje V O JIM. Spanijn je geografsko strategiško pr«vaina. da trt še nadalje visela nu furnjlvl "nevtralnosti M Alt mora hiti popolnoma na za* ' v* metk i strani—alt mora Inti blokirana k«»t Sovražnik Mruii -' mh narodov, kar je'—I. M. I I Kmalu potem pride k meni veselico v soboto zvečer, tretja oseba z isto istorijo, samo , 29. jan v Slovenskem delav- da mi je malo bolj zabelila z domu. Vabljeno je vse raznimi pripombami in namiga-^nst™, g°tov° udeleži, vanji, češ, da ljudje zato nočejo P? udi vsi drugi rdjaki in roja-dati, da zgube zaupanje in ne ^je od blizu in daleč naj nas ' m * - - :L obiščejo na tej veselici. Za vsakega je dobro, da malo pozabi na te vojne čase v veseli družbi prijateljev. Za lačne in žejne bo skrbel naš pridni odbor, za plesalce pa Joseph Ko-račin, ki bo igral valčke in pol ke, da~se bo vse vrtelo. Torej na svidenje v soboto zvečer na naši veselici. ' i y Mary UJcmar. ( »poti 2e sem poročal, da sem zadnjo jesen obiskal Gdgolove v Ktatii-townu, Minn. Zadnji dan mojega bivanja tam sem si zaželel domačega grozdja', ali bolje divje trte, ki taste po drevju. Grozdje je sicer drobno, Vijoličaste barve, toda okusno kot michigansko. pasi je oni dan brila mrzla sapa, sem na drevesu pri kupu sena nabral precej tega grozdja. Po lestvi sem še na drevo in obiral, kjer je bilo lepše. Pridružila se mi je tud: jata ptic, ki so mi pomagale pri obiranju. Iz tega grozdja se napravi zelo okusno, močno vino. Ampak sedaj ga ne prešajo, ker je treba nekaj sladkorja, tega pa radi vojne sedaj ni mogoče dobiti za take namene. Rekli ao ml, na ga naberem kolikor hočem. Sestri sta povedali, da ga je stari oče prejšnja Ista nabral v got du toliko, da ja napravil 100 ga Ionov vina za »domačo porabo, zlasti pa za zdravilo proti prehladu. Tam je bil nekoč neki bečlar po imenp Hribar, ki tega ni verjel. Itoda ko je nekoč zbolel in mu je Oogolov oče pri nesel tega vina, ga potem ni mogel prehvaliti, ker je hitro o- To grozdje sem pripeljal v Duluth, kjer je neka sestra Slovenka, ki dela le 46 let v bolnišnici St *Mary, napravila ia> vem, kaj še. Pristavi še, da jih je strašno dosti, ki trdijo, da so dali, toda njih imena ni bilo v mojem poročilu in zakaj le delam take pomote. Meni se je ptičelo nekaj svitati, kaj je s tem narobe in za katerim grmom tiči zajec. Doma napišem pismo tistemy rijaku in gu prosim pojasnila. Se predno pismo odpošljem, pride dotični rojak k meni. Ne da bi čakala, mu dam pismo in gu piičnem spraševati, kdaj je on meni izročil denar: ali predno jo bila postojanka JPO-SS ustanovljena, ali potem, ker njegovega Imena ne najdem nikjer zapisanega in tudi se rft? spominjam, da bi mi kdaj kaj dal. On odgovori, da meni ni dal centa, ampak njegova žena da je nesla $3 mrs. Jurcovl, on pa da je nekaj jjoslal z usesmentom mrs. Jnnkovi, tajnici društvu 121 SNPJ in hoče vedeti, če mi je bil izročen ta denar. Pojasnim mu, ako sta omenjeni dobili ta denar predno sta bili ustanovljeni tukajšnji postojan ki pomožne in politične akcije, sta denur poslali na glavni urad. Ce Je denar dal pozneje, je bil tisti denar izročen tajnici postojanke Sansa. Šele potem je menda sprevidel, da sta tukaj dve organizaciji, z dvema blagajnama in da vsaka zase deluje: ena za pomožno akcijo, druga pa na političnem j»olju za osvoboditev rojakov v starem kraju. Prt vsem. tem sem pa jaz postala grešni kozel, ne da bi količkaj 'vedela, kaj se govori ln podtika za mojim hrbtom. Ljudje, ki se pritožujejo, da ni bilo njih Imina v mojem seznamu, naj bi se najprvo obrnili na do-ttčno os« ta. kateri so densr izročili in šele potem naj bi "ki- njejp ra«pe dobre stvari. Njeno ime je Emilija in je bila rojena v BrokwayJu v bližini Krain-towna, Minn. Zadnji večer pred mojim odhodom smo imeli za večerjo prave domače žgence, katere je mrs Gogolova zabelila z domačimi ocvirki, katere imajo farmarji navadno zalite v masti. Poleg raznega kuhanega sadja je bila dobra odhodnica. Gospodinja je rekla, da jo je stara Gogolova mati naučila kuhati krompirjeve žgance iz dobre moke. Po večerji smo se pogovarjali, kako je njjh stari oče potoval v Ameriko leta 1864-1865. Bili so tri mesece na morju in vozili so se z jadrnico. Od New Yor-ka do St. Paulcr so se vozili z vlakom, od tapi do tedaj nprale* ga, toda danes precej čednega mesta St. Cloutha pa so morali hoditi peš, ker niso mogli dobiti voza. Ali stari oče je opešal in so morali iti nazaj po voz, da so očeta peljali do bližnjega St. Josepha, kjer je bil eno leto za kovača. Pri Golovich hranijo precej velik kuier domačega izdelka z napisom: "Hach North America." Hranijo tudi več drugih reči; katere je napravil stari mož. Druge stvari so že poslali v misijonski muzej v Dalu^i. Več stvari so tudi poslali meni potem pa sem jih jaz poslal Slo-^ vertškehiu nrtuzeju v Cleveland Tudi sliko prve borne kinetske bajte, ki jo je postavil stori oče tedanjem pragozdu — seda je tam Gogolova farma. Omenil