List 41.
Gospodarske stvari.
Naznanilo začetka
kovaške in živinozdravniške šole v Ljubljani.
Novo šolsko leto v tej šoli se začne prvi teden po vseh Svetih.
V  kovaško šolo se jemljejo kovači, kteri se hočejo kovanja zdravih, napačnih in bolnih kopit in ozdravljanja kopitnih bolezen popolnoma naučiti, da ne bodo vse svoje žive dni le mojstri-skaze, ampak pravi mojstri, kterim morejo gospodarji svoje konje s polnim zaupanjem izročiti.  Ta šola trpi pol leta.
Kdor hoče v to šolo vzet biti, mora se pri podpisanem vodstvu izkazati: 1) z domovinskim listom, 2) s pismom, da se je pri kakem mojstru že navadnega ko vaš t va izučil, 3) s spričbo svojega fajmoštra, da je lepe in poštene obnaše, in 4) da zna domači jezik vsaj brati, če ne tudi pisati.
V   živinozdravniško šolo, ktera celo leto traja, se jemljejo kovači, pa tudi drugi, kteri niso kovači, kmetijski ali drugi mladenči, kterim je za to, da se ali za svoje lastno gospodarstvo naučijo oolno živino gleštati, ali kteri želijo v potrebi pripravni živino-zdravniški pripomočki biti.
Ti se morajo izkazati: 1) z domovinskim listom, 2) s spričalom svojega fajmoštra, da so lepe in poštene obnaše, in vsaj 18 let stari, in 3) da znajo slovenski brati in pisati, ker je nauk v domačem jeziku.
Nauk v obeh šolah je brez plačila; vsak učenec ima le skrbeti za to, da si za šolski čas oskrbi živež in stanovanje.
Vse bolj na tanko se izv6 v tej šoli v Ljubljani na spodnjih Poljanah.
Naj bi vsi naši župani, ki po lastnih skušnjah poznajo živo potrebo tacih ljudi, ki so v učenem pod-kovstvu izurjeni tudi za napačna in bolna kopita, in ki ved6, kako potrebna jim je pametna pomoč pri boleznih domače živine, si pač na vso moč prizadeli, da bi vsaka občina (srenja) imela tacega človeka, kte-remu morejo gospodarji brez skrbi podkovstvo in ozdravljanje svoje živine izročiti. Gotovo se v vsaki občini najde pošten mladeneč bistre glave, ki je za to šolo pripraven; tacemu naj občina pomaga, da more v Ljubljani šolo obiskovati; vsaj stroški niso veliki, da se eno leto tii preživi, in če se je dobro izučil potrebnih naukov, da potem pride v občino nazaj kot pomočnik v boleznih. Duhovni gospodje pa  so naprošeni priporočati žu-
panom in drugim umnim faranom, naj ne zanemarjajo tega, kar je na veliko korist gospodarstvu vsake občine; vsaj je pripoznano, da živina je največe bogastvo kmetovo, in da je škoda velika, ako jo zgubi včasih le zato, ker ni bilo pametne pomoči.
Vodstvo kovaške in živinozdravniške šole
v Ljubljani 1. oktobra 1872.