Razredni pouk 2-3/2013 65 Zalka Radovič, Marja Panker Osnovna šola Vič, Ljubljana Pouk, ki navduši Začetno opismenjevanje in posodobljeni učni načrt Povzetek: Na prvi pogled se je zdelo, da je sedanja prenova učnih načrtov v prvem razredu prines- la le malo sprememb. Spremembe, ki so stalnica v poklicu učitelja, še ne pomenijo, da jih v praksi sprejemamo takoj. Pedagoška praksa kljub novim vsebinam ali novi tehnologiji ne sledi vedno novim strokovnim ugotovitvam. Čeprav je v posodobljenem učnem načrtu za slovenščino v prvem vzgojno- izobraževalnem obdobju le nekaj sprememb, se mora naša pedagoška praksa prav pri začetnem opis- menjevanju otrok spremeniti s sistematičnimi, individualno poglobljenimi in prilagojenimi aktivnostmi za razvijanje branja in pisanja pri vseh učencih. Ključne besede: začetno opismenjevanje, fonološko zavedanje, individualno delo, prenovljeni učni načrt za slovenščino. Early literacy and the revised curriculum. Abstract: First it seemed that the curriculum revision introduced only a few changes into grade one. Changes, which accompany teachers all the time, are not implemented simultaneously. So- metimes theoretical change and new technology do not have an immediate impact in real life. Despite the fact that there are only a few changes in the first cycle Slovene language syllabus, the pedagogical practice with beginning literacy should systematically introduce individually adapted activities for de- veloping reading and writing with all students. Key words: beginning literacy, phonological awareness, individual work, revised Slovene language syllabus. Uvod Raziskave in izkušnje iz prakse kažejo, da je us- pešno začetno opismenjevanje eden izmed temel- jev dobro razvite bralne pismenosti. Bližnjic pri zgodnjem opismenjevanju ni. Če želimo, da se bo otrok razvil v uspešnega bralca, ne smemo pre- skočiti nobene stopnje opismenjevanja. Preskok posameznih faz lahko pomeni, da bo otrok s svojim bralnim razvojem zaostajal za vrstniki. Učiteljice prvega razreda so tako postavljene pred zelo pomembno nalogo − vse učence temeljito pripraviti za uspešen začetek branja in pisanja. Začetno opismenjevanje v posodobljenem učnem načrtu za slovenščino Posodobljeni učni načrt za predmet slovenščina določa prilagajanje pouka slovenščine v 1. in 2. razredu spoznavnim zmožnostim oziroma razvoj- ni stopnji učencev. Tako mora učitelj pri svojih učencih upoštevati razlike v zmožnosti branja in pisanja oziroma v predopismenjevalnih zmožno- stih. V učnem načrtu lahko preberemo, da učitelj »na začetku vzgojno-izobraževalnega obdobja in tudi sproti preverja razvitost veščin, spretnosti in zmožnosti, potrebnih za branje/pisanje, nato pa naj za vsakega učenca izdela individualni načrt razvijanja zmožnosti branja in pisanja« (2011, 9). In če se nam na prvi pogled zdi, da je prenova učnih načrtov v prvem razredu prinesla le malo sprememb, je to tista sprememba, ki globlje po- seže v našo pedagoško prakso v 1. in 2. razredu. Otroci so ob vstopu v šolo različno pripravljeni na začetek opismenjevanja. Med njimi obstajajo velike razlike v predznanju, jezikovnem znanju in bralnih izkušnjah. Nekateri otroci že poznajo vse črke in tudi že kaj preberejo. Drugi prepoznajo ali preberejo le kratke besede. Nekateri ne poznajo črk in ne prepoznavajo glasov. Učitelj lahko pri 66 Razredni pouk 2-3/2013 individualnih oblikah dela ugotovi otrokovo pred- znanje in načrtuje pouk začetnega opismenjevanja tako, da z določenimi dejavnostmi in diferen- ciranim delom te razlike uspešno zmanjša. Torej sta potrebni v začetnem delu opismenjevanja individualizacija in diferenciacija. Posebno pozornost je treba nameniti sistematičnemu in temeljitemu spoznavanju glasov in črk in vodeni analizi in sintezi pri učenju branja in pisanja. Začetno opismenjevanje v luči najnovejših raziskav Branje je ena izmed temeljnih spretnosti in glavno sredstvo za učenje. Svet Evrope si je postavil za cilj zmanjšanje števila tistih, ki dosegajo nižje rav- ni bralne zmožnosti. S preučitvijo uspešnih praks in dejavnosti v posameznih državah Evropske unije so se strokovnjaki osredotočili na najpo- membnejše dejavnike, ki vplivajo na razvijanje bralnih zmožnosti učencev. Študija Eurydice, ki je bila končana maja 2011, lahko služi kot kažipot k dejavnostim, ki povečujejo uspeh bralnih zmož- nosti. V študiji so naštete različne faze poučevanja branja, od porajajoče se pismenosti do višjih bralnih spretnosti. Slika 1: Učenka ugotavlja začetni glas v besedi ob