pejp že težko mizo domačega izdelka, ki je služila za cerkvena opravila, ko je tja prihajal misijonar Buh, ki je sabo nosil tudi zdravila (prvi misijonarji so bili tudi zdravniško izučeni). V mojih zapisnikih je tudi zabeleženo, kako sta Buh in Pire (in pozneje Crowing) potovala v zimskem času od naselbine do naselbine. Drsala sta se po smučeh. Jleko zimo sta preživela več dni v zametih. Buh piše v zapiskih, da sta imela s seboj le malo jagnjetine, katero sta pekla in jedla brez soli skozi več dni. Piše tudi o hudih sneženih viharjih, ki so človeku začašno kar vid vzeli. Tako sta potovala od kraja do kraja in obiskovala Ihdijance od Crow-inga do Clondayja blizu kanadske meje, kjer je bi! .takrat nekak indijanski urad. Od tam sta pridrsela do jezera Vermi-iion, kjer je danes naselbina Tower. Buh ima vse začrtano in zapisano, kako sta s Pircom potovala ono zimo po poti, ki jo je utrl prvak Baraga. Misijonar Pirč je od težavnih potovanj in radi starosti oslepel, nakar se je vrnil v Ljubljano, kjer je umrl in bil pokopan na starem pokopališču. Leta 1908 sva z Buhom vzela sliko njegovega spomenika. Pred odhodom je Pire Buhu izročil mnogo reči, kakor tudi meni. Od teh reči Imam še nekajt na primer njegov kelih, katerega je dobil leta 1864 in to potrdil pismeno. To je bilo zadnjo leto pred njegovo smrtjo, ko je bil v Jolietu na konvenciji KSKJ. Omenjam letnico 1864-1865, ko je Puh pričel svoje težavno miaijonsko delo po minnesotskih pragozdih. Vse svoje postojanke je zaznamoval na zemljevi du, ki je bil svoječasno v St. Paulu na ogled raznim senator jem. S Pircom sta napravila 1000 milj dolgo pot. Ta zemlje vid je sedaj tam v moji zbirki obenem z drugimi Buhovimi zapiski. •'« Gogolovim gre čast, ker so o- Od leve ne desno: Willlam Green. predsednik APF, Henry F. Schrickor, govornor Indiane, in James B. Caroy, tajnik-blagajnik CIO. hranili toliko spominov. .Hvala tuVi vsem drugiih, bodisi v Kraintownu, Albanyju, , St. Clouthu, White Parku in St. Josephu, Minn. , Te kraje, ki so oddaljeni 16 do 20 milj od Kraintowna, sem nameraval obiskati, toda jih nisem razen White Parka, ker je dež lil kot bi se oblak utrgal, treskalo je pa tako kot bi Hitler metal tombe na Slovenijo. In ker sera se slabo, počutil, nisem v St7 Clouthu obiskal mladega slovenskega zdravnika dr. Vi-rantha, ki je bil rojen na Elyju in je med farmarji na dobrem glasu. Na Elyju ima še živečo mate^n več bratov. Slabo razpoloven sem zapusti^ St. Clouth, kjer še živi nekaj Slovencev, mnogo jik pa počiva mirno spanje na pokopališču. Tafh sem svoječasno srečal vrlega Slovenca škofa Trbca, pd katerega sem v dolgih pogovorih izvedel marsikaj. Kasneje mi je pisal zanimivo pismo. On počiva v Brokwayju (R i c e), kjer je nekoč stala iz hlodov zgrajena cerkev, katero je znotraj preslikal prvak Schiffrer. Tja je zahajal tudi Buh, in kakor pripovedujejo stari naseljenci, je napravil načrt za sedanjo zidano cerkev arhitekt Ivan Jager. (Se nadaljuje.) Matija Pogorele. v • V • ali! JUu Rnnkf vojaki na fronti pH Vttnbak«. Raano is Peorije Pooria, I1Lt~Iz naše naselbine se redko kdo oglasi v Prosveti Tukaj je prav" malo Sloveneey in še kolikpr nas je, smo bolj počasni in zaspani. Mi smo se semkaj priselili leta 1918. Takrat je bilo tukaj okrog 20 slovenskih družin. Od teh jih je že veliko pomrlo, nekateri pa so se izselili v druge kraje, kjer je boljša bodočnost zanje. Na društvenem polju zelo slabo napredujemo; novih Članov ne moremo dobiti, ker je tuka prav malo slovenskih, družin Sploh ni nobenega veselja več odkar se je pričela ta vojna posebno pa, odkar je Amerika stopila v ta svetovni požar. Takrat se je v resnici končalo vse veselje za vsakega. Kako naj bo človek ^vesel, ko pa nas skrbi tarejo, kako se go di v starem kraju našim materam in očetom, bratom in sestram, katere so že prej Italijani pobijali in jih narodno uničevali. Ta vojna je pa še veliko večji pekel. Po vsej Evropi samo pobijanje in kdor jih več pomori, dobi še medaljo. Minila so že tri leta, odkar sem zadnji* slišala od mojih dragih start domovini. Zelo me skrbi, če so še med živimi in kako se jim godi. Letos smo imeli na splošno kar nekako otrpnele božične praznike. Kdor še ni imel svojih dragih v vojni, je pa s skrbjo gledal v bodočnost, kaj mu bo prinesla. Rada čitam Prosveto, kajti vsi dopisi so zanimivi. Najbolj zanimiv pa je bil spis "Izkušnje starega naseljenca". Koliko je ta človek moral pretrpeti, kakor tudi njegova zlata Rožica in njena mati. In vae to radi zverine v človeški podobi. Ta njegova resnična pove it iz življenja je bila tako zanimiva, da sem včasih kar pri vratih čakala pismonošc, da čim prej dobim Prosveto ln sem najprej prebrala njegove pretresljive dogodke Včasih ae mi je kar srce krčilo, ko sem brala Upam, da U povest ne bo o-ftala samo na Prosvetinem papirju. Lahko bi izila v angle-ščmi in tudi v povečani obliki« kajti to ni vae, kar je pisal