BUENOS AIRES 24. maja 1973 AÑO (LETO) XXXII. (26) No. ('štev.) 21 Slovenska zdomska stvarnost Iz govora Pavla Fajdige na proslavi 13. obletnice Slov. doma v Carapachayu. Dve zastavi smo danes dvignili visoko na drog in v dveh jezikih smo ju pozdravili. Argentinska in slovenska zastava vihrata v vetru in argentinska in slovenska himna sta jima zadoneli v pozdrav. Dvema zastavama in dvema narodoma. To je naša zdomska stvarnost, to je stvarnost slehernega slovenskega doma, doma sleherne slovenske skupnosti, na kateri koli celini. Vzporedno tečeta skozi prostor in čas v zdomstvu dva slovenska tokova, naša starejša generacija, ki se je iz svoje očetnjave presadila v svet in naša mlajša generacija, ki smo ji dali življenje, da raste ob nas in Se razvija z nami — ne mimo nas in ne brez nas — v isti smeri, v isti brazdi na njivi slovenstva, katero se postopoma razrašča v veličastno razvejano drevo po 'vseh kontinentih. Korenine ima to slovenstvo brez dvoma zasajene v naših družinah, tistih, ki so prišle çez morje in tistih, ki so se sklenile v zdomstvu. Kakor cvetje, ki se spreminja v žlahten sad, so na tem drevesu slovenstva v zdomstvu naši domovi, takšni, kakršne smo ustvarili tu v Argentini, kakršne so ustanovili v Ameriki, Kanadi, kakršne so ustvarili v svobodni Evropi — kakršen je tudi ta 'Slovenski dom v Ca-rapacha-yu. Osemindvajset let je mimo, odkar smo se umaknili iz ¡Slovenije pred največjim zlom modernega časa. V človeški naravi je, da se vsakdo v svojih spominih rad vrača v preteklost, najsi bo- takšna ali takšna, iz enostavnega razloga: je edina stvar, ki je povsem njegova, osebna, lastna, ki mu je nihče ne more spremeniti, še manj odvzeti Neizogibno je to vračanje v spominih v vreteklost in prav je tako. Toliko bolj tFogibno, če je bogata, kakor je naša, no, veselju in trpljenju in žrtvah, kak-vr mr-iokaterih ljudstev. ¡S ponosom se oziramo nazaj in prav zato s ponosom ho-r^mo nokonci. Vsak narod si namreč gradi veličino svoje preteklosti v vsakokratni sedanjosti. In veličastna ir-o. tet-lost je dokaz, da je narod živel svojo vsakokratno sedanjost načrtno, zaveSt--v vge gvoje moči, se pravi, da m zapravljal dragocenega časa, ki mu ga ttog poklonil olbenem z življenjem. Vsa ta naša preteklost je zgodovinsko deistvo, ki je absolutno nespremenljivo. za vse večne čase uklesano v razvoj slovenskega naroda. Vera. ki je božja milost in narodna zavest, podedovana od narodno zaved-r.ih prednikov, sta dve značilnosti, ki ju nosimo v sebi in ker sta nam podarjeni, smo ju dolžni izžarevati v svoje okolje posredovat! svojim potomcem. Iti naši neposredni potomci so naši otroci. Tu je začetek 'Slovenije v svetu, tu je temelj našega narodnega razvoja v zdomstvu, ki naj postane kar najmogočnejši činitelj v bližnji in daljni bodočnosti. Gre namreč za to,- da ostajamo mi in da ostajajo naši otroci v živi povezanosti med seboj, najprej v skupnosti, kakršna je vsak družinski dom, nato kakor jo predstavlja vsak slovenski dom in končno, kakor jo obsega vse naše zdomstvo, ki naj je skupno z zamejstvom v živi povezavi z zdravo glavnino naroda v Sloveniji sami. Nista -si v nasprotju naše bivahje v novih domovinah in usmerjanje dela naše aktivnosti v razvoj Slovenije v svetu. Nasprotno, dopolnjujeta se v vseh mogočih oblikah in bogatita našo osebnost. Mi dajemo svoje najboljše moči svojim novim domovinam, od njih pobiramo pniPotiše, kar nam nudijo. To delamo slovenski zdomci tu v Argentini, tam na severu v Ameriki in Kanadi, tam na v Zahodni Evropi. Slovenija v "wtu se bogati na vseh kontinentih in iz vseh narodov, kjerkoli biva naš zdomec. Ta privilegij imamo kakor v neko odškodnino za ločitev od domovine iz- ESLOVENIA LIBRE ZAPOSTAVLJANJE SLOVENSKEGA ZAMEJSTVA Pod gornjim naslovom je goriški Katoliški glas v 16. številki letošnjega letnika natisnil članek o brezbrižnosti do slovenskega zamejstva in o dejanskem zapostavljanju tega zamejstva -s strani jugoslovanskega komunističnega režima in posebej s strani komunistične Ljubljane. K vsebini članka,- ki v celoti osvetljuje protinarodno in protislovensko politiko komunističnega ljubljanskega in beograjskega režima do slovenstva v zamejstvu, ni potreben komentar. Dodali bi samo, da je za reševanje slovenstva, ki je danes v odločanju svobodno l'e v zamejstvu in zdomstvu, povezava in sodelovanje med obema nujno, da se prepreči nadaljno zlo na slovenskem narodnem telesu. Fecha patria El pueblo argentino, celebra el próximo viernes, el 163? aniversario de la Revolución de Mayo, honrando a los proceres que con su valor y virtud dieron el primer paso hacia la independencia nacional. Las ceremonias, transcendentes de esta jornada patria, tendrán este año, especial contorno, ya que el país y el mundo exterior presenciarán la entrega del mando al gobierno electo en las elecciones del 11 de marzo ppdo., en el acto que significará la institucionalización del país, llevada a cabo, por las Fuerzas Armadas Argentinas. El significado de la estrofa del himno nacional argentino: Al gran pueblo argentino, salud! queda exteriorizado con cada festejo anual de esta fecha patria. Pred leti je priznan teoretik o družbenem samoupravljanju zapisal (iz Mar-xa) za Slovence usodne besede: ,,Narod je zgodovinski pojav. Kakor je v času kapitalizma... nastal, tako bo Gidi v novi brezrazredni družbi prešel.