marsičem dopolnile, ampak verjetno tudi nekoliko drugače osvetlile Pem - hartov obširni slikarski opus (naj omenim le sliko Belopeško jezero v Narodni galeriji v Ljubljani). Tudi pri panoramah avtor omenja le razgled z Glock- nerja, zamolči pa panoramo s Triglava, Šmarne gore, Stola itd. Tudi pri lite­ raturi bi smeli pričakovati, da bi citiral vsaj dr. F. Kotniko.vo — doslej menda najobšimejšo — monografijo o Pemhartu, ki je izšla v ZUZ III, kar pa se seveda ni zgodilo. Toda čeprav te pomankljivosti žalijo slovenskega bralca, moramo priznati, da pomeni Milesijeva knjiga prvi in uspel poskus podrob­ nejše stilne analize dela našega rojaka. V tej zvezi moramo omeniti članek, ki ga je posvetil Pemhartu za osem­ desetletnico njegove smrti Walter F r o d i v listu »Der Wächter«, XXXII, zv. I. Pernhart mu je reprezentant koroškega slikarstva 19. stoletja. Tudi Frodl ugo­ tavlja, da nastopajoči naturalizem ni Pernhartovega dela z ničemer oplodil, ker je živelo iz poznobiedermeierskih osnov ter mu je vsebina stopnjevana z romantičnim akcentom. Toda prav ta umetnostno razvojna statika je po svoje mikavna in značilna. Pernhart je dosegel zlasti v svojih risbah tako 'kvaliteto, da ne zaostajajo za najboljšimi nazarenskimi risbami. Objektivneje kot Milesi omenja Frodl tudi Perhartovo zaposlenost na kranjskih tleh ter omenja tudi sliko Belopeškega jezera v ljubljanski Narodni galeriji. Ob gorskih krajinah ugotavlja, da jih je prežel slikar s tako slikovitostjo ter jih tako kompozi- cionalno prepesnil, da je pri tem resničnost kar zasenčena. Prosojnost gorskih voda se je še povečala, neurni oblaki so še bolj barviti, luč zahodnega sonca je še jarkejša kot v resnici, vse pa proseva skozi prosojno, nežno atmosfero gorskega sveta. Tako je romantični barvni čar Pemhartovih platen postal sčasoma kar neprepričevalen, kar velja zlasti za gorske panorame. Kratko življenje in koroško okolje sta nadarjenemu slikarju zavrla možnost širšega razvoja. Pa omenimo na koncu še to: Za osemdesetletnico Pemhartove smrti sta Deželni muzej v Celovcu in Umetnostno društvo za Koroško priredila v času od 30. marca do 12. aprila 1951 v Celovcu spominsko razstavo okoli 100 Pern- hartovih olj in risb, 1. aprila 1.1. pa so odkrili slikarju na hiši v Celovcu, kjer je umrl (St. Veiter Ring 2 4 ) , tudi spominsko ploščo. E. Cevc Karl Garzarolli von Thurnlack, Mittelalterliche Plastik in Steiermark, Steirische Verlangsanstalt Graz (Das Joanneum, Sonderheft), Graz, 1941. Knjiga obsega 168 strani teksta in 112 slik. D olgoletni praktični stik s spomeniki štajerske srednjeveške plastike na terenu in v m uzejski praksi ter preddelo, ki ga pomenita dva kataloga raz­ stave srednjeveške štajerske umetnosti, sta avtorju omogočila, da je napisal to knjigo — in sicer, po njegovih lastnih besedah »za umetnost ljubečega laika«. Knjiga je tudi za nas izredno pomembna, saj ne obdeluje le gradiva nam sosednje dežele, ki je v svojih zgodovinskih mejah vključevala nekoč tudi večji del severovzhodne Slovenije, ampak po sami vsebinski nujnosti sega tudi preko naših m eja in svojstveno osvetlju je v sklopu štajerske pla­ stike tudi prenekatere naše spomenike. Kljub nemškemu akcentu, ki je opazen predvsem v oficielnem uvodu — saj je knjiga, izšla v času največjega nacistič­ nega pritiska — vendarle ne izgubi na svoji strokovni resnosti, čeprav se v r a z v o j u s r e d n j e v e š k e p la s t ik e š e t a k o p r o b le m a t ič n e g a v p r a š a n j a s lo v e n ­ s t v a n e d o t ik a . I n k o n č n o j e e n a k a z g o d o v in s k a u s o d a c e lo t n e z g o d o v in s k e p o k r a j i n e v t i s n i l a t u d i n j e n e m u u m e t n o s t n e m u o b l i č j u n e k s k u p e n p e č a t , k i a v t o r j a o p r a v ič u j e , d a v s v o j e m r a z p r a v l j a n j u p r e s t o p a d r ž a v n o m e j o . V k r e p k i h , d a s i n e v e d n o j a s n i h o b r is ih , n i z a a v t o r p r e d n a m i n a s t a j a n j e in r a z v o j š t a j e r s k e s r e d n j e v e š k e p l a s t ik e o d s r e d e 12. s t o l e t j a p a d o l i k o v n i u m e t n o s t i n e p r i j a z n e a t m o s f e r e , r e f o r m a c i j s k e v e r s k e n a p e t o s t i v p r v i p o