slikovnih predlogah. Ugotovljeno je, da imajo na razvijanje branja v procesu začetnega opismenjevanja največji vpliv fonološko in fonemsko zavedanje ter vzpostavl- janje povezave glas–črka. Glasovno zavedanje je pomemben napovednik bralnega razvoja, posebej na zgodnji stopnji, zato bi morale biti dejavnosti za razvoj glasovnega zavedanja temelj predopismen- jevanja že pred vstopom v šolo, kar bi zmanjšalo razlike med otroki ob vstopu v 1. razred. Ključ- nega pomena za napredovanje učencev z nižjimi bralnimi zmožnostmi na raven, ki jo dosegajo vrstniki, je sistematično poučevanje sposobnos- ti pretvarjanja črk v glasove. Študija ugotavlja, da vsak učenec celotnega koncepta povezave glas−črka ne razume takoj, zato strokovnjaki predlagajo nenehno spremljanje učenčevega napredka in intenziven pouk črkovno-glasovnega ključa v skupinah. Slika 2: Določanje začetnega in končnega glasu ob slikovnih predlogah. Slika 3: Učenci določajo zaporedje glasov v besedah ob stavnici. Aktivnosti za izboljšanje bralnih zmožnosti v 1. in 2. razredu Začetnemu in najpomembnejšemu delu opismen- jevanja je treba nameniti še več pozornosti. Razredni pouk 2-3/2013 67 Izhodiščne programske aktivnosti začetnega opismenjevanja, namenjene vsem učencem 1. in 2. razreda, je treba dopolnjevati z dodatnimi va- jami fonološkega in grafemskega zavedanja med poukom, pri dopolnilnem pouku ali v času po- daljšanega bivanja za tiste učence, ki imajo delno razvito ali nerazvito zavedanje. Navajava primere aktivnosti, ki razvijajo fonološko in grafemsko za- vedanje in med katerimi učitelj lahko izbira in jih na izvedbeni ravni prilagaja glede na oceno stanja tega zavedanja pri učencih: – določanje zlogov v besedah, zlogovnega zapo- redja, razčlenjevanje besed na zloge, posne- manje ritmičnega zlogovnega zaporedja, rit- mično zlogovanje besed, ritmično poudarjanje in štetje besed v povedih. – Glaskovanje besed, razčlenjevanje besed na glasove, določanje prvega, zadnjega, sredin- skega in vseh glasov v besedah, poimenovanje in razločevanje glasov, črk, iskanje enakih črk, zlogov, besed, združevanje glasov v besede, ugotavljanje položaja glasov v besedah, iskanje določenih glasov v določenem položaju v bese- dah. Slika 4: Učenci določajo s črkovno stavnico zaporedje glasov/črk v svojih imenih. – Povezovanje glasov s črkami, povezovanje črk z besedami, ugotavljanje razlik med glasovi in enakih glasov v besedah, dodajanje in odvze- manje glasov, črk in zlogov v besedah, označe- vanje črk, zlogov v besedah in besed v povedih, prekrivanje in odkrivanje črk v besedah in be- sed v povedih, iskanje rim na določeno besedo. – Pisanje črk po poslušanju ob slikovnih predlo- gah, ob abecednem seznamu ali brez slikovnih in črkovnih predlog, dopolnjevanje manjkajočih črk, zlogov, besed, branje besed, iskanje besed v besedah, besed v povedih, prepoznavanje črk in besed po opisu, sestavljanje povedi iz besed, pisanje besed, pisanje povedi, dodajanje, od- vzemanje in spreminjanje besed v povedih. – Poslušanje glasov, črk, zlogov, besed, povedi, pesmic, zgodbic, ponavljanje, branje, pisanje … Slika 5: Določanje zlogov v besedah. Slika 6: Učenka določa zaporedje glasov v besedah in zapiše črke. Zaključek Naš učni načrt za slovenščino v začetnem obdobju učenja narekuje individualno, postopno in siste- matično razvijanje zmožnosti branja in pisanja. Učenci naj sistematično razvijajo predopismen- jevalne zmožnosti: vidno razločevanje ter slušno razločevanje in razčlenjevanje, orientacijo na te- lesu, v prostoru in na papirju, pravilno držo telesa in pisala ipd. 68 Razredni pouk 2-3/2013 Slika 7: Ugotavljanje manjkajočega glasu in zapis črke v besedah. Če primerjamo ugotovitve študije z našim učnim načrtom, smo na dobri poti do uspešnih bralnih zmožnosti naših učencev, le zavedati se moramo, katere dejavnosti bodo pripeljale učence do uspeha. Pravočasno pa moramo prepoznati individualne zmožnosti učencev, še posebej tistih, ki imajo nižje bralne zmožnosti. Viri: 1. Študija Eurydice: Poučevanje branja v Evropi: okoliščine, politike in prakse, Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport, 2011, dosto- pno na: http://www.eurydice.si/images/stories/publikacije/sloven- ske/BralnaPismenost2011koncna.pdf (3. 3. 2012) 2. Učni načrt. Program osnovna šola. Slovenščina. Ljubljana: Mini- strstvo za šolstvo in šport: Zavod RS za šolstvo, 2011; dostopno na: http://www.mizks.gov.si/fileadmin/mizks.gov.si/pageuploads/ podrocje/os/prenovljeni_UN/UN_slovenscina_OS.pdf (3. 3. 2012)