^pC'GLA'^g .»ODA- j ^-^^ ^- | fclTA-JTE, KAX '^o^AHIMA; ____' o >► -—* — ------------_"__ GLAS NARODA -. IM ilovemlifli delavcev r Ameriki. - ■nntOTd - SrcoJ cu» M.t.rr Srptnobrr Sik 1H* «t Ihr K* Offte . X firm I«*. N. Y.. bndn Act of Con™, .r Mar#b Srf im FOROMOW^FDR on AIDES No. -17 - ŠU! oblet niei a vs trij sko- i t a 1 j aJteke-ga *premirj^ pozval k edinosti. Stari in mladi ljudje a»o po-tlusali 84 let starega Orlando, in jili je pozival, naj pozabijo na 1>sa naapro^tva med selboj. Zaveznike pa je prosil, da dovolijo italjanskim vojakom, da fee Iborijo na njihovi strani. Orlando je rekel, da je. Vittorio Veneto, Icjor tse je bila zadnja bi tika med Italjoni in Avstrijci v prvi svetovni vojni, simbol Italjanskega edin-atva. e (Itailjani vedno trdijo, da so ievajmOi Vittorio Veneto največjo zmago v prvi svetovni vojni. Toda to za Italjane iii - ila iK*bena zmaga, kajti tedaj >o Cehi in Slovenci odloži-i Ji orožje in so pričeli odhajati' domov. — Op. ur.) Naj!»olj glasno iso posluša k-ij pl'wbii Orlandu, ko je omenil! Trst. kajti Italia ni si nikakor; ne morejo misliti, da bi mogli j iz*nibiti Trst. V Quirino gledališču, kjer jej Orlando govoril, so bili vsi i-talja ruski ministri in najvišji! i*taljaz*yfci dostojanstveniki. Komaj pa je ^končal svoj govor, (ko <>o monarhirfti z balkonov spuščaj i pozive za obram-{ Tk> monarhije proti republiki in drrugemu reeolucjonarnemu cilanjn. Ko je njegov poeiv za eoin-tvo še vedno odmeval po velikem gledališču, je prišlo do l^dih pretepov med posln-salci in ipretepi eo se nadtdje-vali na nliei To poročilo je prišlo iz Berlina, toda zavezniški glavni stan tega ne {»otrjuje. lH*e zavezniški armadi sta na 40 milj dolgi fronti vda rili proti Meuse, do katere sta prišli dveh »krajih in je is tem Tako rekoč končana bitka za veliko pristanišče Antwerp, od koder -IhxIo prilmjale vojaške jcaloge za zavezniške armade, ki prodirajo v Nemčijo, Na AYal chore n otoku se držita le še dve nemški posadki, \>i so\*razni težko topovi pa >o razbiti. Vodna pot do Ant-werya je odprta, poloviti jo samo še 'treba mine. Angleška infanterija, ki čisti otok Walchren, je zavzela Armniuiden i n Nieiivrald v vzhodni polo\i<*i otoka tor se s^daj bori v predmestju Mid-»lleburga, ki |>a bo padel, pre-rlno \xt solnce zašlo. Prva ameriška annada ge-aenaJa Iiodg«*sa se Še vedno bori za popolno posest Hucrt-gen le^a, južno rtarosti Go let. I Maršal Dill je bil med pr-. vimi angleškimi poveljniki, o . katerem je celo nek nemški ge-j iieral n^kel. da*je edini angleški general, ki je vreden nemškega jekla. Maršal Dill bo prišel v zgodovino kot eden največjih an-iirle-ških poveljnikov, kajti nje-' ;nin so pripisuje zasluga, da je po tsvojem imenovanju je pričel reorganizirali rasdbi'to annado in sedem mesecev zatem je naznanil, da je armada zopet močna in !-j>o>obna /ji bojevanje. Vsled ^inrti maršala Dilla ima An-erlija samo še dva maršala: maršala sira Alana in mai"šala M ontgomervja. OBNOVITEV S T A LIN G R A D A Moskva, 2. novembra. (ONA). — Dmitri Pigalev, župan StaUngrada. ie v posebnem poročilu objasnil, kako napreduje delo za obnovitev tega mestaf ki je simbol preobrata vojne v Rusiji. 1'Hgalcv jK>roca. da mnoge staliiurrads>ke industrije že delajo in, da je njiii proilukcija dosegla polovico normalnih količin — med njimi se nahajajo: največja stalingratlsika o-rožama, štiri žage in več manj nofiih tovaren. Te tovarne.že popravljiijo tanke, izdelujejo tudi traktorje, jeklo in muni-cijo. Ko se je -končala stalingraj-ska bitka, je štelo porušeno mesto komaj 10,000 prebivalcev. Danes je v Stalingradu že zopet približno 260,(XK> ljiuli. New stotine stanovanjskih hiš, j«- bilo popravljenih, iu na stotino jih je :bilo zgTajenih na novo. Pre\v> 40 šol je že odprtih, med njimi ena zdravniška fa-inivteta in ena višja šola za mehaniko. Voda in električni tok stas speljana v stanovanjske hiše in uradna poslopja. Me-r.to ima že -svoje novo dramsko gledalčšV, več kinov, klubov in fcnjižnic, in tudi že več časopisov, Poročrlo pa tiwli p*>uda-rja. da se ima mestna uprava še ve««no težko boriti proti nemški dedščini. njihovim bombam, granatam bi mlnaim. Na tis^jco piusti je Wlo treli^a odpraviti — dozdaj je bilo odstranjenih že približno nuljojp nevarnih razstrelnih predmetov. Prodno so začeli zidati, so morali stalingraučani tudi od straniti trupla nemških vojakov, iu teh je 'bilo mnogo. Na enem parnem dvorišču v neki tovarni so našli 4000 ufrtvih Nemc4»v. Slava &talingrada je tako velik;k, da so iz vsdh strani sveta /prihajala darila in pri-spevki . . . Nadvojvoda v Lisboni Kot poroča \*ojni poročevalec PVederiek Kulm, je nad-vonvmla Oton pris<*l v Lizžlnj-no n« 1'ortugalskem in ima ba-Bo v svojih rokah zagotovilo ZdniženiJi držiiv, da se bo >mel vrniti v Avstrijo, kadar bo o-svotvojena. < Kako ira »Ixm1o ]k»-:<*lravifli I^usi ? — Op. ur.) Roosevelt častni državljan Mestni svet v Rimu je naznanil, da je bil predsednik Roosevelt, imenovan za častnega državljana Večnega mesta v priznanje za njegovo stalno prijateljstvo do Italije. _________ Kolaboratorji v Ukrajini London, 2. nov. (ONA.) — i Ru 'lie ioete so ujele na svojem prodiranja na Poljsko preko ( 20,000 Ukrajincev, ki so dbto- 1 ženi sodelovanja z Nemci. — Rdeča armada i m a v rokah prei&barvo. i Ameriški letalci kažejo »adovoljne obraze, to so ec vrnili z fcoirfjardiranje nctogkjt ©est. Dobro opravljeno delo. ZRAČNI NAPAD NA SINGAPUR Super trdnjave B-29 so ob b el e m dnevu bombardirale pristani5ke naprave v velikem azijskem pristanišču Singapu-ru. Koinlba rdi rale so tudi petrolejke naprave na Sumatri iu tokijski radio naznanja že drucri po iz vodo valil i polet nad Tokijem. Tokijski radio dalje naznanja, da je 300 aeroplanov na-I»adlo Manilo in okraj Loginspi na I^uzonu. Simrapur je bila najmočnejša angleška trdnjava, takozva-ni fiibraltar v vzhodni Aziji. .Taponei st> Singapiir zavzeli' 15. fobruai-ja l!M>'i. Poročilo 20. zračnega po! veljstva, ki je bilo pf>stavIjeno[ r-amo za supor-boni-bnike 1; { naznanja, da so bile v Xinga-I pum posebno zadrte Indjedel-1 nice, ki so za Japonce posebno' važno po pomorskih 'bitkah o-ki»li Filipinov, ker je bilo to-; liko njihovih l>o.ini!i ladij po-! škodovanili. - j NELSON BO ZOPET ODPOTOVAL NA KITAJSKO Bela hiša ji* v petek naznanila, dn bo ua ]»n»šiijo gene-rali<>ima < ankajšeka na Ki-ta>s.!:o odjx»toval bivši načelnik WPB Donald M. Nelson, da organizira kitajsko vojno produkei} \-zel pet jeklarskih izvtHleiicev, alkoiiol-nega izvedenea Howard Coon-leya in več drugih izvedencev. Ameriški poslaniki za Rumunsko in Bolgarsko Včeraj je bilo naznanjeno v Washington!!, da je državni department Oklenil, ! gar sik i poslanik mogel priti v Washington. Irf" Zaradi predsedniških volitev ne izintri "O las Narofla.