v Prosveti. On sam je rekel, ds nih stvari, da čim prei konča. Njegova povest bi bila tudi do-bra snov za f Umiranje. Delavske razmere so tukaj take kot povsod. Dela je zdaj dovolj za stare in mlade in plače so različne. Večinoma vsi delajo po fabrikah. Pred 25 leti je bilo okrog Peorije veliko premogorovov, toda teh ni več, ker so premog večinoma izčrpali. In tako so naši možje izgubili delo po teh majnah in našli mnogo boljšie delo po fabrikah in tudi plača je v več slučajih mnogo boljša. Sedaj se jim ni treba plaziti po kolenih ali trkati na strop in biti v strahu, kdaj se bo kamen zrušil nanje. Mogoče bo kdo rekel: "Žen-ska, kaj pa ti veš, kako je v majni* saj vendar nisi bila v nji in premog nakladala?" Res nisem bila nikoli v maj ni, ali to vem, kakšno delo je po jamah. Zato tudi lahko rečem,' da je premogarsko delo najtežje in tudi najgrše, kar ga je na svetu. Ti ubogi majnarji bi morali biti bolje plačani kot so sedaj za svoje težko in nevarno delo. Od tukaj je odšlo že mnogo mladih fantov in tudi deklet v vojno in še vedno jih kličejo. Če bodo v takem številu odhajali od nas še nekaj časa, ne bo kmalu nikogar drugega doma kot stari ljudje in pa otroci. Človeka kar strese ob misli na to strašno vojno. Toda kakor pravi pregovor, da je vsake stvari enkrat konec, tako bo tudi tega groznega klanja in rušenja. V srce se mi smilijo vsi mladi fantjejn sploh vsakdo, ki je poklican pod orožje. Ampak drugega izhoda ni in treba je braniti našo svobodno deželo. Anna Matslko. s ' II ■ Prispevki sa Saas Cuddy, Pa.—Kakor je že znt-no, imamo v tukajšnji okolici postojanko Sansa, v katero spadajo naselbine Bridgeville, Sy-gan in Cuddy. Vsaka naselbin* ima svoje nabiralce. Za Cuddy sta Matt Kos in Lovrenc BašeL Tukaj so navedeni prispevki, ki sta jih nabrala Matt Kos in Lovrenc Bnšel. Prispevali so: John Pestotnik $10; po $2: Johana Mramor, mr. mrs. Ro-gale, Frank Skrinjar, Matt Kosu; po $1: Ana Bašel, Pavel Bašel Katarina Kostelc, Joseph Kavi, Matt Kos, Ed. Kos, Amilija Kos, Sofija Mikser, mrs. F. Kos; Emil Ritter.40c, Andy Kavs 30c. (Nabral Matt Kos.) Lovrenc Baitel je nabral — prispevali so.: Po $3 Lovrenc Bašel; po $2.50 Pavel Bašel, Ann Bašel; po $2: Johana Mramor, Rozi Bašel, po $t: mrs. R. Ciašt-geb, Christina Bašel, Helen Bi-šeL Hvala vsem prispevateljem. Matt Kon in Lovrenc BašeL nabiralca. To ln ono Is La Salla La Sailo. IIL—Smo v novos letu in vsakdo si najbolj ljubega miru. Čitam razm* t* sopise in vidim, kako smrt kosi mlade sinove. Koliko so starši prestali, da vzrede svoje o-troke, da jim pomagajo na sts-ra leta, ali usoda drugače zahteva. Ravno imam v mislih Kn-marsičevo družino, ker mora iti že šesti sin k vojakom. NobMS prošnja ne pomaga, da bi f* pustili doma, da bf pomagal svojim staršem. Nesrečna vojna, kdo bo odf^ voren za padle sinove? Hiti* ni bil nojep lz mesa. nsaiW tf jekla, ker ga nič ne zadene Malo je že pozno zs to čilo, toda bolje je enkrai k<* noben krat. Dne 2. dec.- je " bi lahko še veliko več napisal za vedno zapustila Josep*'* u*ia se mu roke preveč trene iniDerzich. predsednica gospod napiaal Je samo nekaj poglavit-f (Doije no A fironO /TTftTEfpT JANUARJA PROSVETA Pismo iz Londona (izvirno poročilo Prosveti) 29. decembra 1943. Ko so začele rasti armade letal v zraku, so nam napovedovali različne usode za pomorske Kile. Mnogi so rekli, da so po-lorske sile izgubile veliko svojega pomena in svoje moči s Uin razvojem. Nemci so se vr gli na delo, da so si ustvarili voj o "Luftwaffe". Z njO so na nieravali podvreči si vso Evropo. Nekateri so -spet svarili, da Nemčija-ne sme ostati predolgo ospodarica evropskega kontinenta. Ne sme imeti časa, da gi rradi bojno mornarico, ker po tem si bo podvrgla ves svet. Nove iznajdbe ne pometajo s tarimi sredstvi. Kakor promet-ia letala niso izpodrinila popol loma železniškega prometa in jomorskega, tako strojnice in to-x)vi v znaku niso nadomestili irtilerije na tleh in topov na adjah. Novo in staro se meša ned sabo, pomaga drugo drugemu, porazdeli si naloge med ibo. Nemška "Luftwaffe" ni spela, da bi si podvrgla Evro-) in Nemčija ni uspela, da bi i zgradila mornarico. Angliji e bilo treba njenih letal, da je lobila "Battle of Britain", tre-ji je bilo njene mornarice, da e preživela ono leto, ko je bila Klvisna od svojih lastnih moči zveze z zunanjimi zalogami irane in surovin. Še ji bo treba etal in ladij za končno zmago. Ali junaštvo dneva gre vedno lovim stvarem. Ljudje po pra-ici občudujejo one, ki orjejo dino, pa naj ob ledina na mor-u, na suhem ali v zraku. V tej ojni so postali letalci prvi ju-aki. "Battle of Britain" in Battle of Berlin" bodo veliki ogodki naše- vojne. Te dni pa m bila priča, kako v tej deže-še vedno poskoči srce ljud tvu, ko slišijo "ladje, morje". Komandant Meyrick, sin admi-la, vnuk admirala," to vam je nglija, ki se navdušuje nad ontinuiteto. Danes pomorske bitke niso eč tisto, kar so bile. V slavni