“ -Pri tem je Marx imel, kot se zdi, v mislih predvsem nemško narodnost ter nekatere večje narodnosti kot zgodovinsko dejstvo. Nemštvo in njemu podobne narodnosti ®o res nastale šele v kapitalizmu, ko je narodni jezik postal tudi povezovalni znak raznih narodnosti. 'Pri Nemcih seveda nemški jezik; zato si nemštvo napačno prilaščajo starejše narodnosti kot so to Bavarci, Sasi, Švabi... Vsi ti so bili že samostojne narodne skupnosti, z oblikovanim jezikom in svojo državotvornostjo. Z njimi na isti zgodovinski ravni in ob istem času tudi 'Slovenci, Slovaki, Hrvatje, Poljaki,- Ukrajinci niso bili neka breziična slovanska plemena, ampak polna državotvorne narodnosti. Za razliko od prej omenjenih germanskih, ki si jiVi današnje nemštvo prisvaja, pa te narodnosti obstajajo še danes. Toda Marxu je . bila očividno merodajna le nemška narodnost, četudi je nastala šele v kapitalizmu, še več: do vseh drugih, po njem nezgodovinskih narodnosti, kaže togo stališče šovinističnega Nemca, ko pravi, da jih bo sila nemškega duha vsrkala vase. Toda Mar-xovo in marksistično tolmačenje narodnosti je brez stvarne podlage in v tem pogledu je treba Marxa jemati s pridržkom. Vprašanje marksističnega tolmačenja narodnosti pa ni brez vsakega pomena, kot bi si nekdo na prvi pogled mislil. Je predmet ideološkega gledanja naše matične domovine oziroma njenega odločujočega organa, uradne Ljubljane, do našega zamejstva. Brezbrižnost Ljubljane in Beograda Uradna Ljubljana priznava in podpira samo tiste marksistično usmerjene slovenske skupine v zamejstvu (pri nas se imenujejo „napredne“), ki se zavzemajo za vključevanje zamejskih Slovencev v italijanske stranke iste ideologije, kjer pa se slovenski ljudje prav nasprotno od samooklicane naprednosti hitro poitalijančijo. pred četrt stoletja. -Privilegij, ki v zgodovini našemu narodu še ni bil dan in ki ga moramo izkoristiti, kar najbolje G mogoče, zase, se pravi za Slovenijo v svetu in preko nje za 'Slovenijo pod Triglavom. Ni to utopija, postaja že 4anes stvarnost; je v razmahu, ki bo toliko bolj hiter in toliko bolj obširen, kolikor bolj bomo zanj zavzeti. Svoje načrte in svoje napore za njih izvedbo moramo usmerjati v dve smeri: med nas same, v našo neposredno slovensko skupnost in preko nje v ¡Sovenijo v svetu ter v 'Sovenijo doma. . Vse naše delo v zdomstvu je pozitivno. To lahko sedaj, po več kot četrt stoletja, že mirno rečemo. Sadovi so namreč tu,' naši domovi, naše organizacije, naš obstoj sam kot tak in 'življenje slovenstva v celoti: kulturno, gospodarsko in politično. Ustanove, ki tako dolgo in v takem obsegu, kakršne imamo, ostajajo žive, so v svojem bistvu pozitivne in prav zato žive. Ker po svojem, bistvu vse naše delo in'ves naš slovenski obstoj v zdomstvu izhaja iz naših prej omenjneih dveh značilnosti, vere in narodne zavesti, je zato nujno nasprotno sleherni ideologiji ali gibanju, ki omejuje človeški osebi svobodo, duhovno in tvamo. Zato zavračamo komunistično ideologijo v vseh njenih odtenkih. Ob prepadu, ki nas loči tu- Da bi mogla uradna (toda še zmeraj slovenska) Ljubljana sama tako protislovensko postopati, je kljub vsem -teorijam in njenim tradicionalnim ideologijam s kakršnimi koli predznaki vendar hudo dvomljivo. Ostane živa le še domneva, in ker gre tudi za zunanjo zadevo, da takšno ideološko stališče določa Beograd. Tam pa ideologij nikoli niso v praksi preresno jemali in jim slepo verjeli. Iz državnih sredstev so npr. preko beograjskih bank prej kapitalistično kot socialistično s posojanjem ogromnih količin denarja iz vseh republik prišli do dobičkov kot si jih kdo komaj more predstavljati. -Samo do slovenskega zamejstva pa naj bi se držali uradne ideologije, ki pomeni konec naše skupnosti. Vsiljuje se zato neka druga misel. Slovensko zamejstvo, dasi v drugi dr-|avi, je del domovine. Toda ni pod kontrolo jugoslovanskih oblasti. Toda lahko, četudi v stalni borbi za svoje narodne pravice, svobodno . slovensko deluje in ustvarja. Tega v matični ljubljanski domovini ni mogoče. ¡Slovensko ustvarjanje in delovanje mora biti včasih bolj, včasih manj, podrejeno višjim interesom jugoslovanstva. Pravilno gledano in tudi po jugoslovanskih zakonih ter po ustavi ne more priti do močnih navzkrižij slovenstva in jugoslovanstva. Toda tega pravilnega gledanja tam nikdar ni bilo. Vsa leta so se morali Slovenci v Jugoslaviji boriti za enakopravnost slovenščine na zvezni ravni. Pred leti še celo v kinematografih. Potem silno obubožanje Slovenije na račun političnih tovarn na jugu, oh silnih milijardnih izgubah, ki jih spet morajo pokrivati Slovenci. Pa tudi slovenščina sama kaže v ljubljanskem tisku že hude vplive srbščine, ki jo poleg drugega učijo tudi po šolah. Obstaja uradno tudi ,,jugoslovanska“ narodnost, ki jo s precejšnjim uspehom propagirajo zlasti v južnih republikah. V najslabšem primeru bi takšno stališče Beograda do zamejstva, ako bi držalo, pomenilo, da je nestvaren ideološki odnos do zamejstva samo krinkg/ za njegovo likvidacijo. Da bi potem slovenstvo v domovini bilo popolnoma v okviru jugoslovanstva in lahko sčasoma tudi pojugoslovanjeno. K takim domnevam navajajo tudi di od naših zapeljanih bratov, stojimo na našem