** Prihodnja .številka bo izšla v sredo, 8. novembra. Uorava. Beograjsko vseučilišče v razvalinah Radio postajaj Svobodna Jugoslavija naznanja, da so Nemci, prodno >o >e umakni li Beograda, povzročili nepo pravljivo škod<» na poslopjih viseučiliš»"*a. Nemči so o je posadka iz kakega po>Iopja unuiknila, ga je zažgala. ! \* zoo logi«"* no m zavodu j e izgorela knjižnica «s-kuj)no z hlrairoceno zbirko rastlin cvet-; lit* od t rtirwlskegu jezera. V j knjižnici zenilji-pisnega zavoda !ki so g;i Nemci zažgali, je zgorelo več neobjavljenih spisov in draaroeeuih rokopisov. Se tekom bojev za Beograd so nemški profesorji odnesli I vsalk predmet, ki je imel le ko- i lii'-kaj vrednosti. 1 ; ---- Beograjski list pričel izhajati Radio Svobodna Jugoslavi- i ja nazuajija, da je v Beogradu zopet pričel izhajati list- '*Po- | litiku", ki je v svoji prvi Šte- \ vilki prinesla govor maršala Tita, ki ga je imel v Banjici in razne izjave častnikov, ki so poveljevali partizanov v bilki 1 za Beograd. NEMCI PREGNANI IZ GRŠKE Zavezniški glavni stan v Rimu naznanja, da so Angleži popolnoma pregnali Nemce iz Grške. Nek častnik angleške zračne -ile jo rekel, da so zadnji Nemci v četrtek ponoči prekoračili mejo c Jugoslavijo. Angleži so •se, izkrcali ol» zapadni grški o-'bali 2f». septembra ter so osvo-b'Hllli (irško v 38 dneh. Nemce je vzelo 26 dni, da so leta 1041 pregazili Grško. Boj za Grško je bil skoro brez krvi, kajti Nemcem se je tako mudilo iz dežele in grški trne rilci so izvršili tako dobro delo, da se Angleži z zadnjimi stražami niso mogli spopasti, : dokler j?h niso prehiteli v se-I verni ("irski. j Zavezniški glavni stan naz-| nanja, da so se v soboto izkrcale -veže angleške čete bli#u t Soj una. Nemci, 'ki najbrže ne IhhIo več videli >vojo ni N'-nr-i. ki so iz (Jrške ! pribežuili v Jngf>slavijo se mo-i rajo It i z močnimi jugoslovanskimi partizanskimi oddelki okoli Bit olja. 13 milj severno od grške mejo in okoli. Sko-plja. 70 milj višje proti severu. Obe mosti partizani maršal;-, Tita oblegajo. Poizvedovalni letalci, ki ^o iskali Nemce po Grški, jih sploh niso mogli najti; našli so jih nekaj same v okolici Prespa jezera (Vb albanski meji. Na svojem umikanju proti severu po dolini Vardarja r-o Nemci raz.-trelil ceste in železniške mostove, da zadrže zasledujoč Angleže, vendar pa še ni gotovo, ako so Angleži že tudi prišli v Jugoslavijo. iZavezniški glavni stan samo javlja, da angleške straže pa-trotirajo ob grško-jugoslovanski meji. Grška je bila osvobojena po treh letih in šestih mesecih nemškega gospodstva, tekom katerega časa jo vsled pomanjkanja a)i p;l jih jo bilo ubitih okoli 500,000 Grkov. Nemci so vdrli na Grško 6. aprila, 1941 ; Angleži so tedaj v deželi imeli le malo vojaštva in 2. maja je ministrski predsednik Churchill naznanil. da so se Angleži umaknili iz Grško iu vojna za Grško je 3>ila končana. NEMCI V GRiŠKI ZAJETI Angleži, ki vstavljajo nemško umikajočo se armado iz Grške, so zajeli nek nemški oddelek in so v vročem boju fMrbili 25 Nemcev. Zavezniški glavni stan v Rimu je naznanil zavzetje Soluna, UM) milj severoztrpadno od Aten. Solun je največje iri najvažnejše pristanišče na južnem Balkanu iu so vanj Angleži v petek vkorakali. A : » ^o Nemci pristanišče kaj poškodovali, porofilo ne pove. Odprtina za umikanje >o Nemcem vedno zožuje Iti Berlin je priznal, da se je nemška armada z dalmatinskega obrevtia umaknila na raz kdjo 100 milj, kjer so najvažnejša dalmatinska pristanišča kot Split, Metkovič in Dubrovnik. RUMUNCI BODO VRNILI PLEN Rumuuski notranji urad je naznanil, da 1k> Ktimun-ka vrnila ves plen, ki ga je odnesla rumuiksika armada iz Rum je. Romunski ministrski svet so j, sest«! 24. oktobra, da o trni razpravlja in je skienil. da i* Rusiji vrnjeno vse, kar >o odnesli rumunski vojaki, ko -o bojevali ob strani Nemcev. Ministrski svet je tudi razpravljal o tem, kako je treba soditi vojne zločince. Sklepal fle tudi o tem, da -so preklife rumUnsko državlasm.-stvo oni;.i Nemcem (Vofflcsdeutsche), ki ves čas okupacije Rtiniunske sodelovali z Nemci. GOEBELLS, AMERIŠKE VOLITVE IN POLJSKO VPRAŠANJE Washington, 2. nov. (UNA) — Nemška propaganda .i<- z. -čela izkorišC-ati poljsko vprašanje, da bi pregovorila ameriške Poljake, da glasujejo za Deweya in proti Rooseveltu. Nemški ratlio oddaja x»od inv-nom -'Glas Poljske" radio prenose v t»oljskem jeziku in trdi. da je Roosevelt ]x>lesr Stalina največji sovražnik Poljakov. monday; november 6,1944 sosedje Jugoslavije Glasom dnevnih por&il, beže Nemci h Grške vedno dalje proti severu, oziroma prdko Jugoslavije, da se tako rešijo o-svst« po Ki^ketn uartnlu. bi čkii dalje beže Nemci iz Grške, tem Awije in važnej-^. postaja vprašanje -r^ke ■bodočnosti, ka-t« ra iz«rl«la nekafco paraiehia z IxxWno-tJo .Jugoslavije. Sedaj je nastalo vprašanje: Bode-Ii na Urdkeui v bodočnosti aM vladal krat Goorpos II, _ ali pa IkaK- dežela po želji pi o4iivaIstva postala demokratična republik«: Angleški ministei-ski pmlsednik, Winston Chuivhill. naznanja, da se bode to vprašanje prepustilo odločitvi »rike-KM naroda, iu ves svet ujia, tla bode temu tako. Toda—isto dobno je an^le^iki general Sodbie naznanil grškim partizanom, naj #redo domov, nuj ne ostanejo na cestah, naj puste pttfcke doma-in naj se izogibajo političnim prepirom . Toda Grki, ki so morali vsled nacijev dolga tri leta Mrmkiti in se poleff te*a 4udi bojevali z nemško živim., — ne bodo ol»e*ili *voje piwke na stene «voyih bornih koč. Mesto tega >0 grški partizani že pričeli z likvidacijo svojih kvizhngov, katere imenujejo na Grškem "Ralisti", baš, kakor jrh imenujejo Slovenci 4tR & R". Ko so prišli Angleži v Pfetras in potem tudi v Korint, naznanili partizanom. naj v uadalie ne zapirajo "Rali-Me*\ Sedaj postopajo z tamošitjhni fcvizliiigi nekako tako, d*, kadar Uwistvo vjatue nekoliko teh kvizlingov, Angleži svetuj««© ljudstvu, itau ffre mirno domov v svoje ^ore in »rde. In potem Angleži prevzamejo vjete kvizlinge v svoje varstvo in protekoijo. Toraj, — mesto da bi se z "Ralist" ravnalo kot z iz- d&jaloi, postopa se z njimi kot « — "zavezniki". Oemuf ★ Do leta 1935 je Georgios U živel v Angliji kot upokojenec, in omenejnesra leta, postavilo ga je angleško minister-styo inostranih del kot kralja na gi^ki "prestol". Leta 1H44, oziroma leto«, je angleški minister^ predsednik, Winston' Churchill, iajavil žeJjo v imenu Anglije, da se imenovanega ' Jurja" zopet pošlje na Grško, da fcode tamkaj "vladal" Grkom. Oržko ljudstvo, katero že leta ni maralo za ".hir- ja", se ga sedaj zopet (brani, kajti ves svet, in še posebej Uriti, prav dobro ve, da «je imenovani Jurij potem, ko je prisegel, da »bode za vedno -lojalen grški demokratični ustavi, — izročil vlado nadniaiujši politični stranski na Grškem, oziroma fašistom, katerih voditelj je 'bil Joannis Metaxes. Minulo je jedva leto dni, da je Jurij postal grški kralj, ko je Grška postala fašistična država, ki je takoj ustauovi-1» organizacijo grške 44inodrosrajčne mladine", katera je po hxtJerijajfc&eiu naunu pozdravljala. Na Grškem so tedaj tudi imeti več tajnih policajev na vsako osebo, kakor v Nemčiji. Jurij, Metaxas & Co. so tudi skrbeli za to, da so bile vse politične stranke na Grekein zatrte, da je bil parlament odpravljen in da se je odpravilo vaa civilna sodišč«, delavske unije, svotl»odo govora in tiska ter nauke Sofokleja in Atbrahama Lincolna. Gn>4ci Jurij je prevaril grško ljudstvo v mirni doln, iu prewil je tudi vse Grke tekom vojne z Italijo in Nemčijo. Denar, ki je «bil namenjen za oskriwi grške vojake, so fašinti m«isert>ojno porazdelili, tako, da je 1o, M«4axas umrl, toda kralj je i-moiioval njegovim naslednikom generala Koricis, ki je v vladi <*bdižal ves faSiatiCnl kjaOinet. Ko je Kuikin uiidel ■ ir ».»1111 ■ ■ m I .. >—^ - f- , I, i J i zmernost kraljeve izdaje, le^je ^sfrelil, in kralj Jurij je poj stavil na njegovo mesto notoričnega pro-ne mrkega kvizliuga, imenom Kodjiais. Ta logov je bil taik nacij, da niti eden Grk, ni hotel postati minister v njegovem kabinetu. * Dolga vrsta Jurjevih izdaj demokracije se je potem nadaljevala vse do današnjih dni, in se <še vedno nadaljuje, icajti grški kvizlingi, oziroma Raiis-ti, ks»teri ^o sedaj pri cu Anglije, so oni isti ljudje, ki so svoječasuo podpirali fašiste pod Jurjem in Metaxom — in ti ljudje so edina stranka 11a Grškem, ki žeJi, da se Jurij zopet vrne na Grško. * Sedanji položaj ua Grškem nam predočuje tudi slike iz drugih krajev in držav, kjer se ljudstvo 'bori proti fašizmu za svgImkIo sveta. Ravno ta4c je tudi položaj z ozirom ua Jugoslavijo, kje je vse polno k v iz lingo v, in kjer imajo v zalogi tiKli svojega 44Jurja". Toda vse sedanje gibanje je le del svetovne šlike, katere zadnje dejanje šele pride potem, !:o bode demokracija zapisala in izvršila svoje zadnje dc,ja-iije . . . VRIWOTUKR L. UN SLOVENCI V CHICAGU, POZOR! Chicago, 111. — 44 War'is Innocent Victim*' je naslov nad sliko, ki je *bila dne oU. oktobra Letos priobčena v listu Ohit^ago Herald American. — Pod sliko je omenjeno, d a predstavlja triletnega Jugoslovanskega fantička, ki pa ima telo podobno enoletnega otroka. Enakih slučajev je v -starem kraju na tisoče. Saj nam je znano, da so nemške pijavke jemale kri ne samo od naših odraslih ljudi, ampak celo od ottrok. Poleg krvi so naši rojaki tudi otb živež, ob obleko, nekateri ob vse. Ako |>ouiisli-1110 vse to, ali se nam ne 1>odo omehčala srca, da bi priskočili mi pomoč? Belgrad je o- nik Joseph (Jhlak, tajnica Mrs. Man- Tomaži 11, blagajnik Anton Zufpanrich, zapisnika rea rs. Agnes Jmrečič. Nadzorniki: Mrs. Mary Falbian, Mrs. Karolina Pichiuan, Philip Bro-yau, Andrew Spolar in John Gottlieb. Za to okolico je un 111 tla I Dr. Joseph E. L'r^ieh svoj prostor v pritličju brezplačno nst razpolago. Ta lokal se iui-haja na 1901 \V. Cennak Rd., kjer se bo pobirala obleka in tmii drugi prostovoljni darovi vsak večer do preklica, Ako - IZ JUGOSLAVIJE VZAJEMNA POMOČ OB 2ETVI Na osvobojenem ozemlju Slovenije poteka žetev v popolnem ledu. Kmetje redno oddajajo predpisane količine pšenice krajevnim aprovizacijskim komisijam. V zadnjem tednu so Hitlerjevi razbojniki vdrli v Belo Krajino, da bi se pola stili pšenic 11 iii zalog. Naši bojevniki pa so ipra\očasno preprečili njihovo namero. V Žu-zejidx-rgu so Xemci zahtevali od kmetov 30 ton pšenice. — Kmetje pa se drže zeio strogo w-voje odločitve, ki pravi: 44Niti enega zrna okupatorju!*' — Letošnja žetev bo znatno izdatnejša kakor je bila lansko leto. Polja tistih \asi, ki jih je sovi a žn i k jiorušil in katerih prebivalstvo se je razkropilo, so obdelali bojevniki sami in imajo ta polja sedaj ime "Partizanska polja". Prav po>cbnt> >o se pri teh delih izkazala slovenska dekleta in žene. Doseženi so bili naravnost presenetljiv: usj>e1ii. Ustanovljene so bile »posebne obdelovane e-kipe, ki <0 skrbele, da ni ostal niti košček zemlje neobdelan. ("Bazovica "—13-8-44.) RAZGLEDNIH ^r BORBE V SLOVENIJI Ut'enaivne opt-racije v Sloveniji se nadaljujejo, posebno proti utrjenim točkam in komunikacijam. Severno od Bn* lokal ni odprt, se oglasite za ključ pri Mrs. Man- Tomažin, UM)'2 VV. Cermaik Road. 'Rojaki in'rojakinje! Prir ko-k-ite ua pomoč. Prinesite še u- rušena žic so uaše enote zavzele sovražno postojanko in zajele .">0 Nemcev. Železniška proga Celje - Marilror - Grac je bila na več mestih v bi i ž" ni 1st. Ilja po- vobujen in najbrž bo kmalo o jporaimo Obleko in tudi olrntev svdbojena cela Jugoslavija s Slovenijo vred. Te dni pride v New York jugoslovanski parnik z namenom, da naloži obleko in druge potrebščine za reveže v starem kraju. Ro-Šaiki in rojakinje v Chicagi smo se organizirali v poseben pomožni otlbur, ki pa zopet i-ma svoje kraijevne poilodbore. Pododbor za okrocr cerkve k-v. Stefa 11a je' sledeči: Predsed- na zgorej imenovani naslov. Vprašajte za obleko Vaše sosede, drftngoixxlce; na ta način se laltko veliko nabere. Obenem se prosi vse, moške in ženske, ki imate čas, da pridete pomagat * pretjemat obleko in to urejevati. VJsaka pomoč l>o hvaležno sprejeta-. Za Jugoslovansko i>ouiožno akcijo — John Gottlieb. ("Bazovica"—13-841.) SLOVENCAM, SLOVENKAM V ZAPADKI PENNSY L V ANI JI! Pits>burgh, Pa. — L>an od-posiljatve blaga, zdravil, hrane itd. v Jugoslavijo se približuje. I^adja bo tukaj okoli 15. novembra. Moniaitji so tudi že vsi pripravljeni za odbijati to "blago. Glavno je zdau, da mi napolnimo to ladjo. Zelo veliko »blaga rabimo zato. Seveda, iuko gremo vsi na delo, bo#to malenkostna istvar. V za padu i Pennsvlvaniji b i morali Jugoslovani zbrati vsaj 15,000 dolarjev in to v dveh, h večjemu treh tednih. Kii nas Slovence je odmerjena vsota 5000 dol. Prijatelji, v naselbinah, kjer še niste, organizirajte se takoj in zbirajte vise, blago, iu denair v Chi-•^liiro mi SANS ali pa tmli v New York. Naslovi >0 večinoma v vseb časopisih. Zapadni Peiuisvlvančanje ne zaostajamo, rajši dajmo preko te glo-1k*. Najnižlje daittUmo en dan svoje plače! Pomislimo, da naši krvni bratje in sestre nimajo niti soli. Žalostno bi bilo, ako ne Ibl sedaj polnomočno pfrisikoKMii iia ]xmioč—rešili mraza irbogo nežno deco. Ne čakajmo njih prošenj in klikov v pomot*. Nobeno božično darilo ne »bo tako hvaležno spreijeto kot naš daa* natšim junaškim Jugoslovanom. Delajmo skupno, zaupajmo našim voditeljem. Njihovo da-uašuje geslo je, uipam, »la tudi na»s vseli di uidb: Smrt fašizmu — Svoiboda narodu! — in to ]>omcui le eno: Pomoč našim trpečim bratom! Mary Skerlong. Mestn; otroci kot čuvarji gozdov Washington. —»Gozdarski u-rad v miniisterstvu za poljedelstvo je pohvalil 3500 sred-nješolsikilr dijakov Široiu dežele, ki so v juliju, avgustu iu septembru pomagali v gozdnih predelih severozalhoda pobijati gozdne požare. (OWI.) ASJSMJ! Note za KLAVIR ali PIANO HARMONIKO pttlL 35 centov komad — 3 za $1 — * BreetM of Spring Time of Bluaaom (Cvetni Ca«) * Po Jezera Kolo * Spa v« J Milke MoJ« Orphan Walts * iVkle na vrtu O j, M h ritka, pegi jej * BarOk-11 Mlartl kapet»Me V Happy I'vika Če na tujem * Slovenian Daooc Vanda Polka * 2idana matrik Veseli bratci * Ohio Valley Hylvla Polka V Zvedel nem nekaj Ko i*itic* ta mala * Zvedel sem nekaj Ko pllčU-a ta luala * Helen« Pvlka Slovenska Polka * Pojdi z meuoj Dol s planiue * Barbara Polka WZVEZEK 10 SLO. VENSKIH PESMI za piano-liarmoniko ga SI. Po 25c komad Moje dekle je še mlada Barbara polka Naroate pel: Knjigarni 81oyemc Publis^iing Co, 21i W. IBth Street _ New Yerk 11. N. f. NACIJSKI RADIO O KANDIDATU Glawin objav naiejsikih ra-dio-postaj v Nemčiji, mhu t rajo uacij i predsednika Roum--velta kot l»olj iz,kušene^a človeka v'kolikor pridejo ino*lra-ne politične Ziitleve v poštev, — oziroma njemu pripisujejo mnogo veeje izkustvo, kakor pa njegovemu nasprotniku. nt*w-vorsrkemu ^overnerjti Deweyn.' V sledečem podajamo tozadevno poročilo neke berolin.-ke radio otldaje: 44Politična* slika: Dewey je tipičen Američan. 4 * XlieiMu J«- drago, tiko kdo posna 1 nt.* Vegovo sliko in >ieer v družbi njegove rodrbine — najiajše, kaxlar ji' golorok. Toda njegova kosilja je vedno elegantna, kajti v tem j.oirlr-du 011 rud tekmuje a — Mr. Kdeiiom. lunčf je j»a dokaj občuten in jt- -'hitro razžaljen vsled raznili člankov in karikatur, katere ^a ue hvalijo . . . si je večkrat želel, da postane slaven i^raiee v premičnih slikali. Star je Le 4.'I K*1 in je tola j doka.j mlad iv-■ pirant za stanovanje v Beli liiši, toda pri tem ima nvdo-( f4ate»!\, da je dokaj majhni' po ■slave. Xek newyor>ki list je te dni priobčil članek, v ktilerem povdarja, da j<* on (Dewey) preniaijlien, da hi predstavljal do>tliko človeka, k*i seili na governerjeveni -to-iu — ako -i na ta stol ne podloži debelo telefonsko knjigo. PREDSEDNIŠKEM — DEWEYU "Ko mu je hilo l'4 let, je J »o-t al odvetnik, in taiko je postal znamenit vsled svojega zasledovanja uewyoi .ških gang-sterjev. Radi utiegovega preganjanja newyoi-skih raietirjev, prost-kiifi ja predsednik Xatl. i'itv Balike (v New Vorku), in i/.poslovanja aretacije Jimmy lline-a, ki je bil gospodar or-ganizteije denio4cra3tičue stranke, se čita njegova kaaijera, kot kaka povest iz detektivskih krogov. Oblečen je vedno v t« lo\Tiiku, katerega kroglje ne morejo prodreti; po-ložuje tntli »;klo)>nei5a avtomobila, iu njegovi čuv.rji -a telesno var-110-t so vedno ret'ormovani bi-v-i kaznjenci . . . Leta UHJ j«' governer in gang- steitji so se pomnožili, ko ji1-oMavil »v« »je prejšnje m»*<1i» državnega pravdnika. Teil;«i j«- tudi obljubi), da brwle ostal na svojem me>tn kot governor vse do leta 1H4<>, toda na «1o obljubo s,, več ne spominja. *"t>n je dokaj dtrf»er govornik na i-iidio, čin~tvo uvei*jeno, da ti iz-razi ni o baš njegovi. Izvedeuost i o i no-, t rani polil ik i nima nohene, toda mora se priznati, da je on pred v>em Amreičan, kateri je dosegel svoje vspene potom pravih a-nn-riških pripomočkov in značaj nosi i" . . . ODLOMKI IZ DOMAČEGA ČASOPISJA Xe\v\ orška 44Daily Xew.s" •i-e v r-vojem uvodni ku ha vi s zgodovino starega veka, i n pride do zaključka, da tedanji Ljudje niso lljaiš ugodno mislili o demokraciji. Na primer: "Slava starodavnega mesta Atene, je dokaj pretirana. A-tenv-ani sicer izdelali nekoliko lepili kipov in tudi zgradili lepe stavbe; toda istočasno so izumili nekoliko ljudskih iger, ki so prav za nič, dasiravno jeli nekateri profesorji proslavljajo, (irki tudi niso imeli — radija, avtomobilov, aeropiaiiov in topov l(i-palčne odprtine." — Toda (irki tudi niso imeli Ii>t " Dailv Xews", da hi jim dajal nasvete o v-eni, kar je potrebno . . ★ 44 Washington Star'4 pravi, da se položaj v Franeiji ni prav nič poboljšal, odkar so velevlasti pri pozna le vlado generala De Gaulleja, in pristavlja, da 44ako ^e politična razburjenost, katera se je pojavila v Franeiji. kmalo ne pomiri, potem bode morala ameriška vojaka, ki se sedaj mudi v Franciji, posredovali. da bode na ta način čn- vu.la svoje zveze z obrežjem v Franeiji" . . . * <4 Washington Times - Herald" očfta predsedniku, da je po''i>tkoui sedanje vojne "nekaj jamčil Poljski le z eno stranjo t". naj pozabi na te objjube ..." Sintetični plašči so bolj občutljivi Washington. — Office of Defense Transportation s vari važnike kamijonov in avtobii-sov, da je treba posebno skrbno* ravnati z sintetičnimi pla~ :či in cevmi, boki previdno »kot z predmeti iz naravnega kav-čuka._(OWI.) DELO DOBE Sivalke izvežbaue 11a Millinery in na šivranje slamnikov. Tedenska plača $6.5, ter čas in pol za čezurno delo Dol^a sezija. Vprašajte pri: LAPOFF & SAFLi 1."! West :mtb Street Xew York Citv Angleško-Slovenski BESEDNJAK Izšel je novi anglesko slovenski besednjak, ki ga je sestavil Dr. FRANK J. KERN V njem so vse besede, ki jih potrebujemo v vsak. danjem življenju. — Knjiga je trdo vexana v platnu in ima 273 strani. Cena je Naročite jo pri: KNJIGARNI "GLASA NARODA" 216 W. 18th Street New York 11, N. Y. -GLAS NARODA" __("V01C3B OF THE PEOPLE") »- — ■ __ OwMd and Publlahed by Slorenlc PubUahlag Company. (A Corporation) Jm**11 ?«p>MMm Bi a injikl miuimJ« mron IAMRIO DAMM la u tekaj, t* M ^anbaTKanr uf*¥nS**a nepotrebni* stroške? ^ MOffBAY, ffOYEMSER 6, 19šk O razgovorih v Moskvi Napisal Donald Bell za ONA ii Vf)LILCEM SLOVENSKEGA POREKLA Pittsburgh, Pa. Cenjeni bratje in sestre: Kot državljani velikih Združenih držav imamo pri letošnjih predsedniških volitvah ] diktirali skrajno nazadnjaški ameriški pro-nacističnkeleinen-ti . . . Kooseveltovo kandidaturo o-dobravajo in podpirajo v..i od- speeijalne naloge. Znano Vam voditelji, pošteni re je, da so te volitve izredne važ-l PublLkaueu Sokrati, delav J&sno je, da ni bil le slučaj, da je Winston Churchill prišel v Mosk\o skoro istočasno s publikacijo zaključkov konference v Dumbarton Oaksu. Ghur-chillov obisk bo odločil o tem, . da li bo iz objavljenega deve-| detet - odstotnega sporazuma nastal sto-odstoten sporazum ali ne. A ko logično premislimo, Ihmuo videli, da se v Mo>' k\i govori najbiže o naslednjih predmetih: 1.