lo v i c i 16. s t o l e t j a . Š k o d a j e , d a j e p r i t e m o p u s t i l o d s t a v e k o p r e d r o m a n s k i p l a s t ič n i t v o r n o s t i, k i j e t u d i n a š t a j e r s k i h t le h z a p u s t i la s v o j e s le d o v e , z la s t i v p l e t e - n i n a s t i d e k o r a t iv n i p l a s t ik i. Z e s r e d i 12. s t o l e t j a o p a z i p i s e c n a š t a j e r s k i h t le h , p o s e b n o v l e s e n i p l a ­ s t i k i , o d m e v e t is t e g a k u l t u r n e g a c e n t r a , k i j e t u d i v k a s n e j š e m r a z v o j u v e d n o z n o v a p o v z e m a l o d lo č il n o b e s e d o v š t a j e r s k i p l a s t i č n i t v o r n o s t i — S a lz b u r g a ( K r iž a n i i z G a a la ) , n e m o r e p a p r e z r e t i s e v e d a t u d i i t a l s k e g a e le m e n t a (K r i­ ž a n i iz G ö ß a ), č e p r a v p o g r e š a m o p r i te m t o č n e j š e o p r e d e lit v e d e le ž a lo m b a r d ­ s k ih k a m n o s e k o v . M im o g r e d e n a j o m e n im , d a v d o d a t k u d a t ir a n a s t a n e k p o r t a ln e g a t im p a n o n a v Š p i t a l ič u p r i K o n j ic a h v č a s u c a . 1250 z a p o l s t o l e t j a p r e k a s n o , k č e m u r g a j e p a č z a p e l j a l a d o s e d a n j a lit e r a t u r a , s l o v e n s k e p a n i u p o š t e v a l . Z a l o k a ln o p r e d e l a v o b i z a n t i n s k i h p r a v z o r o v j e v a ž e n k ip M a r ij e z D e t e t o m i z o k o l i c e S t a d ia n a M u r i, k i j e s č a s o m o k o l i l e t a 1220 m o r d a n e k o lik o p r e z g o d a j o p r e d e lj e n . Č e p r a v p o lit ič n i p o lo ž a j v A v s t r ij i v p o z n o ­ r o m a n s k e m č a s u n i d o p u š č a l t is t e g a u m e t n o s t n e g a p o le t a , k o t g a o p a ž a m o v s o d o b n i N e m č ij i , s e v e n d a r * t u d i š t a j e r s k a p l a s t ik a s č a s o m a z a č n e o p r a š č a t i f o r m a l is t ič n i h s p o n in s e p r i b li ž e v a t i n a r a v i in d r a m a t ič n o s t i; p r im . K r iž a n e g a i z L e o b n a ! V la d a P ž e m is la O t o k a r j a j e i z p o d r i n il a z a č a s s a l z b u r š k i v p l i v t e r t a k o u s t v a r i l a p r v e p o g o j e z a n a s t a n e k d o m a č ih k i p a r s k ih d e l a v n ic . V e n d a r t u d i s a l z b u r š k i p r it o k n e p r e n e h a p o p o ln o m a . Poznoromanski reljefni linearizem grafičnega stila je našel najlepši odmev v Mariji z Detetom na timpanu seckauske samostanske cerkve okoli leta 1260; ta reljef pomeni stilno in ikonografsko predstopnjo, čeprav po mojem ne v direktni liniji, Marije, prestolujoče v čelu graške »Leechkirche« (nemški viteški red!), pri kateri bi si želeli večjega poudarka na njenem zgodnjegotskem , 'kot pa na poznoromanskem značaju. Ob tem spomeniku opozori avtor tudi na reljef Krakovske Marije, ki je nekoč krasil portal stare cerkve nemškega viteškega reda v Ljubljani. Po vsem tem G. sklepa, da je delovala tu neka gornjemurska delavnica, ki je bila v službi nemškega vite­ škega reda. Na drugem mestu bom skušal korigirati to m nenje, ki se vleče po literaturi že več desetletij in ni z ničemer dokazano. Prav tako si poti tega m ojstra tudi ne moremo zam isliti usm erjene od severa proti jugu, pač pa obratno, s koreninami n ek je v severni Italiji in posredno celo v Franciji, saj je ljubljanski reljef nedvomno starejši od graškega in zato G . datacija tega spomenika v devetdeseta leta 13. stoletja ne vzdrži kritike. Z izzvenevajočim 13. stoletjem , ko delujejo v Nem čiji še globoko v 14. sto­ letje stilne silnice strassburškega m ojstra in se vedno bolj uveljavlja v m istič­ nih literarnih tekstih pogojena lirika vsebinsko in formalno tudi v plastiki, se v Avstriji, in torej tudi na Štajerskem, pojavi gornjerenska umetnostna smer, ki jo podpirajo zlasti z gornjega Porenja priseljeni Habsburžani. V šta­ jerskem gradivu nam nudi za to lep primer kip sv. Ane Samotretje iz okolice Mariazella iz časa ca. 1300. Prva četrtina 14. stoletja pa ustvari v Avstriji dva glavna umetnostna centra: okoli stolnice v Salzburgu in okoli stavbe dunaj­ skega sv. Štefana. Tedaj nastane slavna Marija iz Klosterneuburga, na Štajer­ skem pa ustvari m lajši sodelavec mojstra, ki je izklesal minoritsko Marijo z a . W iener Neustadt, Vstalega Kristusa v župni cerkvi v Murauu. Tedaj že deluje neka umetniška kolonija tudi v Judenburgu, torej v mestu, ki je sča­ soma prevzelo vodilni značaj lokalne štajerske umetnostne tvornosti za ves nadaljnji srednji vek. Tu je pač morala nastati v luči zahodnih vzorov admontska Marija (proti letu 1320), vitka, v lahnem kontrapostu in v težke gube ujeta kraljica, z izredno prefinjeno časovno stilizacijo obraza; svojo sorodnico ima v Mariji iz Oznanjenja jz okolice Knittelfelda, poseben odmev pa v stoječi Mariji iz Pittena. Pri zadnji opažamo že bolj človeško tople poteze in obogateno motiviko gub. V zvezi s to omenja G. tudi sedečo Marijo v Št. Petru v Savinjski dolini, pri čemer mu moramo priznati, da jo je prvi pravilno datiral ca. 1330, pač ipa premalo poudaril njen naslon na sodobno francosko plastiko; nikakor pa ne moreni pritrditi misli, da bi jo ustvarila ista roka kot pittensko. V b o j ih p o s m r t i k r a lj a A lb r e h t a , k i so s e k o n č a li š e l e p r o ti s r e d i s to - l e t j a , j e Š t a j e r s k a z e lo t r p e la , l e J u d e n b u r g u j e u g o d e n g o s p o d a r s k i p o lo ž a j n u d il b o l j š e p o g o j e z a u m e t n o s t n i r a z v o j . V p l a s t ik i s e t a o p ir a n a d e d i š č i n o k r o g a a d m o n t s k e M a r ije . V te j t r a d ic ij i in š e v lu č i n e u b e r š k e M a r ije d o ­ m n e v a G . k m a lu p o s r e d i s to le t j a tu d i n a s t a n e k s e d e č e M a r ije iz O r m o ž a , k i j i p o s t a v l j a k o t z e lo s o r o d n e g a o b s tr a n K r iž a n e g a v S t e ir is c h - L a B n it z u , č e s a r p a , ž a l, z a r a d i p o m a n j k a n j a r e p r o d u k c ij e n e m o r e m o k o n t r o lir a t i. S r e d i s t o l e t j a z a č n o o d j u g a p r o d ir a j o č e , n a r a v i v e r n e j š e f o r m e r a z k r a j a t i 1a s ta r e j š i » S c h w in g u n g s s t ilc . \ z p o r e d n o s ip o r a stjo m e š č a n s t v a s e u v e lj a v i v š e s t d e s e t i h l e t i h n o v o , n a r a v n e j š e p o j m o v a n j e t e le s n o s t i, k o d r a p e r ij a p r e ­ n e h a b i t i g la v n i n o s i le c iz r a z a t e r s e t e lo v e d n o b o lj u v e l j a v l j a s k o z i n j o ; t e ž a o b l e k e s e m a n i f e s t ir a p r e d v s e m v g u b a h o b s p o d n j e m d e lu t e le s a , d o č im s e o b s t r a n e h z a č n o r o b o v i p la š č a o r n a m e n t a ln o n a b ir a t i t e r p r id o b iv a j o n a iz r a z u t e ž e in k a li g r a f s k e m z n a č a j u . T a k a j e n . p r . M a r ij a iz F r a u e n t a la , n a s t a la c a . .1380—85, k ip s v . š k o f a iz S r e d n j e Š t a j e r s k e p a b i j a z č a s o v n o p o m a k n il r a j e n a z a j p r o ti s r e d i s t o l e t j a . D e l i t e v h a b s b u r š k ih d e ž e l p o l e t u 1365 j e Š t a j e r s k o z a č a s n o o d t r g a l a o d d u n a j s k e g a k u l t u r n e g a c e n t r a , s k a t e r im s e j e s p e t z d r u ž ila š e l e p o l e t u 1386 p o d r e g e n t s t v o m A lb r e h t a III. T e d a j n a s t a n e k o t o d m e v d u n a j s k e p l a s t ič n e t v o r n o s t i k ip M a r ij e d o j i l j e v S ig m u n d o v i k a p e li p r i M a r ia z e llu . P a r le r j a n s k e s il n ic e , k i j i h s r e č a m o n a D u n a j u p r i d e lu n a » B is c h o f s t o r u « s v . Š t e f a n a , p a s e n a Š ta je r s k e m p o j a v ij o , p o G . b e s e d a h , le n a k n e ž j i k o n z o li v s ta r e m je d r u m a r ia z e ll s k e g a m ilo s t n e g a o l t a r j a ( p o r t r e t n i b u s t i k r a lj a L u d o v ik a in k r a l j i c e E l iz a b e t e ) . G r a d iv o z n a š e g a o z e m lj a t u d i tu d o p o l n j u j e G . u g o t o v i t v e : k a k o r p r i č a j o k o n z o l e v c e r k v i n a H a j d in i i n n e k a t e r i s p o m e n ik i v P t u j u , j e p o d k o n e c 14. s t o l e t j a d e l o v a l a m o č n o p a r le r j a n s k o i n s p ir ir a n a d e l a v n ic a t u d i v P t u j u ! S t e m p a j e p r v ič k o n k r e t n o iz p r ič a n a z v e z a m e d č e š k i m i in š t a j e r ­ s k im i d e ž e la m i , k i b o p o s t a la č e z d o b r o d e s e t l e t j e t u d i z a š t a j e r s k o p l a s t ik o p o m e m b n e j š a , k o t p a b i s m e li s k le p a t i p o G . i z v a j a n j ih . Z a č e t k e p r v e g a m e h k e g a s t i l a n a m k a ž e k ip P i e t a iz A d m o n t a , k i g a G . d a t ir a c a . 