bregu ter je brv, položena čezenj, le enosmerna. Slovenstvo je bilo stoletja v verigah -tujih gospodstev, danes je doma v verigah marksistične ideologije. Dogme, ki so držale pred četrt stoletja, držijo še danes. Svoje svobode odločanja naše zdomstvo ne podreja ideologiji, ki bi mu to svobodo v kali zatrla. Preteklost je za nami, sedanjost je naša, a nam sproti uhaja v preteklost in jo moramo prav zato tem temeljiteje živeti. Bodočnost pa nam hitro prihaja naproti in moramo zato biti neprestano nanjo pripravljeni, da nas ne preseneti. Je namreč edina neznanka tako v življenju posameznika kakor skupnosti, katere reševanje pa se nakazuje že vsakemu izmed nas v sedanjosti. Ker hočemo, da bo naša in naših otrok bodočnost prav tako slovesnka, prav tako versko, narodno in ideološko usmerjena, kakor je bila naša preteklost do danes, bomo pač napravili vse, da bo -slovensko zdomstvo ostalo strnjeno, da bo prežeto idealov, ki so nam bili gibalo doslej in zato Slovenci v svobodnem svetu gradimo Slovenijo v svetu, na katero lahko vsak trenutek računajo slovensko zamejstvo in zdrave sile slovenskega naroda doma ter se vsi tako dopolnjujemo v eno samo veliko slovenstvo. . drugi znaki. Ko je na Koroškem zavrelo, se je tudi Jugpslaivja nekoliko zganila, ko je poprej petindvajset let popolnoma diplomatsko ignorirala koroške Slovence. Ko se je vretje nekoliko poleglo, jih sedaj ponovno -prepušča tihemu uničevanju, ne da bi preko svojega tiska jasno in natančno odkrivala svetu vse zahrbtne igre germanizirajočih sil, Id jih celo sama označuje za neonacistične. Zapostavljanje demokratičnih Slovencev Zakaj se pri državljanih sosedih, ki poslujejo z Jugoslavijo, nikoli ne gleda na to, ali so dotične osebe krščanskega nazora ali maoistične ali morda celo bivši fašisti? Te mere veljajo edinole za sl'-venske poslovne ljudi v zamejstvu, ki so zaradi svojega katoliškega stališča ali neideološkega slovenstva izključeni od poslov z Jugoslavijo, ko pa bi jim prav ti posli ob pogosti tukajšnji diskriminaciji mogli oh pravem pojmovanju vloge matične domovine prinašati kos kruha in življenjsko neodvisnost. Še celo več! Pri poslih z Jugoslavijo bogatijo predvsem tisti ljudje, ki jim slovenski jezik služi, kolikor ga še znajo, edino za jugoslovanske stike. Tukaj pa pošiljajo svoje otroke v neslovensko šolo, poleg tega ignorirajo slovenske prireditve, se izživljajo v na tak način pridobljenem blagostanju, zaničujejo slovenstvu zveste ljudi s svojim prezirom. ¡Slovenske ustanove in tisk pa ‘podpirajo predvsem siromašni slovenski ljudje. Tako nastaja razred bogatih zamejcev, ki se enačijo s kapitalistično plastjo druge narodnosti. Do svojih rojakov v zamejstvu, ki so ubožnejši pa igrajo Vzvišenost in mogočnost, še zla sti ko gredo v Jugoslavijo, kažejo svo- Letos je razglašeno za vso Jugoslavijo Gubčevo leto, to je slavnosno proslavljanje 400 letnice velikega sloven-sko-hrvaškega kmečkega punta, ki -se je tragično, končal z bitko pri Brežicah in pri Stubici v Zagorju 1. 1473. Za to priToižnost je izšlo več publikacij v slovenščini in hrvaščini, ugotovilo se je med drugim, da Matija Gubec ni bil Matija, temveč Ambrož itd. Zagrebški nadškof, dr. Kuharič je maševal zadostilno mašo skupno z župniki vseh fara, ki so imele zvezo s kmečkimi punti ter ob tej priložnosti v nagovoru obžaloval,'da je tedanji njegov prednik na zagrebškem* škofovskem stolu, grof Dtraškovic, istočasno tudi ban, tako kruto kaznoval puntarje, kakor je znano Gubčevo kronanje v Zagrebu. Bil je pač bolj svetni oblastnik, bolj bari, kakor duhovnik, kar njegov naslednik obžaluje. Zanimivo pa je, da pri tej zadostilni sv. maši niso bili udeleženi tudi duhovniki slovenskih fara, od koder so bili udeležerici slovensko-hrvaškega punta. ¡Slovenci na Goriškem pa s*o se spomnili 260 letnice velikega tolminskega punta 1. 1513, tistega, ki ga je tako dramatično in v obliki resnične epopeje opisal Pregelj v svojih Tolmincih. Po najnovejših ugotovitvah «e je tudi ta slovenski punt raširil preko mej slovenskega ozemlja^ v Furlanijo, kar je imelo za posledico 72 na smrt obsojenih Furlanov in ¡Slovencev. Med temi enajst Slovencev, ki so bili v času od 20. do 23. aprila obglavljeni na Travniku v Gorici. Samo dva od teh sta bila pokopana v posvečeno zemljo, vse dru- jo „imenitnost“ v tem, da po hotelih in gostilnah z italijanščino ali nemščino kažejo, da tamkajšnjim niso enaki. Takim pojavom voda na mlin je znana ljubljanska servilnost. (Mimo vseh mogočih marketov, selfov in servicev naj bi bil zadnji čar „bistro“, na izhodu ljubljanskega kolodvora pa se vsiljivo blešči nemški „Ausgang“.) Številno osebje po ustanovah in podjetjih čaka pripravljeno, da takoj napiše v Trst ali v Celovec nemško oziroma italijansko polomljeno pismo, kot da nikoli ni bilo slišati o zamejskih ¡Slovencih. Tu gre predvsem po naši slovenski logiki za nezrele predstave o romantični mednarodnosti. Zagreb si npr. ne utira svoje, mednarodne poti po nenaravni poti in ima zato -večji uspeh. Bati se je konec koncev, da ideološka podpora pri izginjanju „zgodovinskega“ pojma narodnosti v zamejstvu, podpiranje bogatenja razreda zamejskih odpadnikov, zapostavljanje slovenskih zamejskih poslovnih ljudi, do nedavna silno bogatenje -skupine ljudi v Sloveniji, pritisk