—Poljsko vprašanje -—Balkunska vprašanja 3. —Nemčija 4.—Daljnji Vzhod —Sporu«* točke iz Dumbarton Oak m. A ko si te točke j>oglc razpravljalo. , X»im>«tnik angleške ca mini-ster^kega pred--dmka. Attl«*e.i j« izjavil v angleški Spodnji, Hi-i. tvu Sir Allen Broo kea, ki je Šef generalnega šta-l ba angleškega imperija. Vojna J na Balkanu je premajhna, daj bi bila tako visoka osebnost prišla v Moskvo udi nje, a koti zastopnik generala Eisenhower ja je Sir Allan Brooke naj brž tudi prišel tja Pred vsem pa je jasno, da je vsako razpravljanje o Dumbarton Oaks konferenci moialo privesti do . pogovorov glede 1 Vil njega m Vrhoda, kajti bodočnost Japonske je eno i>oglavit h vprašani v vsakem raxgovoru, ki se tiče vprašanja organizacije mednarodne varnosti v povojnem svetu. Dos*eči sporazum v teli vprašanjih je neobhodno potrebno, ako naj -e delo nadaljnje v zarisanih smernicah. V -e kaže, da se .je delo za- jda obenem je mogočna in zelo ugodna- Takrat, ko je Churchill prvič odšel \ Rusijo, je :bilo to skrajno neprijetno, ker je moral takrat, v avgustu 1. ! 1942, : a zlagat i Rusom, zakaj bodo morali .počakati na drugo fronto. In vendar je bi-|la Churchillova pozicija takrat J Im>I jša — in morda manj ne-prijatena — kot v Teheranu, kjer sta se Stalin in Roosevelt j mnogo večkrat in lažje pogodila kot Churchill s katerim koli ml njih. Zato je Churchill zdaj hotel najprej posvetovanja z vsakim posebej, da tako izgladi obstojema nasprotja. Qneliec je bil prvi korak na tem potu. Moskva je drugi. Ta politika je čisto normalna in nikakor ni znak naraščajočega nasprat-stva med prvaki treh vele-il. T< heran--ki "duh" nikakor ni le Šala ali pripovedka temveč živa in dejanska resnica. V-e te posamezne konferenci- razodevajo le to. da je ti eni velesilam nemogoče, doseči toliko enotnost, da hi uvedle nekakšen svetovni trioarlati di-rektorat. Kadar se Amerika in Velika Britanija razgovarjati o zadevah južnega Tihego O-ceana ali latinske Aiiferike, bi j*ma bilo neprijetno, ako bi sedel pri mizi tudi Stalin. Po--cimo v pogledn Argentini je. Ta rezultat pa je le mogoče doseči s- tem, da ostane Amerika v srednje-evropskili vprašanjih k* "opazovalec". Povprečna vojaška izobrazba je dru^o leto srednje šole Washington. — O AVI poro-"a. da je povprečna izorbrazba ameriškega vojaka drugo leto srednje šole t High School), • ločim je bila povprečna izobrazba vojaka v prvi svetovni vojni še ljudska šola. uosti, da je od izhoda istih odvisna bodočnost in »reča ameriškega ljudstva in celega sveta, z podobnim po vda r kom za vse slovanske narode. Združene države so v težki in doliri vojni, zato nam ne sme bki vseeno, kdo l>o 'bodoči predsednik. kdo lwi vodil zuuaujo l >o lit i ko in kakšni odnosa ji bodo vladali med Združenimi narodi, da ne govorimo o naših domačih potrebah, ki niso nič manj važne. Mi >1110 uverjeni, da gre velika zasluga predsedniku Roosevelt u, da imamo ua naši strani močne zaveznike in da se vojna približuje koncu in Kina 1;i. Njemu gre zasluga, da je zunanja politika Združenih držav danes prvič odkar je bil zavratno umorjen nesmrtni človekoljub Abraham Lincoln, po-polnoma v skladu z ljnilskimi interesi. Nam ne muc biti vseeno, kdo bo bodoči predsednik. Ne smemo dopustiti, da bi Amerika ponovila isto napako kakor se je zgodilo z Wilson oni in njegovimi slavnimi točkami, kate re so nazadnjaški republikanci zavrgli ravno takrat, ko se je odločevala usoda Evrope in malih držav. To je bil največji greh tedanje dobe. greh. katerega moramo danes drago plačevati. S ličen položaj imamo tudi danes, samo da je slučaj boLi nevaren za Združene države. Evropska in japonska tiranija Ibo poražena prav gotovo, a nismo sigurni, da bo ameriški kontinent varen pred hežečo reakcijo, ki je pahnila svet v drugo vojno, ako bi T>ila izvo 3jena republikanska gospoda z Dewey-em na čelu, kateremu bi ski voditelji in profesionalci vseh >pokLieov. Mi smatramo, da državljani -lovenskega porekla storijo svojo državljan sko dolžnost s tem. da gredo vsi ua volišče dne 7. liovemlbra in oddajo svoje glasove za člo veka. kateremu laliko zaiirpa mo, da 1m> tudi v bodoče delov id za dosego pravičnega in trajnega miru, kar m je pri-zadeval doslej. To je sedanji predsednik Roosevelt, kateremu -bo zgodovina dala zah-ingtona. Jeffersona. Jacksona in Lincolna. Z bratskimi pozdravi Podpisi: Rev. Matthew F. Kebe Math Pavlakovich Oeorge Starešinič Pa ul K hm Prank Oblak Mat Mravinec Nick Povše Joseph Hrvatiu Dr. F. J. Arch Mary Skerlong John Jergel Josephine •lergel John S. Rogiua Katherine Rogiua Ignac Kastelic Pauline Fabec John Krauland Frank Alič Michael Bahor Katherine Plantan Anna Kluu John Faibec Virginia Ztupančič Katherine BuH»a>h Josephine Oblak An ti ion v Fabec Frank fcumič . Poročevalec Philip Progar. TUDI CE SE TO ZGODI, AMERIŠKE ZINE SE NE BODO 0DWHHILE Z I V I IZVIRI Spisal IVAN MATlClC Knjiga je svojevrsten pojav v slovenski književnosti, kajti v nji je v 13 dolgih poglavjih opisanih 13 rodov slovenskega naroda od davnih počet kov v starem slovanstvn do današnjega dne. Cena $2 Lično ▼ platnu vezana. 13 poglavij — 413 strani KNJIGARNA 8L0VENIC PUBL. COMPANY 216 W. 18th Street New York 11 Drugače pa je to v ipogledu vprašanja Nemčije. Vprašanj ki se tičejo IXidnjega Vzhoda j in problemov', ki so ostali ne-r šeni v Dumbarton Oaksu. Ko je predsednik Roosevelt dejal Ha Churchill ni predsta »*nik Amerike v Moskvi, je j brez dvoma mislil ravno na ta vprašanja. Toda jasno je tudi, da ta vprašanja ne mo-! rejo hiti rvšena na razgovorih v Moskvi. Tam jih Jw> mojroee i le nekoliko otesati in s tem' pripraviti vse potrebno na prihodnji sestanek predstavnikov treli velesil, o katerem je nuio# go ugibanja. Vloga, katero igra Churchill \ teh pogaja-njih je precej logična in oči-vidna. V zbont treh velesil je Anglija najslal>ejši član — ako bi prišlo do direktnega sporazuma m*'d obema velikanoma, Ameriko in Rusijo, bi popolnoma izgubila svoj vpliv. — Vsled tega je Churchill že od v-ega začetka poskušal postati do neke mere posredovalce med vzhodom in zapadoin. Tukaj poskuša Anglija obnoviti svojo politiko ravnovesja sil na vseobči, svetovni stopnji. Vh»ga„ katero igra, je morda nekoliko neprijetna, to- mmmmw ^iiiiiHig»iit»iiiiiiittiH»i»iiiiiiwiiiiiiiiHiiwiiiiiiiiiiiniHiiiiiniiiiiitPiiiiiiiHiiiiinii^ NOVA IZDAJA * SVETOVNI ATLAS V njem najdete aemljevide vsega cveta, ki ao tako pa-treba i, da morate slediti današnjim poročilom. Zemljevidi ao v barval, ' Gena 60 centov Naro&te pri: "GLASU NARODA» 216 Weat 18th Street, Now Yort U. M. Y. ^■HMMIHHHHIIIHHIHHIIHIIIinilinHttilllH NAZNANILO in ZAHVALA S tujm in ŽHlustjo v uiujmi sr«\i utL>4iaiijaui vsem prijateljem in znancem. d« je krut a *uirt pretrgala nit življenje lnojcuiu pre. ilrujpeuiu sopro^n in milil - Jožetu Bostijančič-u Hla^o |M.