1394. K l j u b t e m u , d a s e s t e m s t ilo m z e lo t e s n o p o v e z a n i k ip » le p e M a r ije « i z o b l i k u j e n a j p r e j n a j u ž n e m Č e š k e m , u g o t a v l j a a v t o r n j i h p r e n o s p r e d v s e m s p o s r e d o v a n j e m S a lz b u r g a . T a t r d it e v s e m i z d i p r e o z k a . P o c e n ­ tralni salzburški kiparski osebnosti konca stoletja, mojstru krummauske Ma­ rije, naj bi im el tudi Judenburg direktne zveze tako v kameniti kot v leseni plastiki. Leseni kip sv. Marjete iz St. Margarethena pri Großlobmingu (pribl. 1405) odpira dolgo vrsto del, nastalih v judenburškem umetnostnem krogu, ki še vežejo na delo mojstra krummauske Marije (fragment sv. Janeza iz St. Petra am Kammersberg, sv. Peter iz gornje Murske doline). Končno raz­ vijejo v Judenburgu ustaljene um etniške moči ob salzburških pobudah po­ sebno obmursko stilno podobo. Značilno je, da se prav v tem času pojavljajo v računih dunajskega sv. Štefana vedno pogosteje imena štajerskih umetnikov. O s r e d n j i p r o b le m G . d e l a z a v z e m a o d s t a v e k o M o j s t r u iz G r o f llo b m in g a . O b e n e m p a j e to t u d i n a j s p o r n e j š i p a s u s c e l e k n j i g e . S k u p in i f ig u r , k i j i h j e ž e p r e d l e t i k r it ič n o p r e t r e s e l E . K r i s , d o d a j a z d a j G . v r s t o n o v ih , k i p a n a s o s v o j i h z v e z a h z G r o ß lo b m in g o m n e p r e p r ič a j o . P r a v t a k o j e t v e g a n o i z v a j a t i m o j s t r a iz d e la v n iš k e t r a d ic ij e M o jstr a k r u m m a u s k e M a r ije , p r i te m p a p o z a b l j a t i n a m o ž n o s t d i r e k t n ih č e š k i h v p li v o v , z a k a t e r e b i p r i č a le z la s t i f i g u r e n a p o r t a lu ž e p n e c e r k v e v S t e y r u , k i j im o ž j e s o r o d n o s t i z G r o ß lo b ­ m in g o m n e m o r e m o o d r e k a t i. A d m o n t s k a P i e t a , M a r ij a iz ž u p n e c e r k v e v J u d e n b u r g u in t e j s o r o d n a g o s p o s v e t s k a M a r ij a p o m e n i j o G r o ß lo b m in g u l e m ik a v n o s t iln o č a s o v n o p a r a le lo in n ič v e č . T u d i č e b i u p o š t e v a li m o j s t r o v o s e b n i s t i l n i r a z v o j , n e m o r e m o s p r a v it i p o d s t r e h o n j e g o v e d e l a v n ic e t a k o h e t e r o g e n e g a o p o isa , p r e ž e t e g a z r a z lič n im o s n o v n i m o b č u t j e m , k o t g a p r e d ­ l a g a a v t o r . P o p o ln o m a z g r e š e n p a j e p o iz k u s , d a b i p r i p is a l g r o B lo b m in š k e m u m o j s t r u t r i k i p e p r i s v . M a r k u v B e n e t k a h , p a č e š e t o l ik a n j u p o š t e v a m o v a ž n o s t s e v e r n e g a im p o r t a v s e v e r n o i t a l ij a n s k e d e ž e le . Z e n a t u r a l is t ič n i a k c e n t z a d n j ih j e p o p o ln o n a s p r o t j e g r a c iln i u b r a n o s t i š t a j e r s k i h p la s t ik . C e l j s k a P ie t a , k i j o G . p r a v t a k o p r ip is u j e r o k i g r o B lo b m in š k e g a m o js tr a , p a k a ž e iz r a z it o s a l z b u r š k e p o t e z e . R e k e l s e m ž e , d a s e m i z d i i s k a n j e k o r e n in g r o ß - l o b m in š k e s k u p in e v s a lz b u r š k e m k r o g u v o s n o v i z g r e š e n o . P r a v s k u p in a o k o l i k ip a s v . k r a lj a iz i n n s b r u š k e z b i r k e C o lli, k i j i j e a v t o r iz n e z n a n e g a v z r o k a o d k a z a l v t e k s t u z e l o s e k u n d a r n o m e s t o , b i la h k o p o l e g s t e y e r s k i h p o r t a ln ih f ig u r p o t r d ila z v e z o s č e š k o p l a s t ik o in š e b o lj s s li k a r s t v o m . N e n a m e r a v a m s e z d a j s p u š č a t i v p o d r o b n o a n a l iz o t e p r o b le m a t ik e , d o v o lj j