itki pri Jutlandiji je samo v cmških vrstah stalo 22 bojnih Kaj podobnega'v sedanji ojni nismo in ne bomo imeli, endar Schamhorst zasluži na-dusenje, ki ga je vzbudil v tej »želi. Bitkfi za Scharnhorstovo vljenje bo prišla v anale mor-a.riške zgodovine kot prva bit-a, ki se je bila v popolni ark-cni temi, ob božiču, 60 milj se-erovzhodno od Severnega rta. >o zdaj se poveljniki niso spu-I ili v boj v temi. Če jih je noč jlutela v boju, so ga prekinili nadaljevali drugi dan podne-Ta najnovejša bitka na mor-|se je začela in končala v te-i. lo sredi dneva jo je za kako ■slabotno obsvetljeval polar-p"lmrak. Biti je moralo strahotno. Ka-1 ^ mogoče, da diha živo bitje Irnem severnem ledu, kaj šele, se bori, da zasleduje sovraž-M. da ga uniči? Scharnhor->vn poslednja drama se je odi-ala v najbolj fantastičnih Mščinah, nekje visoko pod ne-m, ko ko oblaki Črni pod te-|j in zrak tako tenak, da ti [ml je življenje. Človek je že '« < ha poti, da si popolnoma "Ivi/e Naravo in njeno silo, I " «a v prvih časih tako stra- ro hovale. Po zledenelem, temnem Arktiku je plul velik konvoj na poti v Rusijo. Schamhorst— moderna, hitra bojna ladja, 26,-000 ton, težko oborožena—ga zasledi. Taka je njena moč, da bi lahko potopila vea konvoj v nekaj minutah. Opazili so jo, ustrašila se je in umaknila. Nemška mornarica ni iskala bitk v tej vojni. Premajhna je bila, zato je igrala vlogo* ropa-rice, ki preži is zasede na plen, potem pa se umakne, da ubeži poginu. Angleška mornarica pa je hotela boja. Zbala se je, da bi ji Schamhorst ušel. Štirje rušilci so jo ubrali za roparico, ko se je spet pokazala na preži. Vsak od njih in vsi skupaj bi bili lahko vsak trenotek-smrttto zadeti: nemški topovi in torpedi so bili neprimerno večji, kakor orožje na rušilcih. Ali stroji ne dobijo bitke, možje so odgovorni za zmage. Rušilci so zasledovali roparico in jo ranili* dva* krat, trikrat, dokler ni prišel na pozorišče "Duke of York", angleška bojna ladja, ki je končno potopila Schamhorsta. Ime Schamhorst nas spominja drugih časov. Bilo je 12. februarja, ko sta plula Schamhorst in Gneisenau iz francoskega Bresta čez Rokavski preliv v nemško pristanišče Wil helmshaven., Nemcem se je posrečilo, da so prepeljali svojo mornarico v svoje pristanišče pred nosom angleške južne oba le, v ozkih kanalskih vodah je niso ujeli Angleži! Tri dni za tem smo izgubili Singapore, njegove tako slavne singaporske topove smo izgubili, predno so enkrat ustrelili na sovražnika. Dobra dva meseca prej ste vi doživeli svoj Pearl Harbor. Bili so slabi časi. In da so bili še slabši, se nam je izmuznila nemška mornarica! Nekaj dni za tem so nemški časopisi objavili slike: "Auf stolzer Fahrt am Britanniens Kiiste entlang." Zdelo se je, da celo na morju niso Angleži več gospodarji. Da so jih izdala celo letala, ki so jim dobila "Battle of Britain". Zdaj so prišli časi obračunov. Schamhorst je poplačal za vse svoj? grehe. Gneisenau se skriva v Gdinji, nesposoben za odprto morje. Tirpitz, druga edina večja nemška ladja, se je zatekla v zavetje norveškega Aiten Fjorda, tudi težko poškodovana. Zadnje vesti nam povedo, da so Angleži potopili, tri nemške rušilce v Biskajskem zalivu. Vse to je le majhen del računov, ki jih plačujejo Nemci. oglejte na vzhodno fronto. Poglejte na Berlin in druga nem-ika mesta. Sile na zemlji, na morju in v zraku so se zgrnile nad Nemčijo. In to je samo uvod v končni napad. . Dolenlka. Filmska igralka Anne Gwynn. Zadnji Udje odvedeni iz Varšave New York, 26. jan.—Poljska časniška agentura poroča, da so nemške vojaške avtoritete do-portirale zadniih 2»,000 Židov iz Varšave v koncentracijsko taborišče pri Bemebostelu v bližini fianoverja, Nemčija. Pred vojno je v Varšavi živelo 300,000 Židov. AGITIRAJTE ZA PROSVETOI Pomen ruskih meja za nas Napisal Carl Hartman Washington (ONA).—Ko se je vlada Zedinjenih držav pred 25 leti zadnjič zanimala za ruske meje na vzhodu, smo Amerikan-ci mislili, da bi se morale nahajati po priliki ravno tam, kjer jih namerava potegniti sedanja sovjetska vlada. V tisti dobi, namreč takoj po zaključku prve svetovne vojne, Mso bile Zedinjene države in vsi drugi zavezniki v največjih skrbeh pred napredovanjem komu nizma, takozvano "grožnjo boljševizma". Rusija se je nahajala v sredi strašne meščanske voj ne, tako da je bilo vsem nasprot nikom komunizma prav lahko preskrbeti si zavezniško podporo, ako je šlo za to, da se odtrga od Rusije del njegovih zapadnih ozemelj. Naša misel pa je bila takrat, da nobena teh teritorialnih sprememb ne sme postati definitivna, dokler ne pride na Ruskem do urejene skupne vlade. Večinoma ljudje zdaj pozabljajo, da je. bila Amerika v velk ki meri odgovorna za takozvano Curzonovo linijo, katero danes Rusi ponujajo Poljakom kot primerno mejo. Ta linija je edina, ki je v soglasju s slavno 13. točko Wilsonovih zahtev, ki predpisuje ustvaritev neodvisne poljske države ... "v katere mejah