OTROCI O POČITNICAH
Veseli živ-žav povsod naokrog
Letošnje zimske počitnice so bile dolge, kot že zlepa ne. Menda je prispevalo k temu varčevanje s kur/avo. Kakorkoli že - otroci so sprejeli to odloči-tev z navdušenjem.
Ob odločitvi o dolžini po-čitnic pa se zastavlja tudi vprašanje, ali smo storili vse, kar bi lahko, da bi ta prosti čas otroei tudi ustrez-no in koristno preživeli, saj vsi starši niso zmogli vzeti dopusta in preživeti počitni-ških dni na smučiščih ali pa globoko seči v žep in poslati otroke same na drage smu-čarske tečaje. Nekateri sreč-neži so se lahko naužli sve-žega zraka pri sorodnikih kje na deželi, vendar je veči-na otrok preživela največji del počitnic doma, v Ljub-ljani. Kako pa je bilo po-skrbljeno zanje?
Občinska zveza prijateljev mladine je organizirala do-poldansko varstvo za otroke vseh osnovnih šol iz Centra in sicer v WZ Ane Ziherl; odziv je bil - podobno kot med poletnimi počitnicami, silno skromen. Le 18 otrok je prihajalo v varstvo, če-prav je bil pripravljen zanje pester program.
Zveza telesnokulturnih organizacij v Centru je po-skrbela predvsem za števil-ne smučarske tečaje; TVD Partizan Narodni dom je pri-redil tečaj v Mojstrani, pla-ninsko društvo Drago Bre-gar na Komni, smučarski klubi Olimpija, Akademik in Smučar pa tečaje, na kate-re so se vozili vsak dan na Zatrnik, Koblo in na Krva-vec. Pripravili so tudi smu-čarske tečaje v Ljubljani, ki pa so na žalost odpadli zara-di pomanjkanjasnega.
Občinske zveze telesno-kulturnih organizacij v Ljubljani so poskrbele tudi za brezplačno drsanje in pla-vanje v hali Tivoli, pa tudi lutkovne predstave v Mo-stah so bile med počitnicami brezplačne.
Verjetno smo še kaj poza-bili našteti, pa to niti ni bil naš namen. Za bolj poglob-ljeno oceno je še prezgodaj. Bolj nas je zanimalo, kaj pra-vijo o preživljanju počitnic otroci sami, zato smo se naj-prej napotili v WZ Ane Zi-herl in jih povprašali, kako jim je všeč v dopoldanskem varstvu. Takole so nam po-vedali:
pol osmo, v šolo moram pa ponavadi prej.« »Kaj pa ti je tu všeč?«
»Igramo se, hodimo v knjižnico Pionirski dofn, ri-šemo...«
»Kaj pa počneš doma, po
varstvu?«1
»Rad berem, pa matema-tične naloge rad rešujem.«
»Si raje v varstvu ali bi bil raje doma?«
»Tisti, ki so doma in nima-jo bratov, se dolgočasijo. Jaz ne bom do konca počitnic v varstvu, ampak grem s sose-do za en teden v Kočevje.«
Bojan Furlani, 4. b. razred OŠ dr. Jožeta Potrča:
»Ni posebno težko vstati, ko grem zjutraj v varstvo. Sem pridem med sedmo in
Andrej  Likar,     5.  c OŠ
Marjan Novak-Janez. »Do-ma nimam kaj početi in ker sem se že v šoli navdušil za modelarstvo, sem prišel sem. L)oma se sicer prega-njam s prijatelji ali kaj male-ga berem, smučam pa ne, ker ne znam.«
Brigita Vanguš, 3. a ra-zred OŠ Ledina:
»Prvi teden v varstvu mi je bil najbolj všeč. Šli smo v kino (predstava v Pionir-skem domu), lahko smo ple-sali, se lovili in se imeli kra-sno. Doma bi mi bilo dolg-čas, saj se lahko igram samo z bratom, tu pa sem dobila nove prijateljice.«
Okoli otrok, s katerimi sem se pogovarjal, se gnete-jb še drugi in vsak bi rad kaj povedal, tudi tako, da se pre-glasijo. Kljub temu sem lah-ko razbral, da so »tovariši« boljši od »tovarišic«, ker jim dovolijo več svobode, pa da gredo premalo ven na spre-hode in da se ne smejo loviti in sploh razgrajati, ker je vse skupaj preveč podobno šoli, kot pa počitnicam.
Gordana Merdanovič, 2. c
razred OŠ Toneta Čufarja:
»Všeč mi je v varstvu. Tu dobiš veliko prijateljic. Dve imam iz naše šole, dve pa iz drugih. Boljše je kot doma. Še raje pa bi bila pri stari mami v Avstriji.«
»Doma pa nisva zato, da ne bi kaj ušpičila!« vzklikne njen brat Zlatko. Gordana nadaljuje:
»Igramo se razne igrice, plešemo, všeč pa mi je tudi, ko se s prijateljicami plazi-mo pod mizami in z vrvico zvežemo vsem noge«.