e , č e o m e n im , d a j e t o v r a z v o j u š t a j e r s k e s r e d n j e v e š k e p l a s t i k e e n o n a j m i k a v ­ n e j š i h p o g l a v ij , s a j n e p r i č a l e o n j e n i i z r e d n i e k s p a n z i v n o s t i v v z h o d n o ­ a lp s k e m p r o s t o r u , a m p a k o b e t a t u d i p o s v o j i s t r a n i o s v e t l i t i ž e v e č k r a t n a č e t o v p r a š a n j e i d e n t i f i k a c i j e m o j s t r a H a n s a v o n J u d e n b u r g . Posebno nas v tej zvezi mika tudi vprašanje ptujskogorske plastike. Njen problem je vsekakor mnogo bolj zapleten, kot pa ga pojm uje avtor. Kiparske moči, ki jih diferencira v več rok tudi G ., niso med seboj samo v razmerju m ojstra in pomočnika in torej v vertikalni odvisnosti, ampak tudi v razmerju m ojstra in mojstra, katerih ižvora ne smemo iskati v enem samem viru — po G . konkretno v salzburškem — ampak vsaj v dveh, ki se med seboj celo na m estu oplajata. Tudi datacija glavne skupine ptujskogorskih plastik z m ilost­ nim reljefom na čelu okoli leta 1421 se mi zdi prekasna in raje pritegnem Avg. Stegenšku, ki jo potiska vsaj za decenij nazaj. Pravilno pa G . po­ udarja stilno dozorelost kipa sv. Jakoba, čeprav se mi zdi, da nima prav, ko vidi v njem odklon od štajerskega stilnega razvoja; kljub novim, v pre­ bujenem voluminizmu pogojenih formah, se mi namreč zdi, da prav v tem kipu štajerski akcent še m o č n o zveni. V e l i k o n e d e l j s k i kipi, ki jih avtor uvršča v čas po nastanku glavne ptujskogorske skupine, so res m lajši od milostnega reljefa, pa obenem tudi od druge roke ustvarjeni; njih zveza z Großlobmingom pa je seveda še posebno problematična. Marija z Ljubečnega pri Poljčanah pripada spet tretji, pomočniški roki že zelo m anierističnega značaja, ki po­ vzema tako forme glavnega ptujskogorskega mojstra kot pridobitve Mojstra velikonedeljskih plastik. Vsekakor danes ptujskogorsko gradivo še ni tolikanj dozorelo, da bi lahko rekli o njem že zaključno besedo in je G. poizkus n je­ gove opredelitve samo mikavna, toda silno hipotetična etapa v zgodovini njih raziskovanja. P r i s k u p in i M a r ij in e g a o z n a n j e n j a v c e l j s k e m o l t a r j u n a P t u j s k i g o r i im a G . s ic e r p r a v , k o s p o m in j a n a ik o n o g r a f s k o s o r o d n o s t s s k u p in o O z n a ­ n j e n ja , k i jo j e u s t v a r il g r o B lo b m in š k i m o j s t e r (d a n e s j e v n e w y o r š k e m M e t r o p o lit a n m u z e j u ) , t o d a n j e n e s t i l n e k o r e n in e s e g a j o ž e i z v e n r a z d o b j a m e h k e g a s t i l a t e r k a ž e j o v s m e r n a d a l j n j e g a r a z v o j a g o t s k e p l a s t ik e , to j e v b a r o č n o s m e r t e m n e d o b e , k a t e r e e d e n p r v ih g la s n i k o v n a n a š ih t l e h j e p r a v t a s p o m e n ik . O s a m lj e n p o j a v j e M o j s t e r r e l j e f a v t im p a n u c e r k v e M a r ia S t r a s s e n g e l, č ig a r d e l o p o s v o j e m o b č u t j u s p o m in j a n a s o d o b n e g a s a lz b u r š k e g a H a n s a H a id e r j a t e r g a p r e ž e m a t e n d e n c a p o n o v e l is t ič n e m p r i p o v e d o v a n j u in e k s ­ p r e s i v n e m p o u d a r k u . P r e t e ž n o s o l z b u r š k e g a i m p o r t a s o š t e v il n i k ip i P i e t a , k i n a m j ih j e p r a v Š t a j e r s k a z a č u d o m n o g o o h r a n ila . M a n ie r is t ič n o i z z v e n e n j e m e h k e g a s t i l a p a n a m k a ž e o b s a l z b u r š k i h p r e d lo g a h n a s t a la M a r ij a iz G a a la . Tudi v nagrobni plastiki se uveljavlja salzburška delavnica, za katero je značilna poraba rdečega marmorja. Med figuralnimi nagrobniki sta pač najlepša starejši epitaf vojvoda Ernesta Železnega (umrlega 1424) v Reinu in m lajši Friderika Ptujskega (umrlega 1438) na Ptujskem gradu; pri zadnjem je plastični čut že polno izoblikovan in obenem poudarjen še z izrazitimi portretnimi potezami. Drugi nagrobniki te smeri, med katerimi moramo om e­ niti predvsem vrsto ptujskih, pa so po svojem značaju dekorativno izredno ubrani grbovni epitafi. Opozorim naj, da m e G . razdelitev teh spomenikov ne zadovolji popolnoma. Sredi 15. stoletja