jugoslovanstva na -sloveristvo ipd. ne -bo ostalo brez odmeva med slovensko javnostjo ne le po svetu, temveč tudi doma. Upadla bo vera slovenskih ljudi v samoupravni in jugoslovanski model, v tako delujočo domovino. Tragikome dija z zamejstvom bo k temu le še spoznanje več. Na idejno rahljanje jugoslovanskih pojmov gleda zamejstvo -s skrbjo. Položaj matične države, akoravno se ta nikoli ni odročno zavzela za izpolnitev meddržavno sprejetih obvez do zamejstva, je le dajal vedeti, da nismo čisto brez kritja. Ob rahljanju pa bo pritisk nacionalistov, birokracije in kapitalov na naše skupnosti v zamejstvu lahko usoden. Tragična naložba, kako in kje bo, ako bo, poravnana. ge pa so razčetverili in razobesili dele telesa po vsej Goriški, dokler jih niso raznesli krokarji. Letos na cvetno nedeljo pa so Slovenci v Gorici pripravili javno sveto mašo za duše obglavljenih puntarjev, kar je verjetno edinstveno v slovenski zgodovini. Cerkev namreč sedaj ne gleda več na te punte z očmi nekdanje fevdalne moralke, temveč -smatra njih upor za upravičen, kajti — kakor je videti —■ so kmetje izčrpali vse zakonite poti za izboljšanje svojega' položaja. ¡S-veta maša v slovenski cerkvi sv. Ivana je bila izredno pomembna in lepa: opravil jo je msgr. Močnik ob asistenci msgr. Klinca in J. Eržena, prepeval' je zbor ,,-Lojze Bratuž“ in pa ljudsko petje. Berili sta brala zastopnik kmetov in zastopnik izobražencev. Ko je msgr. Možnik prebral evangelij o Kristusovem pasijonu, je govoril msgr. Klinec spominski govor, v katerem je orisal ves potek tolminskega punta ter njegov tragični konec: „’Spominu teh žrtev in vseh slovenskih ljudi, ki so se tedaj, poprej in pozneje upravičeno borili zoper izkoriščanje in krivico,, se danes spoštljivo klanjamo in z bogoslužnimi daritvami zanje molimo. Ko proslavljamo kmečke punte, ne omenjamo samo slovenski odpor zoper krivični fevdalni red, slovensko upornost in nasprotovanje davkom in opravkom, dajatvam in robotam, izkoriščanju in stiskam, ki jih je slovenskemu človeku povzročala gosposka, pač pa glejmo globlje v samo bistvo in moralno upravičenost tedanjih kmečkih vstaj. V bistvu je šlo za to: Naši piadedje so živeli v človeka nevrednih socialnih (Nad. na 2. str.) Ob 260-letnici tolminskega velikega punta v Gorici Reforma mednarodnega denarnega sistema V ponedeljek so se v Washingtonu zbrali na petdnevno zasedanje finančni strokonjaki iz raznih delov sveta, iz-vzemši iz komunističnega bloka, da bi pripravili osnovni načrt za reformo mednarodnega valutnega sistema. 'Strokovnjaki so člani posebnega odbora 20 delegatov, 'ki morajo izdelati podroben osnovni načrt za reformo in podati smernice za vzporedno politično akcijo v posameznih državah, da bo reforma uspešna. Njihov osnovni načrt bo temelj za akcijo odbora 20 finančnih ministrov in guvernerjev raznih centralnih bank, ki predstavljajo interese 125 držav članic Mednarodnega denarnega sklada. Ministri so na -svojem zadnjem zasedanju v Washingtonu konec letošnjega marca sklenili ukazati svojim tehničnim strokovnjakom, naj hitro začno s pripravami za izdelavo osnovnega načrta za reformo, da bo potem ministrski odbor m-ogel odločati o končnem postopku. Opazovalci menijo, da bo sedanje zasedanje finančnih strokovnjakov v uspeš- Sedemletni načrt Južnovietnamski predsednik Nguyen Van Thieu je objavil sedemletni načrt za razvoj države, ki'ga namerava izpeljati, kakor je sam dejal, „tudi če se komunisti' pripravljajo na novo vojno.“ V svojem govoru po radiju je Van Thieu tudi objavil, da 'bo Južni Vietnam obdržal močno vojaško silo. Sedemletni načrt bo, kakor pravi Van Thieu, izpeljan v treh stopnjah ter bo lahk-o južnovietnamsko gospodarstvo postalo neodvisno od zunanjih dobav leta 1980. V prvi stopnji, ki se bo začela takoj, no ter bo temu sledilo zasedanje finančnih ministrov. Predsednik odbora finančnih ministrov je indonezijski finančni minister Ali Wardhana, ki bo sklical ministrsko zasedanje za junij ali, julij v Tokiju. Nihče pa seveda ne napoveduje, da bi bilo mogoče valutno reformo uresničiti že letos. Severnoameriški podtajnik za denarne zadeve Paul V-oTcker je izjavil, da morata najprej sedanje zasedanje, za njim pa še ministrsko zasedanje v Tokiju pokazati zadosten napredek, da bo moglo priti septembra do zasedanja Mednarodnega denarnega sklada v Nairobi v Ariki. Toda izdelava podrobnih d-oločil za izpeljavo denarne reforme, se pravi novega svetovnega denarnega sistema bo verjetno zahtevala še eno ali dve leti časa. Na sedanjem zasedanju v Washing tonu bodo imele razvijajoče se države svojo prvo priložnost, da kot zadevna skupnost predstavijo vrsto podrobnih predlogov o svojih dodatnih finančnih potrebah v novem svetovnem denarnem redu. za Južni Vietnam bo Južni Vietnam pomagal beguncem in drugim žrtvam desetletje dolge vojne ter vlada upa, da bo s podporo tujih držav mogla rešiti vprašanje enega milijona beguncev do konca prihodnjega leta. V drugi 'stopnji, ki naj bi trajala od 1975 do 1976, bo vlada skušala pritegniti tuj kapital in pospešiti domače naložbe, vladne izdatke pa bo zmanjšala na minimum. Zadnja stopnja, -od 1977 do 1980, bo posvečena konsolidaciji in razvoju velikih industrijskh kompleksov v državi. OB 260 LETNICI TOMINSKEGA VELIKEGA PUNTA V GORICI (Nad. s 1. str.) razmerah: v glavnem so bili tlačani, podvrženi tuji gosposki, ki jim je nalagala neznosna bremena, da so garali, trpeli in umirali «od -bede, medtem- ko se je plemstvo zabavalo po svojih palačah y mestu in gradovih na podeželju. Leta 1706 pa so kmetu naložili spet nove davke' davek na meso, ki je hudo prizadel naše gorjane, ki so si pomagali z živinorejo, in davek na vino, ki je pritisnil na vinogradnike v Brdih in na Vipavskem. Te nove davke je naš človek občutil kot novo krivico, ki ga je še bolj pehala v smrt od pomanjkanja in lakote. Ker ni našel razumevanja niti pri cesarju, kamor so poslali posebno odposlanstvo, niti pri deželni oblasti, si je moral pač sam iskati pravico, če je hoteT živeti. 