Malce sem poklepetal še z Igorjem Cvetkom, njihovim »tovarišem«, sicer pa učite-ljem iz Ledine.
»Ne bi mogel reči kaj več o počitniškem varstvu, ker se učitelji izmenjujemo vsaka dva dneva. Res da je 18 otrok razmeroma malo, toda mnogi niso z veseljem spre-jeli počitniškega varstva. ^Kot sem slišal, so se nekateri upirali, eden pa je celo jokal. Žal pa se starši ne zanimajo posebno za usodo svojih otrok in kolikor vem, še nih-če ni prišel povprašat, kako je z njegovimi v počitniškem varstvu. Nam, učiteljem ni posebno težko in nam skoraj prehitro mine. Danes gremo na primer na razstavo ptic«
JNapotili smo se v Pionir-sko knjižnico. Bila je pusta in sama, osebje nekje »po-skrito«, obiskovalca pa no-benega. Res, da je bilo še zgodaj dopoldne, toda kakš-nega ranega knjižnega »moljčka« sem si vseeno obetal srečati. Pa ni bilo nič. Samo neka mati je prišla vrnit čtivo za svojega nado-budneža, pa še ta ni bila raz-položena za pogovor. Tudi tovarišica v izposoji ni bila posebno zgovorna; povedala je le, da je bil naval v knjižni-co tik pred počitnicami, zdaj pa ga nič več.
Zato pa je bilo toliko bolj živahno v Mladinskem te-hničnem centru na Rimski ulici, kjer je Mestna zveza za tehnično kulturo za učence od petega do osmega razre-da pripravila.od 18. januarja dalje nekaj tridnevnih teča-jev raketarstva. Tečaje vodi Roman Zupančič z dvema honorarnima sodelavcema. Za začetne tečaje predzna-nje ni bilo potrebno, med te-čajem pa je vsak tečajnik iz-delal po en ličen primerek rakete. Povprašali smo ne-kaj mladih, v tej skupini jih je bilo samo osem, zakaj so prišli na tečaj.
Miran Gosak, 4. d Og Tr-
novo. »Jaz sem v Centru že starejši član in ponavadi po-magam začetnikom v teča-jih. Sicer se ukvarjam z mo-delarstvom oziroma raketar-stvom v klubu V. M. Koma-rov, delam pa tudi letala. V šoli je za tako dejavnost pre-malb časa in tudi možnosti ni.«
Zimski bazen v Tivoliju je bil med počitnicami odprt za šolsko mladino. Z enim od obiskovalcev sem se po-govoril kar pred kopali-ščem.
Marinka Krunič, 1. letnik srednje oblikovne šole. »Da-nes ne bom drsala, kgr sem posodila drsalke prijateljici, a sem vseeno prišla zaradi družbe. Sicer drsam vsak dan. Popoldan malce berem kaj lažjega, na primer Kon-salika, velikokrat pa jo ma-hnemo v disko Medno.«
Tako, to je bilo nekaj mnenj mladih o njihovih po-čitnicah, ki jih preživljajo v Ljubljani. Staršev o tem ni-sem povprašal, ker jih po krajih, kjer so mladi, sploh ni videti.
Nihče od mladih ne pogre-ša posebno šole, tudi nad smučanjem ne tožijo in se kar dobro znajdejo v danih razmerah.
Na drsališču je bila sogo-vornica Leonida Ulan iz 2. letnika Upravno administra-tivne šole. »Večkratzahajam sem, malo zaradi drsanja, predvsem pa zaradi družbe. Dobivamo se tu, pa tudi v mestu na kavici in klepetu ali pa gremo kdaj pa kdaj v kino. Kar mi ostane časa, malce pomagam doma, ma-lo tudi berem, zdaj na pri-mer Dekamerona.«
Sabina Mrvar, 2. c razred OŠ F. R. Stane. »Želela sem drsati in tako so me na začet-ku zime starši vpisali na te-čaj. Sedaj se je že končal, zato hodim na rekreacijsko drsanje. Počitnice hitro mi-nevajo. Doma se igram s se-strico.«
Blaž Babnik, 3. d. OŠ Ri-
hard Jakopič. »Med počitni-cami se velikokrat sankam na Šišenskem hribu, za mo-delarstvo pa me je navdušil prijatelj, ki je tudi tu.«
Miha Čarni, 6. b razred OŠ Prežihovega Voranca. »Sem prihajam skoraj vsak drugi dan. Po dve uri se kopam, potem pa domov. S prijatelji včasih igramo hokej, pa be-rem veliko, trenutno ,Dnev-nik Ane Frank'.«
V. K.