se vedno bolj uveljavlja leseni, rezljani oltar; njegov naročnik je zdaj v prvi vrsti meščan. Prem estitev vojvodske rezidence iz Gradca v W iener Neustadt pomeni za Štajersko izgubo v srcu dežele ležečega kulturnega središča. Pustimo ob strani wienerneustadtski oltar, ki izpada iz ožjega okvira štajerske plastike, čeprav je tudi za razlago slovenske plastične posesti temne dobe zelo poučeni Tudi v tem razdobju Judenburg še ohranja svoj lokalni umetnostni prim at Vendar pa se v območju Neuberga pojavi mojster, čigar delo je zasidrano v tradiciji Jakoba Kaschauerja, vodilnega mojstra avstrijske pla­ stične tvornosti druge četrtine 15. stoletja. Ta neuberški mojster je ustvaril n. pr. kip sv. Ane Samotretje v neuberški pokopališki kapeli, vendar je n je­ govo delo ostalo brez odmeva. Kaschauerske manifestacije, ki jih najdemo v W iener Neustadtu, pa v zadanem okviru komaj lahko pritegnemo v obrav­ navo. Sploh je problem Kaschauerja, kot ga zastavlja avtor, še vedno odprt in ne popolnoma prepričljiv. C a s n o t r a n j i h b o j e v m e d F r id e r ik o m III. in C e l j a n i t e r B a u m k ir c h n e r - j e v o z a r o t o z a r a z v o j š t a j e r s k e u m e t n o s t i n i b i l p r e v e č p lo d e n . S t iln o s t o p n j o o k o l i l e t a 1470 n a m n a j l e p š e ilu s t r ir a k ip s e d e č e M a r ij e z D e t e t o m v s e c k a u s k i s a m o s t a n s k i c e r k v i , o b k a t e r e m b i u p r a v i č e n o la h k o p o u d a r i li n j e n iz r a z it o p r o v i n c ia ln i z n a č a j ; n e m o r e m p a p r i t e g n it i G . o b č u t j u , d a s e k ip ž e s k u š a o s v o b o d it i v e z a n o s t i v o k o r e l e s h e m e . Z d i s e m i, d a j e p r o c e s r a v n o n a s p r o t e n . T u s e m a n j p o r a j a s u v e r e n o n o v i, k o t p a u m ir a s t a r i, k r i s t a li n ič n o o le d e - » e l i s t i l . Težnjo po slikovito razpoloženi plastiki, ki se je pojavila v Salzburgu že davno poprej, opažamo v šestdesetih letih 15. stoletja tudi na Štajerskem. Tipična za to smer sta Marija in Janez iz skupine Križanja pri St. Anni bei Deutschladsberg. Direktno v pozno gotiko pa vodi že kmalu po sredi stoletja Mojster mariazellske >Brynnen Marije«, ki je v svojih prvih delih navezan še na Kaschauer ja, dočim v starejših, kot je n. pr. sv. Egidij v Obdachu, kaže že novo pojm ovanje zaključene forme in urejenih gub. Pod konec 15. stoletja zadeva Štajersko katastrofa za katastrofo: ponav­ ljajoči se turški vpadi, kuga, kobilice, vojne z Matijem K orvinom . . . V času, ko na D unaju in v W iener Neustadtu deluje iz Strassburga poklicani Nikolaus Gerhaert iz Leydena, singularni umetniški pojav med Kaschauerjem in Mi­ haelom Pacherjem, je izpostavljena Štajerska trajnim vojnim stiskam. Od m aloštevilnih kiparjev, ki ta čas delujejo na njenih tleh, jih biva večina spet v Judenburgu. Višek sodobne ustvarjalnosti pom enijo kipi sv. Magdalene, sv. Marte in sv. U lfila v St. Mareinu pri Knittelfeldu, katerih melodična linija telesa in nežni izraz obrazov dihajo tipično štajerski akcent in pri katerih kljub kaschauerskim usedlinam že opažamo nove momente lom ljenega guba­ nja in notranje napetosti, ki preti razgnati zunanji formalni blok. P r i š l e c s Š v a b s k e g a j e n a j b r ž m o j s t e r v v e l ik ih , j a s n i h p o t e z a h z a s n o ­ v a n ih in z r e a ln o l e p o t n o s t j o v o b r a z ih p r e ž e t ih k i p o v s v . A f r e in s v . B a r b a r e v c e r k v i s v . L e n a r d a v M u r a u u , a m b i c i o z n e j š o n a g r o b n o p l a s t ik o p a t u d i v t e m č a s u n a Š t a j e r s k e m š e v e d n o z a d o v o l j u j e j o s a l z b u r š k i m o j s t r i. Pobude, ki jih je dal plastiki zadnje četrtine 16. stoletja Nikolaus Ger­ haert s svojo baročno občuteno formo in z zahodnim realizmom, .pa prevladajo sčasoma tudi na Štajerskem kljub umetnostnemu mrtvilu, ki ga je povzročila vojna vihra. V času, ko snuje V. Stoß svoj krakowski oltar in M. Pacher st. vvolfgangškega, se pojavljajo v štajerskem prostoru le osam ljena dleta, tako da bi skoraj pritrdili G. m isli, da so tedaj delujoči umetniki bivali na * Štajerskem le mimogrede. Vendar se mi zdi vsaj