'Poziv na vstajo za „staro pravdo“ za poprej uzakonjene in priznane pravice, je bil vabilo na borbo za pravičnejši družabni red, je bil zahteva, naj obastniki spoštujejo čoveško dostojanstvo tudi slovenskega kmeta, njegovo pravico do življenja in njegovo svobodo. V splošnem je šlo torej za iste vrednote in pravice, za katere se bori današnji delovni človek s sindikalnimi organizacijami in stavkami. S tem, da priznavamo moralno upravičenost kmečkih uporov, nikakor ne odobravamo nepremišljenih nasilnih dejanj, ki jih med sličnimi množičnimi podvigi vršijo na lastno rokb neodgovorni elementi: obsodbe, ki so jih izrekli goriški sodniki, so bile preostre in kazni prehude, zlasti pa je vse obsodbe vredno okrutno ravpanje s trupli obso-, jencev, in to v zgolj zastraševalne namene. Deželna oblast bi se bila raje zamislila ob dejstvu, da je uporno gibanje zajelo vse kraje na Goriškem, kar je zgovorno pričalo, da so se nezaslišane krivice vršile .nad vsem ljudstvom. Namesto da je tolminski grof tožil pri vladi, da stojijo za uporom duhovniki,, ki _so, pač_kot sinovi svojega ljudstva stali ob njem, bi bil raje ugotovil vzroke in razloge, zakaj je bil slovenski ruhovnik na strani zatiranih .in. teptanih. Kmečki upori so vzklili iz vsenarodne bolečine in trpljenja; ista beda in brezpravnost so vse povezali v enotno uporniško gibanje, ki pa ga je vojaštvo zatrlo in sodna oblast zadušila. Odprti pa so ostali nerešeni problemi in neod-pravljene krivice. Letošnje proslave slovenskih uporov naj ne bodo samo spomin na stiske in bridkosti prošlih stoletij, pač pa opomin in vzpodbuda, kako naj se trudimo, da bi zagotovili vsakemu človeku in narodu pravico do življenja, do razvoja in do duhovne in tvame blaginje.“ Po pridigi so brali prošnje vernikov zastopniki kmetov in izobražencev iz raznih krajev Goriške, kot daritvene darove pa je prinesla. mladina poljske pridelke naših kmetov po stari navadi Po maši se je ljudstvo zbralo pred cerkvijo, kamor sta dva zastopnika kmetov prinesla lovorjev venec z napisom: „Pravico ste kovali —- s krvjo ste ji> skovali.“ Za njima je šla duhovščina in zbor ,,FiIej“ je zapel Gallusovo ,,Ecce quomodo“. Tako lepe in pomembne cerkvene slovesnosti že dolgo ni videla Gorica. Zgodovina Tolminskega Koncem 1. 1972 je izšel v Ljubljani ponatis zelo znane in popularne knjige prof. Simona Rutarja: Zgodovina Tolminskega, to je: zgodovina in dogodki sodnijskih okrajev Tolmin, Boleč in Cerkno, ž njih prirodoznanskim in statističnim opisom. Pod tem dolgim naslovom je 1. 1882 izdal Simon Rutar tedaj profesor v Splitu, eden prvih slovenskih utemeljitev zgodopisne znanosti, monografije o svoji rojstni „deželici“ Tolminskem, ki velja še sedaj kot ena najboljših tovrsnih pokrajinskih monografij. Tedaj jo je žaložil tolminski župan in deželni poslanec Josip Devetak, torej privatnik, tako kakor istočasno izišle Poezije Simona Gregorčiča kobariški notar Gruntar. In obe ti knjigi „obeh podkrnskih šimnov“ sta postali klasični slovenski knjigi, ena v pesništvu, druga v zgodovinopisju. L. 1971 je pomenilo 120 letnico rojstva Simona Rutarja (v vasi Km 27. 10. 1851), 1. 1972 devetdesetletnico izida knjige. Ob tej priložnosti se je sprožilo med Tolminci vprašanje, kako hi najlepše počastili Rutarja in njegovo delo, ki je imelo izreden vpliv na narodno zavest Tomincev skozi vsa desetletja italijanske zasedbe po 1. 1918. Knjigo so preganjali italijanski fašisti ter so jo Tolminci skrivali po domovih kot hišni zaklad. Po osvoboditvi je bila knjiga zelo iskana, toda ni se mogla več dobiti ter je bilo samo še nekaj redkih izvodov med ljudmi. Za Tolmince pa je pomenila Rutarjeva Zgodovina prav tako „zlato“' knjigo kot Gregorčičeva pesniška zbirka. Zato so sklenili, da izdajo faksimifiran izvod Zgodovine, natančen prefotografirani ponatis izvorne izdaje, da bo tudi še današnjemu rodu v spomin prav takšna, kakršna je bila njihovim očetom. Tako je sedaj izšla Zgodovina Tolminskega v faksimilu ter se tako uvršča med tiste redke slovenske knjige, ki se bero in hranijo v avtentičnih izdajah kot klasiki. In Rutarjeva knjiga si je tako mesto gotovo zaslužila med Tolminci, pa ima tudi svojo veliko vrednost v slovenski historio- Rutarjevo Zgodovina Tols minskega ni zgolj zgodovinsko delo, je tudi zemljepisno topografsko in statistično. Dve tretjini obsega zgodovinski opis Tolminskega od najstarejših poročil o tej „de- VZAJEMNOST — „Jaz ti bom tolkel na boben, ti mi boš sviral na flavto.