>kujni je preminili "JI. septembra UM4 ih» U<»l«$i iu UUvlii Ul milili lK4e/jii. »•!< ii k sv. zakrsimenti. K veeiiruni počiktu smo pi iK>l«žili dne 15. s»»pipuil»rH p«» eerkveuiii obredih v »-erkvi St. in uafo na St. <'aliistes p<»k< »pa i i šk<»jni jv l>il rojen «lue 24. februarja 1ST "J. 1 »orna je bil iz /.Mliir pri II. Bistrici na l*rimorskem. IMaiiHl me ila se prav iskreno zahvalim vsem. ki Dli bili v |*omoei in mi stali na ^traiuh" uri žalosti iti luiiikosti, ['osebna hvala ii's-ykinji Mr«. M;irv Ziu&ek iu njeni b<'i*rti Miss ^uju* /uzek in Mrs. Helen Rolili in Mrs. Aane Xmrjysel ca vso nakioujenost in tolnžiHr. Iskreuo se uilivalim vsem. ki ste 'ran<-e« Henatin. družina Mr. Frank Maljovtx-. driižiua Mrs. Mary Kotili, družiua Mr. ».'abriei Itjrtu. dm žina Mr. .Iiie Mtihie. družiua T<*iv Šin-a. družiua Mr. Mike Bradelj in (""leveland Pnetimatie Aero* Pboto f'lub. Mr. in Mrs. Hetrik. Mr. in Mr-. Nick N«»v«m»l. Mr. iu Mrs. Hadel. — Hvala lepa v«em sokmIou), ki darovali r.a cvrtij«* in za mate. I^-l« bvala slede<'-im. ki s«, darovati za «v«h«» maw: družina Mo-nibau. MLs^ Klizabetli O'Connor. Ji»bn Uossuniui. družina Mar>' Ho. lil), družina Frauk šauj, družiua Joe Rolili. družina Teter Oubon. dnižiua Susy Virec. družina Mike Rakicki. družina Fred Novo^el. družina Joe Skerlj. družina Tony Skerij. družina France« Steml»er^*r. družina H«*nry Poklar. tlružina -F<»hii Pn»-en. družiua Mary Softič. družina Joe Jereb, družina Raymond. Mrs. Truden. I.ouis Rotar. družina Ra<«. Mr. in Mrs. I'ljan. Mr. in Mr*. Um Za Ur. Mr. Cbarle« Jež. Mr. in Mi*. I^Hiis Skerl. Mr. Mike ŠuSirar. dru«ua Rudolf Zamik. Mr. iu Mrs. < la renče Carlauai. Mr. In Mr*. Andy Vsiletičič. Mrs. Terr«« Yab-v. Mrs. IYekop Mr. in Mrs. Steve Xovo-«rt. Mr. in Mrs. Mike Nounsel, Mr. in Mrs. Cwk. Mr. in Mri. Truiik Mr. John Simčič. l>i»a hvala nosilcem kr>de. ki so ea Di«ili na njegovi zadnji jwti in so »leden : Mr. John Rozman. Mr. Andy Valenčič. Mr. Loui* Skerlj Mr. John %ni«laršič, Mr. J«ie Skerlj. Mr. I^ovrenc filjietič. Hvala vsein. ki ste pokojnega prišli kroidt. ko je ležal na mrtvaškem «*irn ter vsem. ki ste g* ^»remiii k veOneuin poi'itku. od koder ui wbJF vrnitve. Prosim, če je i»t pomoli, kako iuie spustilo, da mi oprostite, hvala vsem. ki f«te »iali svoje avtomobile brezplačno de en. krat najlepša hvala vsem. ki ste na La aH drugr uačin pi^agali iu nam izka/jili sočutje. Ti «lrasi in qxiljuldjetii. (učivaj v miru. idadko sni vaj v a-meriški grudi. I>okončal si truje%o jiot; tvoj grob bomo obiskali in ga ohladi s cvetjem. V tidažl»o nam je zavest, da skupno se snidemo enkrat na kraju vernega miru. Žalujoči of^aJi: HFI.FN BOST14ANČIČ. JOHN in FRAMC BOSTIJANf^, RRGINA ISKRA, hferka. K«ne. Pa.. !*!>. okt<4>ra. 1JH4. " " PRIPRAVE ZA HITLER JEV BEG Iz Storkbohna, Švedska se pono\mo .i ar ki a. da je nemška mornarica pripravila vse pomirimo, tinko da botle Hitlp?-laitko bv/-iil v inozemstvo na najboljši podmornici, katero i-tna tia rasspola^o m'in>ka vojna mornarica. Tako se je namreč izrazil v svojem javnem govoru poveljnik one podmornice, kapitan Bender, po^vodom nefce proslave, katero so priredili mornaričnim kadetom v porast v Ksibjergn na T) a 11-skeni. Bender iie dejal: "Ako pride dan. ko 'bode moral naš "fuehrer" bezaiti, fl>o l»ežal z pomočjo naše (ucmšfee) vojne mornarice, 'katera ima svoje •baze v laJkrivinli in oddaljenih delili »veta. V teh krajih i-nianio velika skladišča t-sega potrebnega blaga in tudi orožja, tako, da — ako se vojna na kopnem kom'a. za moremo z vojno lia morjih nadaljevati, ako bo t roba, kar celo deset le-tje." Bender je kadetom tudi povedal, da Nemčija izdeluje novo 'tajno orožje'*, katero bode ra;bila za vojno proti—Zje-dinjenim državam. C> mi tudi ubijalec Hitler poda. ameriške žene ne smejo prenehati hraniti masti v svojih kuhinjah. Kajti Japonci, ne " Nemci, imajo še v svojih rokah |Htkrajine ua Pacifiku, ki so na.s zalagali i. biljon funti nu luto! Naš- lirauibi delo ui končano, dokler ne prežeueiuo zadujeca Japonca! Vsaka kaplja nerabljene masti je nujno potrebna, da po. nragamo i/deLili tone munirije. /.dravil. umetnega gumija in mila. kar je vse potrebno /a končno ziuasn. Zato hranile do Y-J Dneva! Pomnite, vlada vam da dia brezplačno rdeča pointa /a ^s-aki funt. Ta poziv sta odobrita W F A in O P A. plača ;a pa industrija. i Prijave za trgovsko mornarico so nezadostne Washiii^taii. — War Shipping Admiiiistrai-ija naznanja, da so bile prijave ueiznrj*Miih iu izurjenih mornarjev in častnikov za anii'iiskf trirovski> ladje nezadostne. \YS.\ more ztlaii sprejeti tudi telesno za vojaško shr/sbo >.posobiic moške a postni urailniki in usiuž-bmic-i tik pred božičuiuii prazniki ne bodo imeli preveč ileia, tako, tla ga ne bi mogli zmagovali, poštni uradi opozarja jo občinstvo, (hi božična voščila in darila pošljejo čimprej. Kavno tako naj tudi pri naslovu označijo poštno zono. kar je uveljavljeno v večjih mestih. V armado je bilo poklicanih nad -Mi.(MH) poštnih uslužbencev, vsled česar ua vsaki pošti primanjkuje veščih ljudi. V decembru bodo tudi železnice silno obložene z raznimi po-šiljatvami, zato naj se prične < pošiljanjem božičnih voščil in daril takoj v novembru in naj bo vse oddano ua pošti saj ti. Na kakšni i )>odla^i se bo razčistilo, je tu- - di postalo jasno. Vprananje vzhodne |K>lj>ke meje .je za tri - velesile že zapečatena zadeva. Poljska vlada v izgnanstvu v Londonu ho imela priliko, da te meje prizna, ter si tako odpre pot nazaj v Varšavo, čim bo |Milj«ik;i prestolnica ostoIm*- i jena, ali pa jih bo zavrgla in v tem slučaju ostala v izgnan-i si vu. A'ko bo prif»oznala meje i ni tieiimogčc. se boste obe i vladi N|H>jili v eno samo vladajoče telo. Beseda **razčiščenje** pomeni tore j, da 1h) prišlo do odlo-č:tv<', kdo l«i vladal na Polj > >kein. , Bal kan-k i problemi >o bili! (tudi že na razpravi. — to je razvidno iz t<-«ra. da je boljrar-! ,-ka vlada sprejela premirje !pod pogoji, katere -o ji nalo-/. Ii zavezniki na ramena. Kon llikt, ki je obstojal, je bil v tent, da -o Bolirari zahtevali del T racije — ki je bila grška p4»se>i že pred vojno, ter upali tako ilcbiti do-top do Kgej-"keag lutn ja. Rusija je te nji hovo težnjo