eden od teh stalnejšega značaja — namreč m ojster Eggenberškega oltarja in Marije iz Waldsteina; za to bi pričala tudi dva G. še neznana kipa iz naše posesti — sv. Ana Samo- tretja iz Radgone in Marija od Sv. Jurija pri Rogaševcih v Prekmurju. Vse­ kakor pomeni prav ta skupina enega viškov prvega poznogotskega baroka ob koncu stoletja na štajerskih tleh. Pač pa se mi zdi prezgodnja datacija tako im enovanega obdachškega kmečkega papeža v osem deseta leta; po svojem stilnem občutju pripada mnogo bolj prvim letom 16. stoletja, ko prevlada spet m očnejše občutje tektonske forme. V d e v e t d e s e t i h l e t i h s o b i l a z a d o m a č e k i p a r j e o d lo č il n a t u j a , im p o r t ir a n a d e l a iz F r a n k o v s k e g a , Š v a b s k e g a in iz B a v a r s k e . V W i e n e r N e u s t a d t u p a d e l u j e v t e m č a s u n a j m a r k a n t n e j š a a v s t r i j s k a k i p a r s k a o s e b n o s t , L o r e n z L u c h s p e r g e r ; n j e g o v a s e r i j a a p o s t o l o v p o m e n i d o s l e j v t e m p r o s t o r u n e s lu t e n o m o n u m e n t a ln o k o n c e p c ij o . V e n d a r s e m i z d i L u c h s p e r g e r j e v o d e l o v o b d e la v i š t a j e r s k e p l a s t i k e p o p o ln o m a t u j e t e lo in z a t o r a z v o j n o l e p o g o j n o s p r e j e m - ljivo, sa] tudi kake večje tradicije ni ustvarilo na tem ozemlju. Križanje v župni cerkvi v Murauu, ki ga G. pripisuje Luchspergerjevemu pomočniku, se mi zdi prej izrazito štajerskega značaja in brez zveze z Luchspergerjem in prav tako tudi apostol iz iste cerkve, ki je otrok prvega decenija 16. sto­ letja in bolj pod švabskimi vplivi porojen kot pa pod luchspergerjevskimi. Le skupino Kristusa in apostolov v Hausmannstättenu bi mogli zatrdno pri­ pisati L. krogu. 1 Zelo pomembna pa je ugotovitev švabskega im po rta na štajerska tla in sicer v tistih viških švabske kiparske ustvarjalnosti, kot jo predstavljata Friedrich Schramm in Gregor Erhard. Morda bi bilo sv. Magdaleno iz Lassinga prej pripisati roki zadnjega kot pa Schrammu. Od kiparske produkcije, ki po končanih vojnih grozotah močno vzcvete, om enja G. le najvažnejše razvojne spomenike. Med najpomembnejšimi je gotovo reljef sv. Treh kraljev v Oppenbergu, ki ga avtor pripisuje miinchen- skemu mojstru Erasmu Grasserju, tvorcu slovitih Plesalcev moriske, in n je­ govi delavnici pripadajoči reljef M arijine smrti v Angerju. Tudi tirolska plastika briksenškega kroga, pogojena v nasledstvu M. Pacherja, je pljusknila na štajerska tla, kot dokazuje kip sv. diakona iz Gößa. Domačo obmursko — graško smer pa lepo ponazarja Marija v glavnem oltarju Leechkirche v Grazu, ki vnaša stilne elem ente poznogotskega baroka še v začetek 16. stoletja ter jih druži s štajersko izrazno tipiko. Začetek 16. stoletja označuje novo prebujeni dar opazovanja, ki rodi novo poudarjeno telesnost v vsej njeni funkciji. O tem nas prepriča judenburški mojster »laičnega oltarja« samostanske cerkve v Seckauu, nastalega leta 1507, ki pa bi ga jaz raje označil kot stilno konservativnega. Švabsko in tirolsko pa je orientiran mojster, ki je ustvaril monumentalno, čeprav novelistično koncipirano skupino O ljske gore v Knittelfeldu. Za drugi in tretji decenij 16. stoletja je v štajerskem prostoru pomembno delovanje Lienharda Astla (oltar v Dietmansdorfu, 1513), ki v svoji zadnji stilni fazi, kakršno predstavlja oltar v kapeli sv. Jurija v Rottenmanmu iz ca. 1520—25, s svojo okrepitvijo telesnosti in tektonike ter z novim paralelnim principom gubanja, ki spomni na podonavsko smer, svojstveno oplaja tudi domačo kiparsko tvornost, čeprav iz del njegovih pomočnikov (Wald, Tro- Jaiach) diha že neka utrujenost. Posebno mikavno pa bi bilo v tej zvezi načeti tudi vprašanje Astlovega delovanja na sodobno koroško plastiko. Kajti ravno koroški plastični import odpira posebno poglavje štajerske poznosrednjeveške plastične posesti. Pri koroški skupini kiparjev, ki zalagajo Štajersko s svojim i izdelki, opaža G. vsaj sedem različnih rok, geografski okvir pa jim določa po zgornji Murski dolini do Leobna in štajersko-koroško obmejno ozem lje okoli Neumarkta. S spomeniki z našega ozem lja bi seveda lahko ta prostor še razširili, toda