“ Libanonski pregovor Iz življenja m dogajanja v Argentini Mednarodni teden V Švici so na nedeljskem plebiscitnem glasovanju volilci odločili, da jezuiti v Švici ne smejo bti več smatrani za politične sovražnike države. Glasovali so za odpravo dveh ustavnih členov, po katerih so bili jezuiti izključeni iz cerkva in šol ter niso smeli ustanavljati novih samostanov ali drugih ustanov. V Parizu sta se sestala na kratek razgovor britanski predsednik Heath in francoski predsednik Pompidou, predvsem glede nadaljne vloge Anglije v SET-u. Evropske celinske članice ßET-a zlasti Francija, so v zadnjih tednih izrazile nezadovoljstvo nad britanskim zadržanjem v vprašanju določanja novih skupnih cen poljedeljskim pridelkom. Anglija se je upirala zvišanju cen. Skylab 1 je zaradi okvar tudi na zaščitnem plašču proti sončnemu ogrevanju in meteoritom tudi ta teden ostal neobljuden. Pojavil se je tudi nov problem, ko so zaradi močnega zvišanja notranje temperature nekateri predmeti prevlečeni z gotovimi barvami in laki, začeli oddajati v ozračje laboratorija struperte pline. Te so sicer z Zemlje radijsko izganjali iz notranjosti laboratorija, je pa le-ta zato dobil precejšen vrtilni pospešek. Na Cape Kennedy so odložili morebitni polet astronavtov proti laboratoriju na 25. maj. V Čilu so se življenjski stroški dvignili od maja 1972 do aprila 1973 i za Optimizem, ki ga je slišati in o katerem nekateri časopisi pišejo v zvezi z novim razvojem v Argentini, je doslej temeljil le na ugibanjih in željah tistih, ki o položaju razpravljajo. Nihče se ni mogel opreti na konkretne načrte in izjave prihajajoče vlade. Zato prebivalstvo v Argentini in mnogi elementi v tujini z zanimanjem pričakujejo, kaj bo novega in kakšna bo smer, ki jo bo ubrala dr. Camporova vlada, ko bo 25. maja t. 1. nastopila štiriletno dobo vladanja Mnogi menijo, da bo mogoče iz napovedanega dve in pol uri trajajočega dr. Camporovega govora v kongresu izluščiti vsaj smer, ki jo bo njegova vlada ubrala. Nekateri opirajo svoje upanje na boljše čase na dejstvo, da bo Argentina 25. maja dobila po dolgem času reprezentativno vlado. Novi režim da bo predstavljal širšo mavrico političnih mnenj in struj, kakor jo je katera koli argentinska vlada v zgodovini, če bo vladi uspelo, ugibajo opazovalci, vsaj ublažiti, če že ne odpraviti, razlike med levico, desnico in sredino v peronistični koaliciji, in če ne bo prišlo do smrtonosnega spopada med starimi političnimi oportunisti in mladimi (nekaterimi tudi marksističnimi in fašističnimi) sanjači bo nova vlada imela najlepšo priložnost usmeriti razvoj tako, kakor tega ni mogla nobena vlada v minulih desetletjih. Vse pa seveda ostaja še vedno le uganka in si je težko predstavljati, da bi šlo vse 'tako enostavno in gladko, kakor si zlasti nekateri zunanji komentatorji predstavljajo. Zavedati se je namreč treba, da je vladna koalicija sestavljena iz tako različnih elementov, kakor so komunisti, fašisti, socialisti, konservativci, levičarski krščanski demokrati in liberali. Ozirati pa se bo morala še na delavske vodje, ki si nekateri stojijo tudi daleč vsak sebi na desni in levi. Vsekakor 25. maj ne bo konec, temveč dejansko šele začetek gospodarskega in političnega procesa, čigar smer bo odvisna ne samo od nove vlade, temveč tudi od številnih notranjih in zunanjih okoliščin, ki jih ne more spremeniti nobena, še tako ‘ljudska’ vlada. Vse t» odvsno od njene prilagoditve danim stvarnostim, ki so vedno v opreki z materializmom marksistične ali katere koli tej podobne ideologije. 195,5 odstotka. Ta porast je primerjati z 38,1 odstotka od maja 1971 do aprila 1972. V letošnjem aprilu se je v Čilu življenje podražilo za 10,2 odstotka v primeru z marcem, a samo za 5,7 odstotka v enakem razdobju lansko leto. V prvih štirih mesecih 1973 se je življenje v Čilu podražilo za 34.4 odstotka, lansko leto v istem času pa samo za 19,8 odstotka. Čile je trehutno država z največjo inflacijo na svetu. Allende-jev marksistični režim je vsaj v tem prvak. Brandt in Brežnjev ,,K vragu s komunizmom!“ Vodja sovjetske KP Brežnjev in za-hodnonemški kancler Willy Brandt sta se minuli petek sestala v Bonnu na petdnevne razgovore „o evropskih problemih“, med katere spada vprašahje na-daljnih odnosov med Zahodno Nemčijo in ZSSR, problem zmanjšanja števila tujih vojaških oddelkov v posameznih državah to in onstran železne zavese ter Brezjanska cerkev okradena Ko je ključar 24. aprila - ob 5.15 odprl romarsko cerkev na Brezjah, je najprej opazil, da manjka krona na Marijini sTiki. Prav čudno se mu je zdelo, ko js prejšnji večer ob 19.30 pregledal vse cerkvene prostore in spovednice, pa ni opazil nič sumljivega. Zjutraj pa tako presenečenje. Takoj je obvestil vso samostansko družino o tatvini. Pa so odkrili, da tat ni odnesel Te krone, ampak da si je drznil vdreti v tabernakelj, iz katerega je odnesel ciborij in dragoceno monštranco. Monštranca je dragoceno, umetniško delo iz leta 1898. njeno vrednost cenijo na 180.000 dinarjev, vsi-, druge ukradene dragocenosti pa so vredne nekaj nad 180.000 dinariev. škoda hi bila šs večja, če bi tat ne imel celo nekaj — smole. Monštranco je tat lahko odnesel, ker so nanio nreišnii večer menda pohabili. sai in vsak dan spravljajo v samostanu; dobil na ie Te manj vredno Marijino krono, ker so prav prejšnji večer originalno