naj se nahajajo vsa ozemlja z izključno poljskim prebivalstvom." Podtajnik Frank Lyon Polk, ki je bil Wilsonov zostop-nik v nsjvišjem zavezniškem svetu, je bil v veliki meri od govoren za potek te linije, ki je bila izdelana proti koncu leta 1919. Nekaj časa je celo nosils kot dokaz tega ime: Curzon-Polkova linija. Ko so šli Poljaki v teku svoje vojne z Rusijo preko te Unije, smo v popolnoma jasnih besedah povedali svoje ogorčenje. Državni tsjnik Bainbridge Col- by je dostavil poljskemu zunanjemu ministru Wincentyju Wi* tosu svarilo, da . . . Zedinjene države ... ne morejo odobravati programa ofenzivne vojne na* pram Rusom, iaveden od poljske vlade." In Colby je dodal: "Ameriška vlada je prepričana, da bo prodiranje Poljakov v Rusijo zbudilo v tej deželi narodno zavest, ki more dati njenim vodjam dovolj sil, da napadejo poljsko ozemlje." Močno je takrat priporočal ameriški državni tajnik, da Poljaki ostanejo zadaj za Curzonovo linijo. Poljaki pa so to ameriško svarilo omalovaževali ter so s pomočjo Francozov pognali Ruse naaaj. V Rigi so diktirali mir in meje, ki to oatale veljavne do leta 1939. Waahington je mir v Rigi po zdravil z ogorčenjem, tako da so uradniki State departmenta povedali novinarjem, da teh meje ne'bodo nikdar priznali. Slišali smo takrat prerokovanja, ki so se izkazala pravilna, da bodo te meje iavor velikih težav. Mnogo je bilo takih, ki so se strinjali z ruskim ambasadorjem Bemetjevom, t ki je takrat zaBtopal zamejno vlado Korenskega: "Mir v Rigi predstavlja povečanje poljskega ozemlja s neposredno anekaijo ruskega ozemlja . . . Zopet obnovljena Rusija ne bo nikdar priznala miru, ki jo trga na kose in je izsiljen v času, ko je brez moči. . Mir v Rigi je radi tega dejanje, ki vsebuje nemire in konflikte. Grožnja za. bodoči mir." V letu 1922 so ai prizadevale baltiške država—Estonija, Lat-vija in Litvansk*—da utrde svojo neodvisnost napram Rusiji. Druge države so jih bile priena-le, toda mi smo ae ie vedno obotavljali. Končno je prišlo ameriško priznanje, toda to se je zgodilo šele, ko je pisal komisar v Rigi, Evan E. Young, naslednje: "Trajnost njihovega sedanjega položaja neodvisnih držav bo najbrže . . . odvisna od slabosti ali moči sedanja ali katere koli1 druge ruske država .. . Pozneje je pričakovati, da bodo postale te države — prosto iz* osnovnih gospodarskih zakonov—del nove ruske federacije . . Mr. Young, ki je danes pod predsednik družbe Pan-American Airways Systems, se je tukaj izkazal, da je najbrže jako dober prerok. Rusija ni nikdar prignala m munskih zahtev glede obmejne dežele Beaarabije, katero je pograbila Bukarešta leta 101& Leta 1940 je Rusija to provinco zo->et vzela nazaj, a pozneje so jo iumuncl s pomočjo nacistov zopet dobili v svoje roke. Toda danes se čete rdeče armade že zopet približujejo njenim mejam. Tukaj je mnogo različnih misli, komu naj ta dežela pripade, toda naša država ni nikdar uradno priznala rumunakih pra- L Mi iT* Ameriški vojaki, ki so bili ranjeni v bitkah a Japonci, na krovu bolniške ladje. Glasovi iz | naselbin (Nadaljevanja s t. strani.) skega klubu ln tajnica društva od Boja do zmage SNPJ. Pokopana je bila 5. dec. Bllu je priljubljena ne samo mfcd Slovenci, marveč tudi med drugim narodom, kar je pokazal njen pogreb. Posebno se zahvaljujem članicam gospodinjskega kluba, ki so ji izkazale zadnjo čast tudi s tem, da je imela vsaka pripeto rožico na prsih v slovo pokojni. Ona ni v življenju imela z rožicami postlano. Pokojna je veliko delala za Slovenski narodni dom in tudi za SNPJ. Naj ji bo lahka ameriška gruda. Sporočam vsem članicam gospodinjskega kluba SND, da je bilo na zadnji seji sklenjeno, da priredimo "bakery salu" dne 12. febr. Vsaka članica naj kaj sjpeče in prinese v SND do dveh popoldne. Vsuka stvar jo dobrodošla. Ker ne vem zu naslove vseh Članic, naj služijo te vrstice, ako katera ne bo prejela dopisnice. Dolžnost nas vseh je, fa kaj prispevamo in nobena naj ne zamudi te priredbo, Mary Fursr, 0B. vic na posest besrabska dežele. 1918 je državni tajnik lobert Lansing s poudarkom za-ltevul—v skladu z našo politiko—da naj stvar počaka tako dolgo, da ho mogla Rueija povedati svoje mnenje. Toda druge države, ki ao priznale romunska aneksi jo, so pritiakaie ns naa, češ da moramo storiti isto. Ta krst je Charles J. Vopicka, naš poslanik v Srbiji, Rumunljl in Bolgariji, poslal Štete depart-mentu naslednjo brzojavko; 'Sedanja Nemcem prijazna rumunsku vlada silno izkoriftčs sneksijo v svoj prid in naglaia, da je Rumunija zdaj večjs kot (dej koli... in pripisuje vse zasluge sebi, akorevno nima nobene pravice do tega." Pozneje smo od ki on Hi svoje priznanje celo kljub temu, ds so mirovne pogodbe v Hamt Gor ma in u in Petit Trianonu odobrile aneksijo Besa rabi je s tirani Rumunije. In uredni zemljevid Evrope, katerega se poslu* žuje oddelek ze tekoče in farm a cije našega fttate departmenta, Olaa vojaka Albuquerque, N. Me*.