pkega morja do turške meje. Razveu tega je tudi verjetno. da pomeni izkrcanje angleških čet na albanski obali, da bodo Grki ikibili zadoščenje glede nekaterih albanskih pokrajin na jugu. A" v.ržave Amerike niso ne-po-.r«ilno zainteie>irane. MONDAY, NOVEMBER 6, 1944 IVfAROfim t Pisana Mati Spisal: J. F. MALOGRAJSKI (3) Možje," se oglasi že siv mož, "eno vam bom povedal, pa ji pritrdite ali ne . . . Veste, pretepavaiti ženo — nič gr-M-ga iia svetli! Bes je tisto, belefcetave so včasih in kratke ]»ameti, morda tudi zlobne . . . Dobe se celo zapravijivke in pijanke, toda slab mož, ki se ne zna pomagati drugače! Kaj pa m?, oe mož pretepava svojo ženo iz golega sovraštva! — Sram ga je.labko pred m svetom! Saj ne rečem, mož je ahko slabe volje zaradi tega in onega, zgrabi ga jeza in i/.poza bi se toda naj popravi tem tudi, kar je zakrivil. Žena more zvedeti, da je prišlo to samo tako iz jeze! . . . K takrat, samo enkrat se je bilo meni pripetilo v življenju, tla sera bil vzdignil roiko proti svoji rajnici ... Ali kako je I.ilo potem meni pri srcu! Kakor hudodelec sem se plazil okrog! Prosil jo seveda nisem naravnost za odpuščanje, toda pokazal sem ji drugače, kako mi je hudo, in odpustila mi je." "Pijača, pijača je kriva navadno," pripomni nekdo dri*?, «*da človek ne ve kaj dela in da rohni ter se znaša nad ženo in otroci. Eh, če bi vina ne bilo in žganja ..." "Re*, vino in žganje in to in ono ..." potrdi Mlakarjev *osed. Toda pri Mlakarju je bilo nekaj drugega. Pri njem ni bilo pač ljubezni . . . Pri njem so bile morda celo skrivne želje, da . . Xo, pa molčimo in ne sodimo, ker ne vemo vsega . . " "Kaj bo zdaj z ubogim o trakom!" vAlikne slalbotna /•»niča, ki si je še vedno brisala solze. Bila je velika prijateljica M laka rice in jokala je prav od srca za njo. "On tudi otroka nikdar trpeti ni mogel." "O, meni se to revi&če sinili!" dostavi spremljevalka prejšnje. "Ko bi bilo dekletce vsaj malo bolj odrastlo, da bi moglo z doma, pa naj bi tudi Islo služit! . . . Ker dolgo nikoli ne 'bo, da lx> pri Mlakarju mačeha v hiši!" "Xaj bo!" ise oglacsi zopet moški glas. "Saj ni re -to, da bi bila vsaka mačeha Irada in zlobna. Ljudje se iz-juišlujujejo in pripovedujejo dostikrat mnogo več, nego j«- dosrodilo. Jaz sem spoznal že mačeho, ki je skrbela deset-1-nat bolje za otroke nego prej njih lastna mat L" "O, da!" pritrdi nekdo. "Vse mogoče to, aiko pride po-š:.Mia žena k hiši. Toda saj vemo, kako je pri Mlakarju; kje s«» nj« gove misli in želje. Jax sem opazoval na ] »okopa lišT-u Vrta. ko. kaiko se je ozirala }>o Mlakarju. Vi bi bili videli, kako so se ji svetile tiste pohlepne oči! . . . No, in tudi on. . . Park rat so mu zašli pogledi tja k nji! Še na takem mestu se nista mogla brzdati! Mene Je bilo groza, ko sem to gledal . . "Dobro se jim je izponeslo res! Lani je pokopala ona vojrga moža. sedaj pa on svojo ženo. Kaj jim je zdaj še na poti, da obnovita nekdanjo ljubezen in se vzameta^" "O. saj se bosta! Le zapomnite me! Preden poteče pri-hodnai predpust, bo pri Mlakarju svatovanje in Vr,\čka bo :ro- podinjila taml" "Kaj pa poreče Mlakarjev srtari, ki je zlo zab ranil pr-v;č, da ni bilo Vrtaoke v ihišo. Presneto bi se mu ta slabo izplačevala, če bi se res pripetilo kaj takega . . . Prizanašala mu ta ženirrko ne 'bo!" *' Ne, ne! In bolje bi bilo v nekem pogledu, da bi se sta-ri ne bil protivil sinu. Rajnica bi ne bila trpela toliko, ker bi bilo povsod bolje zanjo, kamor bi se bila možila, in za otroka bi se tudi ne bilo zdalj »bati. &e pametneje pa bi bilo seveda, če bi bil stari Mlalkar izročil domovanje onemu .sinu, ki mu je £lo. Če starejši sin tudi morda ni bil v vsakem oziru tak, kakor si ga jc želel in četudi ga je dosti stal, ko jo študiral, pa bi bilo vendar bolje, da bi bil mlajšega odpravil z doto in ga poslal po svetu, ko je videl, -kam se je i.avgledal. Seveda, ta se je tistikrat potajil, znal se je potuhniti, in Bog zna, kaj je še vse bilo, da se je dal stari tako premotiti. Kesal se je nemara že dostikrat, a še bolj se bo. Pokoro delati bo šele zdalj prav začel " "Bog ve, kam je izginil ta Mlakarjev France, da ga ni že toliko let!" 14 Bog ve, res! N ihče i>e ve, kje je, niti ne, če je živ ali mrtev. Sicer mnogokrat kateri pripoveduje, da ga je videl tu ali tam Ali na tisto ni da bi šel. Ljudje tudi lažejo! In večkrat se zazdi komu kaj, kar ni res. Morda je videl koga. H je bil Mlakarjevemu Francetu mailo podol»en, pa je prijel z novico. No, ni bil napačen človek ta France. Če ni postal duhovnik in ni hotel študirati dalje, kaj bi ga obre kovali zaradi tega, ko ne vemo kisiko m kaj!" Tako so govorili in sklepali semtertja ljudje, ki so se vračali od pogrdba. On pa, katerega so se večji del tikali ti j ogovori, je #topal molče po poljski poti proti doirfu. Hčerka njegova, ki jo je vodil za roko, je 6e vedno ilitela, a on e je menil malo za to. Oziral se je raje po njivaih, ki so »i le že večinoma pospravljene, postal zdaj tu zdaj tam malo, potegnil kje kako repo napol iz zemlje in videč, da je /o lepo debela, potlačil jo zopet nazaj ter zamrmral sam pri >ebi: ' "Bo! Repa se pa dela letos!** Tafco i«ta bila prišla oče in hči že blizu vasi in krenila ta proti domačemu vrtu, ki se je razprostiral za hišo. Hči je tše vedno ihtela. "Molči že!" zarohni oče nad njo. "Tokati ne pomaira nič t" Jofc hčerin rrni je budil vest in kakor bi ga hotela tožiti pred ljudmi s svojim jokom se mu je zdelo. "Molči!" jc ponovil ter stisnil v svojem srdu deklico tako trdo za »oko, da j« bolečine eajecate in vzkliknila: "OSal" (Dalje prihodnjič.) L I Ž A — SVOBODA SE * NAROD POTREBUJE POMOČI! Krvoločni Nemec je našim bratom in sestram v starem kraju odnesel vse, tako da nima ničesar, s či mer bi po osvobojenju mogel pričeti novo življenje. Golih rok je in kli5e: "POMAGAJTE!" Zbirajmo obleko, orodje in vse, kar je najpotrebnejšega pri vsaki hiši, da jim bomo poslali. V RIDGEWOODU, L. L, je skladišče na WAR RELIEF FUND OF AMERICANS OF SOUTH DESCENT (Bundles for Yugoslavia) na: 665 Seneca Avenue, vogal Gates Avenue, V NEW YORXTJ pa: WAR RELIEF FUND OF AMERICANS OF SOUTH SLAVIC DESCENT 282 - 9th Avenue, blizu 25th Street, Zberite, kar morete pogrešiti in prinesite ali pošlji, te na gori označena naslova! War of AMERICANS of SOUTH SLAVIC DESCENT 405 Lexaiifgton Ave., New York 17, N. Y. DomaČa fronta. Zvezna vlada je v Wushiugtcmu. U. tt. in po drnjrili krajih postavila več uradov, ki dajejo prebivalstvu razne informacije in navodila, kaj Je v vojnem &is*i treba delati in tudi žrtvovati, in kaj je treba vedeti, tla bo čimprej dobljena zmapi. — Takt- informacije in na-vodUa objavljamo pod naslovom "Domača Fronta.