Laverievo sliko. no kateri ie dragocena krona, slučajno zamenjali S kopijo. ¡Samostanska družina je takoj obvestila policijske oblasti iz Kranja, ki so uvedle obsežno preiskavo. Medtem se je vest o božjeropni tatvini na Brezjah razširila po vsej Sloveniji, pa mnogi sploh n|iso hoteli verjeti v resničnost te novice. Policijske oblasti niso dale o poteku preskave nikakega poročila. O tatvini so v listih začeli pisati šele 28. aprila. Policija pa je že 29. aprila prijela tatova. Sta to 20-letni Peter Rehar iz Ljubljane in njegova dekle 20-letna Majda R. iz Brezovice, pri kateri so tudi našli vse ukradene predmete. Kitajski veleposlanik v Atenah ču ■Po-ning se je zmotil in se je udeležil neke zabave na izraelskem poslaništvu misleč da je na kuwajtskem poslaništvu. Napaka ga je stala odpoklic v Peking in konec diplomatske kariere, zvezane s svobodo v zahodnih prestolnicah. Mao-cetungova Kitajska namreč ne priznava obstoja Izraela. vprašanje sklicanja tkim. vseevropske varnostne konference, ki naj bi bila letošnjo jesei v Helsinki na Finskem. Brežnjev je bil ves čas obiska v Bonnu zastražen z močnimi policijskimi oddelki in z oklopnlmi vozili. Nasprotniki obiska so priredili po ulicah protestne povorke, prav tako kakor so ob nedavnem obisku južnovietnamskega predsednika Van Thieua priredili komunisti proti njemu poulične izgrede. Na drugem koncu mesta pa so komunisti priredili Brežnjevu pozdravno zborovanje. Brandt je v pozdravnem nagovoru Brežnjevu na bonnskem letališču med drugim dejal’, da je njegov „petdnevni ¡obisk v Bonnu potrdilo, da stvari v Evropi postajajo boljše, da naši narodi hočejo mir in da se skupno trudimo zmanjšati napetosti in konstruktivno delati“. Drugačnega mnenja kakor Brandt je bil znani miinchenski dnevnik „National Zeitung“, ki je na uvodnem mestu, ? rdečimi črkami, v nemščini in ruščini, zapisal: „Brežnjev, ven iz Nemčije! K vragu s komunizmom!“ „National Zeitung“ je tudi ponoviT Brandtove besede, ko je le-ta pozdravljal južnovietham-skega predsednika Van Thieuja ob njegovem -nedavnem obisku v Bonnu: „So gostje, ki jih rajši vidimo odhajati kakor prihajati“. Brežnjev se je v torek vrnil v Moskvo, pred odhodom pa je z Brandtom izdal skupno poročilo in izjavo o petdnevnih razgovorih. želici“ do prihoda ¡Slovencev in do !. 1880, do Rutarjeve sodobnosti. Ta zgodovinski opis je razdeljen v pet delov: I. od prazdogovine preko rimske dobe itd. do prihoda Slovencev. Nato pa zgodba te zaokrožene pokrajine pod oglejskimi patriarhi, s čemer, stopa snov v srednji vek. V tem veku je bilo Tolminsko izmenoma pod patriarhi, pod čedadskimi grofi in končno pod goriš-kimi; sedež pokrajinskega upravljanja pa je bil na Kozolovem robu, starem gradu nad Tolminem. Vso to dobo do 1. 1500 Rutar dopolnjuje še posebej v poglavju o kulturnem življenju v srednjem veku, namreč o razmerju do graščakov, do Cerkve odvisnost od čedad-skega kapitlja, ki je sezala do novejšega časa, o notranji trgovini, običajih, o značaju itd. III. del govori o Tolminskem p d Avstrijo, kamor je prišTo 1. 1500 pod Maksimilijanom, ki ga je podedoval. In sicer najprej do francoskih, vojn in pozneje do 1. 1880. Vmes pa je vstavil najzanimivejše poglavje o kulturnih razmerah na’ Tolminskem. V tem po-glaviu. ki je delano po večini po arhivskih virih, so opisi prvega tolminskega punta iz 1. 1627 (str. 98) pred vsem pa drugega 1. 1713 (113—121). Ti opisi so služili kot gradivo veliki PregTejevi epopeji „Tolminci“, kakor tudi Bevkovim zgodovinskim povestim ali Alojzija Remca povesti Veliki, punt in še drugim. Tudi Plebanus Joannes v „Janez Potrebuješ“ je zgodovinsko izpričan. Pregljeva klasična Matkova Tina pa je doslej najlepši literarni spomenik tragični usodi tolminskih puntarjev. Nepogrešljiv vir tolminskim pisateljem, ki s.o tolminsko „puntarstvo“ ¡odkrivali z mojstrskimi deli boja slovenskega ljudstva za pravico in svobodo. V zadnjih dveh delih govori Rutar o zemljepisni in pri-rodoznanski podobi Tolminskega: o .gorah in dolinah, vodovju in geološki sestavi itd. Zadnje poglavje pa je sestavljeno iz uradnih statistik o politični in cerkveni podeli pokrajine, ¡o prebivalstvu mest-, trgov in vasi, o gibanju ljudstva sploh, o živinoreji itd. Rutarjevo delo je pisano preprosto, toda znanstveno — jezika pred 90 leti! — ter ima v vmesnem poglavju Dostavek naveden ves znanstven aparat, na katerem je gradil zgodovino. Tej fotografski natančni izdaji Zgodovine je dodana kritična študija o Ru-tarhi kot zgodovinarju ter o pomenu te Zgodovine v slovenski historiografip. Napisal jo je Branko Marušič in tiskal v posebnem tisku s posebno paginacijo. Ta študija strokovnjaško ugotavlja, kaj je v knjigi zastarelega, kaj še danes pomembnega. To je predvsem poglavje od 1550 do 1880, delano po izvirnem arhivskem gradivu, ki je danes — po dveh vojskah v tem kraju — po večini izgubljeno. V celoti lepa ocena Rutarjevega dela. To svojo študijo in ves ponatis je posvečen spominu prof. d>*. Milka Kosa. Takšna j,e ta nova faksimilirana izdaja izrazito tolminske knjige za njeno devetdesetletnico oz. 120 letnico rojstva pisatelja. Mi, ki sedaj poročamo ¡o njej, se spominjamo pri tem še 260-letnice velikega tolminskega punta, ki se je tako tragično končal v Gorici na Travniku 1. 