- V mojem zednjem dopisu z dne 7. jan. sem omenil, da bom šel do bližnjega taborilča, v katerem so nahaja par sto italijanskih vojnih ujetnikov. Dne 16, jun. grem res tja. Ko pridem do stražnika, me takoj vpraša, kaj želim, kdo sem, odkod priha-jum in če imam izkazilo. K<> mu odgovorim na vsa vprašanja in mu pokažem izkazilo, me je takoj pustil do urada. V pisarni so me zopet vprašali, kaj želim, kdo sem in odkod prihajam, Povem, kdo in odkod sem in omenim, da sem pred nekaj leti prišel iz Italije, da imam tri brste v italijanski armadi in da bi rad Izvedel, če se mogoče kateri od bratov nahaja tukaj ali pu kdo drugi iz okolice Trsta, ki gu morebiti poznam. Takoj so mi prinesli imenik vseh ujetnikov. Pazno sem prečita! vsa imenu od prvega do zadnjega, ali bila so samo italijsnsks. 'Povedali so mi, da so ujetniki Iz južne Iulijc in Afrike, večinoma iz Libije. V mojem zadnjem dopisu Je bila mala pomota. Pravilno hi moralo biti zapisano saržent Joe Koprivnik, ne pu vojak Joe. Zadnjič sem tudi povedal, da sem za vrtnarja ln čistilca o-krog vojaških barak. Ob novem letu so ml pa dali le eno delo. Sedaj moram skrbeti in čistiti čitalnico, tako zvsni Mduy i room", ki Je 30 čevljev širok In 100 Čevljev dolg. Ubogi moj križ sedaj? Do osme ,ure zjutraj moram že vse počistiti, in to vsako jutro. V nedeljo.na I mesto da bi počivel, pa moram vseti "mapo", da pomijem čital nico, ki Je odprta dan In noč V njej Je vsakovrstno čaeoptije, maguziru in knjige, da fantje lahko čitajo ob prostem času Večkrat sem tudi Jaz tja šol In neeel Prosveto in Glasilo «DZ V tej čitalnici vidim, de fantje zelo radi čitajo dobre knjige j imajo fantje denar, bi bllu najboljša prilika za prodajo knjig. Nu moj zadnji dopis sem pre jel pismo od mrs. Kugovšek iz Pueblu, Colo. Ona ml piše, du se na tem letališču nuhuju njih sin, ki igra pri vojuški godbi in mi priporoči, nuj gA obiščem To i>om storil, mrs. KtagovŠek. Nsjbrže dostikrat vidim vašegu sina, ko igra opoldne v jedilni ci, Namo gu ne posnum, kateri je. Ko se boste zopet nahajali tukaj na obisku pri svojem si nu, bi rad videl, da nas obiščuU*. Cpl. Anthony Kaluss, član društva 4H. INFLACIJA (Office of War Information, Waahington, D. C,) Govornik: • "Tale kožuh hočem! In tele čevlje! To obleko hočem! Tole bi rud! In onegu se mi hoče!" Vse to je razumljivo—mnogo jo ljudi, ki niso imeli denarja že dolgo Čusa in zdaj, ko ga imajo, mislijo, da so upravičeni, da uživajo, Nesreča je le, da gredo cene gori, uko vsakdo kliče, tole hočem. Stvar je ta, du niti zdaleč ni toliko dobrin na trgu kot je dolarjev za nakup. Vsak dolar, katerega porabite po nepotrebnem, potiska cene navzgor. Toda Amerika je v stanju, da drži cene, ako boste vsi pomagali. Pdmagali pa boste, ako hranite svoj denar. Naložite ga v vojnohraniine bonde, v zava rovaltilnu. Kupujte pu le, kar zures potrebujete, u ono, kur imate, glejte, du vum bo dolgo trajalo. Kadar pu pobijate draginjo, koristite sami sebi—4n ImelfBoste več denarja na razpolago po vojni, ko bo zopet vsega dovolj in cene bodo primerne. In zapomnite si, du oni denar, kate tega prihranite ztf jutri, ne more danes delati draginje! zemljevll* katerega ja izdelal i Zelo aem ee namenil, de bom naš generalni Štab v letu 1934, j poprosil uredništva ali uprav* nosi Hesjfrabijo ia vedno v ru nlštvo Prosvete, da mi pošlfe tu ski barvi, kakor da Je ie vedno eat Izvidov Adamičeve knjige del Rusije. Preko nje pe Je z rdečo tinto napisano "Rumunska okupacija" Šele v letu 1914 smo sedeli!draga (Ml vem trn morem«* u-smatrati. da so izseljenci, ki so »treči. lahko pa se obrnete di- My Native Lsnd." Poski*il| bom, če bom mogel kekšno kejigu proto, možnosti In blugoslov, ku-tetere ponuja vsakomur, se mo* ramo boriti v tej križarski vojni, da jo ohranimo tako, kotijo poznamo. NaAI Vojaki, pomorščaki, marini, letalci ln mornarji trgov-ske;;a brodovja, naše bolničarke in žene v vseh drugih psnogah službe dujajo z dušo In često tudi darujejo svoje življenje, Kako ne bi ml mogli dati svo* Je denarnice! Vaš cilj v tem če* trlem vojnem poaojllu Je najmanj po en dodeUm War Bond od sUi dolarjev, ki vaa Uj stal 7ft dolarjev.— 1832 Hubbard St,_ HIŠNICE—Stalno delo v veliki uradnih poslopjih. Nič ribanja: Vi-soka plača. Ob nedeljah in prazni-kih se ne dela. Počitnice in bančni prazniki plačani. FfeDERAL RESERVE BANK 164 West Jackson Blvd. PROSVETA SHRAPNEL IN BRAIN STOPS MARINE RAIDER GUSARJI CLAUDE FARRERE (Se nadaljuje.) , To mi je povedal ta nesrečni Cussi, ki vlada sedaj na naši Tortugi, ko mi je odrekel korzar-sko pismo, za katero sem ga proail. Naš brat Grammount namerava namreč lepo podjetje proti Cumanski obali. Ta Cuaai mi tudi ni prav nič prikrival, da se pojavijo v kratkem v vseh naših vodah kraljevska vojna brodovja, ki hočejo križariti v naših vodah, in naa prisiliti, četudi iz grda, da se odrečemo svojemu dosedanjemu življenju in da opustimo to, kar nam je