to bomo storili na drugem mestu, kjer bomo tudi podrobneje pretresli problem te koroške kiparske tvornosti. Lahko le rečemo, da je G. s svojim detajliranjem koroških delavnic problem bolj zapletel, kot pa razčistil. To velja v prvi vrsti za osebnost kiparja Lienharda Pambstela, ki je karakteriziran s spomeniki, ki gotovo niso vsi od njegove roke (prim. n. pr. le Marijo iz St. Petra pri Judenburgu, ki pripada beljaški kiparski delavnici!). Za nas je zdaj važna v prvi vrsti ugotovitev, da je pri koroški naročilih imel prvo besedo šentlambreehtški benediktinski samostan in da prav po njem lahko pričakujemo še novih rešitev nekaterih nejasnosti v delovanju koroških rezbarjev. Prav tako bo treba prevejati tudi delež protobaročnega kiparja Andreja Lacknerja, čigar temperamentnemu dletu pripisuje G . vrsto spomenikov od epitafa prošta Johannesa Lindenlauba v Reinu in reljefa križevega pota v Vordernbergu, križa v admontskem samostanu iz leta 1518, kipov svetnic (Barbara in Katarina) iz okolice Leobna (ca. 1520) pa do dolge vrste drugih spomenikov tja do leta 1545. Ta skopi ekskurz skozi Garzarollijevo knjigo je seveda mogel zajeti le najvažnejše od važnega. Rad bi le poudaril, da je to delo, ki je res pionir­ skega značaja in zato pač podvrženo nekaterim pomanjkljivostim , ki so s takim prvim prijemom nujno povezane, izredno pomembna obogatitev študija razvoja vzhodnoalpske srednjeveške plastike. Obžalovati pa moramo, da se je pisatelj odločil za dokaj nepregledno razvrstitev snovi, hoteč s tem doseči strnjeni organski diagram razvoja štajerske plastike. Razdelitev na poglavja bi odpravila mnogotero nejasnost ter om ogočila lažjo orientacijo v gradivu. Tudi izogibanje nekaterim stalnim, čeprav konvencionalnim stilnim pojmom, knjigi ni ravno v 'korist, čeprav je s tem pridobila na originalnem prijemu. Toda s tem se je izpostavila nevarnosti, da se ne bo mogla vskladiti s poskusi prikaza stilnega razvoja koroške, slovenske in seveda tudi avstrijske plastike, ki si jih upravičeno čimprej želimo. Kot posebno odliko te knjige pa moram om eniti kronološko urejeni popis spomenikov, čeprav je tudi tukaj še mnogo problematičnih vrst, ki bi jih bilo treba osvetliti. Vsekakor pa je prav ta dodatek za vsakogar, ki se bo pečal s plastiko vzhodnoalpskega kulturnega kompleksa — in posebej še s plastiko slovenskih dežel — dragocen napotek. Prav tako je v tej zvezi izredno važen tudi izčrpen seznam umetnikov, ki so na štajerskih tleh delovali, saj obsega skoraj 25 strani. Pri opombah moram omeniti kot pom anjkljivost opuščanje citatov del nestorja štajerskih umet­ nostnih zgodovinarjev, msgr. J. G raus a, ki je v letnikih graškega Kirchen- schmucka obdelal ali vsaj opozoril na mnoge spomenike ter pridružil član­ kom, ki jih ne sme prezreti nihče, kdor se s to tvarino ukvarja, tudi repro­ dukcije, ki često drugače niso dostopne. Prav tako pogrešam v knjigi alfabetski seznam krajev, kar porabnost in hitro preglednost knjige občutno om ejuje. Kar pa zadeva sicer uspelo ilustrativno gradivo, bi izrazil le željo, da bi ga bilo še več, saj ni v njem zastopana prenekatera, v tekstu sicer kot važna poudarjena plastika. E . C e v c Walter Frodl, D ie gotische W andmalerei in Kärnten. Celovec 1944. 140 strani besedila, 88 črnih, 30 barvastih posnetkov, 34 skic in karta Koroške s kraji, kjer se nahajajo freske. L e t a 1942 j e i z d a l W. F r o d l r o m a n s k e s t e n s k e s l i k a r i j e n a K o r o š k e m , k a k o r s m o o t e m p o r o č a li v X IX . le t n . Z U Z . L e t a 1944 j e i z š la d r u g a iz d a j a t e k n j i g e , i s t o l e t o p a t u d i ž e g o t s k o s t e n s k o s li k a r s t v o , k i s m o g a p o s e b n o t e ž k o p r ič a k o v a li. K a k o r ž e r o m a n s k o j e t u d i g o t s k o s li k a r s t v o p o n a č in u o b j a v e in o b d e la v e z g l e d n o d e lo . P o k r a t k e m u v o d u o r i š e F r o d l z g o d o v i n s k e p o g o j e , p o d k a t e r im i s e j e to s li k a r s t v o r a z v il o , in p o d č r t a z n a č i ln o d e j s t v o , d a j e n a K o r o š k e m , p o d o b n o k a k o r n a j u ž n e m T i r o ls k e m in v S l o v e n ij i , z id n o s li k a r s t v o v o d i ln a