** Slednja za vojno vainih tvarin Nesvet veteranom naj se pose nadaljuje - - - Washington. — War Pro- duction Board je naznanil, da se bo štednja s tvarinanri, ki so važne za vojno kot na primer papir, usnje in vse druge tvarine, ki so sestavni deli (vojaške opieme, z vsem poudarkom nadaljevala tudi po raz-ti* pustit vi oddelka za konzerva^ cijo dne 2. novembra. Kampanja za nabircfnje papirja, o ka- služujejo U. S. E. S. ^ Washington. — Paul V. AIc-Nutt, chairman War Manpower komisije, nujno priporoča Prispevki za War Relief Fund Posada SS Sveti Duje of Americans of South-Slavic Posada SS Franka ......$500 Descent, prejeti od 9. do 21. oktobra Poročilo štev. 2 ILLINOIS Muslimani iz Chicage (nabral Hazimi I}emir) ....... $507 "Sloboda" odsjek št. 4254 L Posada SS Noti ........$150 Posada SS Ivan --------$312 Posada SS Vid _________$482 Posada (SS Marija Petrin o vie $470 Posada SS Sveti Duje. .$1,000 Posada SS Aleksander I. .$325 Posada SS Perast ......$300 ttW* - - - $500;Posada SS Davliner ......$39, Hrv Napredni Klub "Tito",Posada SS Meti ........$400 Chicago) .............$120 Srpsko društvo "Braca Jugo-viei** «t 4039 IWO ... .$50 Matija Cveioh (Chicago) $50 Aimeričko-Hrvatski Savez (Chicago) po $10: Mjr. in Mrs. Geo. Kri licli; po $5: J. P. •Vuksanovich, Tom Niksich. Steve Maolin, Mrs. Helen Kril ich-Mil j a k, Mr. in Mr?. N. Mlakar, Mr. in Mrs. P. Krilich, -in Mr. in Mrs. J. Posada SS T>ttbravka Oskar Magazinovič J. Oiiju -..$195j .$660 Laszio Halasz jmovič ..........$i 12.381 umetniški in glasbeni ravnatelj Skupaj $7,451.881Xuvr Vork ril> Outer Opera dvnski Slovenci nabrali /, jr.« organiziral dve popolni New York City Opera družbi v manj kot dveh letih. Ena družila je na zelo uspešni turneji . - ----- , - od obali do obale, ki da je novo Krilich, skupaj ........ $45 PENNSYLVANIA jr-e Mead verzijo '"The Se^Pro^e CfcbJ^ «}»> Jnerdmg) ........... $100' ior.^ L itv Center Zdru-ženi odbor JSA (W. Ilaz V,lt>ki > 44Tos- 1-eton) ............. $100'^* ' Traviato,** Holn-ine." t Slovenski ujetniki (Primorci) ............... $66ri.SKPlT št.345 ((South Fork) $10. M1CTKCOAN jSN.PJ št. 106 (Imperial). .$10 United Committee of South- ?arbara Tx:sick Fork) $5 Slavic Americans of Detroit SloIveT,ski1 narodni (nabrale boltrarske in mace- vV?f od razrnih donske progresivne organi- in P°saiT10ZTlikov ^ j zacije v Dbtroitu in okolici)! r0< l1 .............. $361.50] IX.I.E.ITK si NAŠ FOTOGRAF t The II onir i»f Urantif"! Phfttoijraphif ."»7-18 Myrtle A venae. Brooklyn 27. N. Y. Tel. IJEgeman 3-6046 74 leten vpokojen mornar se javi v službo _______Washington.—-William Mai bodo zavijali dnigih^predme-'L^1!' ^ Mass.. star tov kot take, ki bi se utegnUi '4 da ^ ni prestor - - za odziv na potrebo svoje do- movine .po starih mornarjih. $1000' -■ Poslal James Latin (Detroit)!Skl!pn° od do $25 Matt Blazen: $^0 Joe' oktol,r''» nabrano $16,845.78 Babich; $15 Katarina Pisa !P1^ eich: po $10: Josephine Stn-1 T>oro,',la ......... 33.111.97 utegnil pokvariti. Svarilo zimskim turistom Wash :ngton. — Polkovnik J. Monroe Johnson, ravnatelj za transport \ vojnem času, opozarja, da si morajo tirristi, ki 2-lm. Pete Perez; po $5: Nick'0. - Sul.fak. Paul Ladesic in To-i ipn° nabraT1°-n do ...........1 21. okt. fvštevši) $49,957.75 $95 mo MHko v i eh MISSOURI Jugoslav Defense and Relief ne bodo našli prostora za vo- P°toYaT1je kot prv-i inžinir na žnjo nazaj domov, sami pripi-'eni LiW>' ladii- Po 8 letih sati posledice tega, da bodo veteran vkr- obležali v Floridi ali drugih ca.] 113 'TohT1 Oa^nport, la-izletniških krajih na jugu, to di<\** * ravnokar vrnila zimo in pi-ihodnjo pomlad. _ |v Zj^injene Države iz potova- ,, jnja na Angleško. Parkom k Johnson je tudi pK>u-__ daril, da 4ije ameriški promet ManJže 'tovarne ne skrbe dovolj ki naj se vrnejo na morje, da H000| pomagajo izpolniti vrzeli na- stale v vojni. War Sliippinrcev ^-o^lanrije Administration poroča, da je ravnokar dovršil svoje prvo še vedno težko zaposlen, ker mora pomagati dobiti dve vojni, tako da ni niti prostora niti dovolj materijala na razpolago za civilne potnike, ki ni so soudeležni v vojnem naporu." za možnost prehrane v tovarni Washington. — War Food Adntinistration poroča, da je imel vladni (program za prehrano delavcev v tovarnah izreden rezultate V pojrledu pro-___ .dukcije zdravja delavcev in WPB svari pred nepotrebnimi njihovega morala. Delavstvo potovanji j in deladajalci se radi tega če- v Washington. — War Pro-' zanimajo za izbolj- duetion Board seje pridinžil San.ie prehrane ameriških de-pozivu urada za transport Vi Prehrana v notranjo- vojnem. čam. naslovljenemu 1 ^ovan,e ^ ®e uvedena v vsemu ljudstvu naj opusti ne-j™0^*1 torvarnah z velikim šte-potrebna jx>tovanja, da bo več v?1om delavcev — 91 odstotkov $2.126-50i Por*vč'lr> =o«tnvliono 2-°«. oktJ R^v. Strahinia Mnlotirh.j srlavni tajnik, j .-Vnčka Traven. ___pomo ž. bla ca jn i ea. knjigarna m Slovenic Publishing Company 216 West 18th Street_New York City Razprodaja knjig po 50 centov komad. IZDALA SPLOŠNA KNJIŽNICA f Domače živali Spisal Damlr Fefgel prostora za neobhodno potrebna premikanja čet, ranjenih veteranov, ki se vračajo iz pre-komorskih krajec" in oseb, ki potujejo iz razlogov, ki 5e tičejo važnih vojaških zadev. Kontrola najemnine obsega 14 milijonov stanovanj Washington. — Federalna kontroJa najemnin v skoro 400 okrajih, ki se nahajajo pod območjem te kontrole, nadzira preko 14 milijonov stanovanj in 450,000 hotelov, tako poroča Office of Price Administration, ki doda je, da živi v teh okrajih preko 38 milijonov ljudi. GPA nujno poziva najemnike — AloJgjJ Bemer 29 Peterčkove poslednje sanje tlpr«. _ Parel Oolln 8 Preganjanje indijanskih misijonarjev Spisal Josip Splllmsa 12 Frank Baron Trenk Fo runlii Tirib o«plaal QJaro Pand ari« 14 Pravljice in pripovedke sa mladino 8pinsl WlwtCT Knfeirntk 19 Študent naj bo Spisal Fr. S. Finigar 30 Potopljeni zvon ripra; - Oerbarf Hnopmisno 31 Revizor » i- Nikolai X 25 Duhovni boj fladata droZbs M^horJ*) Ll S kupoli 32 j Spodobni ljudje — j * Igra > — L. Ut.o»«r i 33 j Črne maske — L. And^f 26 Denar Dr. Kari Entfli — Poslovenil Dr Albin Ogrfn Edini vojni bond, za katere** %'am bo zal, j* oni. ki nUfc knpili I ' 15 35 - Praški Judek Spillmaanova povest — Pre-vel Josip Vole 34 Antingone Poslovenil C. Oofsr 36 Sveti Just < Igra t — Spisal dr. r. p-tron«o 38 Tončkove sanje na BCiklav iev večer llffrs» - J. RrheJtalkla F. RoJr Je ssloea teh knjig aelo omejena, je pri narodi* prftporoOJivo G7*nltt reS sblrk, da nan bo aa ta naOn mocofis ntk« «daraUttL