bilo doslej zrak, voda in hrana! Daj to je, kar ti pravim!" Prekrižanih rok in namršenih obrvi je Tomaž poslušal ta govor. ' "Dovolj! vzklikne končno. Brate Bonny, da vidimo, ali ae še spominjaš! Veš ti še za oni. dan, ko sem odrinil odtod, da ae vrnem v domovino?" "Kako da4 ne," pravi Bonny, "vrag me vzemi, bilo je nekaj mesecev po tem, ko smo zavzeli Ciudad Real. Od svojega deleža na plenu sem kupil tega Flying Kinga, kmalu bo tega 4ve leti. "Dve leti," ponavlja Tomaž. "Dve leti torej, odkar tem prerezal vrvi, ki so me vezale na Tortugo, in se ves poln zlata obrnil v očetovsko mesto. Ne misliš 11, da bi mogel tam živeti na toplem? Pa vendar sem odšel, kajti kdor je okusil poklic pustolovca, je za meščanski poklic pokvarjen. Ker je že tato, s$m se odločil, da bom izvrševal pustolovakega. Smeš mi verjeti, niti ta Cuasi, niti kraljevsko brodovje, niti kraljev ukaz ne bodo branili meni, Tomažu plemenitemu Jagnje, — kajti danes sem plemič , da ne bi lovil, kogar hočem sam!" Tomaž je ves zasopel nad avojim dolgim govorom, ki ga je bil izrekel sunkoma, v razburjenju. Bonny pa pritrjuje z navdušenim "Hu-rat", in Tomaž kratko prekine to besedičenje ter se zakrohota: "Hudiča, ču) me, brate Bonny! Tisti kralj Ludvik, ki ga tako junaško pošiljaš k vragu, me je pred letom dni povzdignil v plemiški stan, ker sem vzel par sto sovražnih ladij in jih požgal In oplenil ali potopil ali razstrelil, in ne smeš pozabiti, da jih je vsaj polovica šla to pot, Še predno je bila napovedana tista velika vojna! Isti kralj Ludvik me je pozval na svoj dvor in me na lastna kraljevska usta lepo pohvalil, mi čestital in me vrhu tega, kakor aem ti že povedal, povzdignil v plemiški stan te* ml dal izročiti cel kup papirja, popiaanega t raznimi grbi, patenti, čičkarijami in drugimi prealavniml igračkami, kar ai jih moreš le misliti! Da! In tega je jedva teto dni! .. . Danes pa mi pripoveduješ, ti ali kdorkoli, da me bo tiati kralj, kl me je lani zaradi teh činov hvalil in odlikoval, jutri kaznoval tanje? Za iste čine, iz istih vzrokov? Hu^tako me pa ne boste ujeli!" Rdcčebradcc je ves prepričan in navdušen in Tomaž ga krepko potreplja po ramah. "Dovolj čenčanja! Dji ne Izgubim čaaa, niti ne obiščem gospoda Cuaaija, in ga ne poprosim ničesar, ker bi ml itak ne ustregel. Nakr-cam ai provijanta in sladke vode, potem pa kvišku sidra in naprej, z bogom! Z menoj hodi, če ti je ljubo, ln me apremi na tej vožnji! Ker noče francoaki kralj več imeti aovražnlkov, izjavljam, da mi je aovraina vsaka ladja, kl je nakrcana z blagom, in da 80 isvzete le ladje Francije, Fllbustije in makar še Anglije, »ara-di tebe. Tu je razpelp, tu sveto pismo. Nanj si medaebojno priseliva po atarl šegi, če ti je prav!" Rdečebradec potegne izza pasu kratko seki- rico in jo dvigne v zrak. "Na to-le prisegam," izjavi. "Na ostro brušeno jeklo sekire si bomo odslej prisegavali mi, nekdanji Flibustejci, ki bomo, če treba Flibustijo tudi preživeli in ki bomo iz korzarjev in pustolovcev zarodili danes ali jutri pomorski zarod, prerojen, ves nov, zarod junakov na debelem morju in pustolovcev za srečo!" "Za srečo, da!" pritegne Tomaž Jagnje, in prvi priseže na ostro brušeno sekiro. A CMINK or JAT STHt embedded ln hls brata, s Marina ralder on a Htter patlently waits hls tura outside an knpcovised haspltal on Bougainville Tsljmd vvhile another Marta« has a hand amputated. Before tha former vvas ■ar»th^lTff<, lt is zeported that he remarkad to tha Navy doetor ta charge: 'Tli be able to gp back to the frontmhalf ao hour, won'tI, doc?" He now isrecovertag. U.S.MarineCorpsphoto. četrto odminko, pa pride žena in* ga odvede domov. "Vse bo zapil, pijanec nemarni." Drugi dan bi Poljanec rad, zvedel, kaj so se domenili pri Kovaču, pa opazi, da ga Vsi nekam grdo pogledujejo, kakor vse bajtarje; zato si ne upa vprašati nobenega. "Kako nas gledajo, kakor bi bili razbojniki in bi jim ukradli tisočake. To pa samo zato, ker se sinoči nismo udeležili tistega njihovega zborovanja. Hudiča, mislijo, če norijo oni, da moramo tudi mi. Oni v vodo, pa še mi za njimi, čeprav bi videli, da se utapljajo. To bi bilo za- nje, vem, ampak ne boste, bratci. Če se vam ne zdi voda pregloboka, skočite, kaj mi mar, jaz ostanem pa bregu." Pa vendar bi rad zvedel, kar ga žuli, zato vpraša svojega soseda, ko vidi, da so Jože, Tone in Miha zapustili delo:n'Kam pa gredo ti trije?" ravnatelju, da nam poviša "In če ne bo hotel?" "Bomo pa štrajkali." "Kdo?" "Vsi.'* N " ~Jaz ie ne in drugi kmetje tudi ne." Sosed ne reče nič; pove pa, kar je rekel Poljanec, drugim delavcem in kmalu vedo po vsej tovarni.: "Bajtarji ne bodo štrajkali." Vsi ostanejo kot omamljeni, ne vedo kaj bi. "Bajtarji ne bodo štrajkali." Prestrašeno se umikajo. "Če oni nočejo, potem tudi mi ne bomo." "Vsi ali nobeden." Takrat pa že stoje oni trije v pisarni. Ravnatelj je slabe volje in riiti ne dvigne glave izza knjig, temveč dela naprej. Delavci nekaj časa čakajo, ko pa vidijo, da se ravnatelj le ne zmeni zanje, prične Jože: "Gospod ravnatelj, prišli smo, da vas v imenu vseh prosimo za izboljšanje naših plač.", In ravnatelj i reče, ne da bi dvignil glavo od knjig: "V imenu vseh . . . da . . . nekoč sem vam dal v tem oziru dober nasvet. Vidim, da se ne ravnate po njem, le pojdite h gospodični, da vas izplača za ta teden." Več ne reče in računa dalje v knjigi. Delavci nekaj čaaa počakajo, nato pa se odatranijo, toda ne h gospodični, temveč k tovarišem v tovarno. "Kaj ao rekli," je bUo vprašanje vaeh. "Nočejo?" -"Nas so spodili, vi lahko delate naprej." "Dokler ne poginete od gladu." "Torej kaj?" ....... Nastane- molkv oni grozni molk, ki naznanja vihar. "Bajtarji pravijo, da ne bodo štrajkali." I spregovoril je tiho. njegov pogled je silil nekam v daljavo. Drugi strme in molče. Pa. reče Jote, tudi tiho in nekako zamišljeno, po načinu govorenja ae pozna, da misli drugo, kakor govori. "Kaj nas brigajo oni ... od naa zavisi .. "Toda pokvarijo nam lahko vse." "To je res .. Zopet molk. Itedaj plane Mrlakovemu iz ust: "Hudiča, kdo pravi, da ne bodo. Če štrajkamo mi, morajo tudi oni, kajti sami ne morejo delati. In pa še nekaj: ker smo stopili na pot, moramo tudi hoditi po njej. Ravnatelj je odpustil samo nas tri, toda mora vse ali nobenega ..." Dalje ne čaka, temveč odhiti v strojnico k stroju. Pred delav- GOVORNIKi Vzemite katerega koli farmarakega mladeniča a katera koli farme In oblecite ga v uniformo—ln bojeval ao bo kot lav povsod, klor so "boj L Obenem pa bo sanjaL kaj bo delal, ko ae sopoi povrne nazaj na avo J a polja in k svojcem, ki Jih ljubi. Dvoje doli nosil imamo napram temu mladeniču. Baš zdaj o priliki čotrtega vojnega posojila moramo podpreti vojno, in sicer a tem. da nakupimo toliko vojnih bon do v, kolikor lo moremo. In baš sdaj moramo tudi poakrbotl sa reservo denarja, ki nam bo potrebna po vol al. Vojnohranilni bondl ao pripomoček sa oboje. Vsak post-mesni dolar, kl ga vložita v vojne bonde, ae vam povrne in prineee vam obresti čim bo vojna končana in ko bodo vojni bondl dozoreli. Razpolagali boste a tem denarjem sa gradnjo novega poalopja ali novo ograje, aa nabave novih strojev ali nakup šivlne. Ta denar Tam bo potraban—sačnlte hraniti takoj. KupuJto vojne bonde I Še danes pojdite v naj-bližnjo banko, na pošto ali v kreditni aavod In aaklenlie svoj denar v vojne bonde, ki bodo vaša rezerva aa čaa miru... KupuJto vojn« bondal— Sponsor: SLOVENSKA NARODNA PODPORNA JEDNOTA IN PROSVETA. , »U-P« i* konvencij« s« lahko naroči na Ust Prosveto la prištej« eden. dva. trt Utrl «11 p« članov Is en« drušln« k eni naroi-nlnL LtstProsveia stan« n ra« «n«ko. n član« «11 n«61an« $6.00 sa eno letno naročnino. Kar p« člani «• plačajo pri aaasmaniu f 1.20 u tsdnik. a« Jla te prišt«J« k naročnini. Toe«j »daj nI vsroka. rt*, da J« list predra* a« član« SNPJ. Ust Prosv«te J« vaš« lastnina ia tatovo Je v vaaU družini nekdo, ki bi rad čital list vsak dan. Pojasnlloi—Vselej kakor hitro kateri teh članov preneha biti član «J1 se preseli proč od družine in bo zahteval sam svoj list tednik, bode moral tisti član Iz dotične družine, ki Je tako skupno naročena na dnevnik Proaveto, to Ukoj naznaniti upravnlitvu lista, ta obenem doplačati dotično vsoto listu Prosveta. Ako te«a ne stori, tedaj mora upravniitvo znižati datum za to vsoto naročniku. Cena listu Prosvete Jat Za Zdrvi. države in Kanado M.09 Za Chicago In okolloo f..... 1 tednik In---4 S0 1 tednik In -, - ....... S tednika In-1._1.S4 2 tednik« ln_______5 '1 2 tednik« ln--- 2.40 2 tednik« in.......J * 4 tednik« In-- 1.20 4 tednik« In_2.N • tednikov ln _ nič I tednikov in_____1H Z* Evropo Je--------------NJI Izpolnite spodnji kupon, priložit« potrebno vsote denar j n ali Momy Order v piemu fn al naročite Proaveto. llat. ki J« vate lastnina. Sirene tuli jo. A. Roimanc Kako bodo živeli te dneve brez dela, kaj Če omagajo sredi boja ln ne dosežejo ničeaar? Doma jih je pet, šest, deset... najmlajšemu je komaj šestdeset dni, najstarejši pa je izpolnil šele dvanajst let. Komaj ae zasve-ti jutro akozi okno, že ae oglaae njih lačne oči, ko usta molčijo "Oče. kruha, »amo košček kruha " Vsak dan iste besede brez Klasu. v tovaino ga spremljajo, t/ jeklenega stroja ga proeijo • Oče, kruha ... Ali ga ne zaboli srce, ko ne more dati otrokom toliko, da bi ae do sitega najedli? Ali mu ne bo srce akrvave-lo, ko jim ne bo mogel dati prav nič? Trepečejo in ae bo)* T<*la beseda se Je zarila v možgane In tfrabi In praake: Tvoji otroci ao, tvoja kri, ti pa se bojiš iti zanje po kruha Oče ae boji, ko njegovi otroci jokajo od gladu. Ne more jim deti kruha, čeprav ae muči vea den ln ao njegove roke trde ko kamen in zopet »e oglasi Jože. "Babi- WAR AND THE COST OF LIVING CO$TOf LIVING CSTIMATTD flV QUAitry DFMFCIATIO* DiSAPPEARANCE Qfm £OW PfflC* LINES, $Am AMD Ol$COUNT% BUREAU Of LABOR STATIST ICS >ND£ X