1713, pa tudi tragične smrti Simona Rutarja samega, ki je zgoreT v Ljubljani v svojem stanovanju 3. maja 1903, torej pred 70 leti. Menim, da ne bo zavednega Tolminca v emigraciji, ki si ne bi želel imeti takšne izdaje Zgodovine Tolminskega v svoji knjižnici kot spomin na svoj rojstni kraj in to ceTo v obliki, ki mu je znana še od doma. Izšla pa je samo v 2000 izvodih v izdaji Goriškega muzeja in v založbi podjetja Soča v Novi Gorici. td g» SMomrmwnmjm LJUBLJANA — V vlogi Manrica v Verdijevem Trubadurju je gostoval v ljubljanski Operi „zaslužni umetnik Gruzinske“ Zurab Sotkilava, član Opere v Tbilisiju. Sotkilava se je dve leti izpopolnjeval v milanski Scali, Teta 1968 pa je v Sofiji na svetovnem festivalu mladih pevcev prejel „zlatega Orfeja“, Kritiki ga primerjajo s slovitim Benjaminom Giglijem, češ da „ima očarljiv glas“, poleg tega pa da je tudi odličen igralec. KOZJE —- Slovenski oktet je imel na Kozjanskem v dveh dnevih pet koncertov in sicer v Artičah pri Brežicah, na Kozjem in na Planini. Ljudje s Kozjanskega so navdušeno sprejeli obisk Slovenskega okteta in napolnili dvorane do zadnjega kotička. LJUBLJANA — Komorni zbor Slovenske filharmonije ki je nekak naslednik velikega mešanega zbora, ki se je razšer, je pripravil koncert Gallusovih motetov in madrigaov. Prvi nastop komornega zbora po pisanju kritikov ne predstavljala nikakega odkritja bil je šc kar dobro pripravljen in zbor je dovzeten dirigentovim zahtevam. Interpretacija dirigenta Mladena Pozajiča pa je bila precej samosvoja in marsikoga ni prepričala, ker je bila premalo v skladu s stilno enovitostjo renesančne glasbe. Spored so sestavljala poleg najbolj znanih del še dve v .Sloveniji ne izvajani deli: Inveni portum in Cede repugnanti. ŠTOKE — V tem kraju se je 23. aprila sestal delavski svet Združenega pod jetja Slovenske železarne, ki je obravnavala med drugim tudi o širjenju integralne skupnosti na področju predelovalne industrije. Pričeli so že s postopkom za pripojitev podjetij — pre-delovavcev žice k Združenemu podjetju. Do konca julija naj bi se delavci Verige iz Lesc, Plamena iz Krope, Tovila iz Ljubljane in Žične iz Celja odločili o pristopu k skupnemu podjetju. Ta štiri podjetja zaposljujejo 2.500 delavcev, z njimi ipa bi Združeno podjetje slbven-ske železarne štelo 14.500 delavcev. LJUBLJANA — Slovenski čebelarji praznujejo poleg 200-letnice rojstva čebelarja Antona Janše še stoletnico strokovnega glasila „Slovenski čebelar“ s podnaslovom Družbni list za prijatelje čebelarstva po Kranjskem, štajerskem, Koroškem in Primorskem; izdajalo ga je Kranjsko čebelarsko društvo. Ker je biro naročnikov malo, je list prenehal leta 1883, a še isto leto je začel izhajati „Slovenski čebelar in sadjere-jec“, uredništvo je bilo na Jesenicah, kjer je bil1 sedež novoustanovljenga Čebelarskega in sadjarskega društva za Kranjsko. Toda tudi ta list je zašel v denarne stiske in je prenehal leta 1889. Nekaj let niso čebelarji imeli glasila, a potreba po strokovnem izobraževanju je z ustanovitvijo Slovenskega čebelarskega društva s sedežem v Ljubljani leta 1898 je pomenila tudi rojstvo „STo- Naselitev večje skupine Slovencev v Bariločah takoj po našem prihodu v Argentino je nesporno povezana z imenom Milana Jagra. Ta možakar se je udejstvoval kot podjetnik že v Ljubljani (menda je imel tovarno za krtače v Tomačevem) pozneje v Žabnici (pri Trbižu) in Rimu. Njegov način govorjenja — rad se je bahal in še raje kako mastno povedar — ni vzbujal zaupanja, saj so bili naši ljudje po večini skromni in stvarni in malo naklonjeni bombastičnim načrtom. Jager je v februarju 1948 obiskal Bariloče, spoznal smučarskega učitelja Avstrijca .Hansa Nobla in napravil z njim. posel za zemljišča v Trebolu, ki naj bi jih prodaT novim prišlekom- Bodoči vasici je najpreje nameraval dati ime Villa Jager, a je naziv pozneje spremenil v Villa Iliria. Brž 'ko se je z Noblom zmenil in se vrnil v Buenos Aires, je mož začel obiskovati delovna taborišča okrog Ezeize in ponujati zemljo ljudem, ki o Bariločah še nikdar v življenju niso nič slišali. Pravcati me-šetarski način njegove reklame je marsikoga odbil, prav tako oddaljenost predlagane naselitve. Jager se je jezil, zabavljal čez znanejše osebnosti v emigraciji, da uganjajo proti njemu sovražno propagando in krivil pokojnega Janeza Hladnika, da mu dela konkurenco z zemljišči v Lanusu. Ko sem se v marcu izkrcal z ladje .,Groix“ in vzel v roke prvo številko „Svobodne Slovenije“, sem videl Jagrov oglas. Ker sem venskega čebelarja“ ki ima sedaj nad 7000 naročnikov. LJUBLJANA — Zaradi pomanjkanja govejega mesa je v slovenskih mesnicah naprodaj vedno več kur in piščancev. Kar je seveda čisto običajno. Manj običajno pa je, da so kure temeljito oskubljene: manjka jim drobovina, ki jo iznajdljivi mesarji prodajajo posebej, za posebno drage denarce. KRANJSKA GORA — Letošnja zima, ki je bila do konca januarja precej skopa s snegom, je dokazala, da morajo v Kranjski gori podaljšati sezono, če hočejo kaj prida izvleči iz turizma. Zato so' že sklenili, da bodo še letos zgradili dvosedežnico od Koče na gozdu (1200 m), do koder pelje asfaltirana cesta pa do vrha Vršiča, ki je imel v letošnji zimi že v začetku decembra dober meter snega. Prihodnje leto bodo zgradili že gondolo z Vršiča na Mojstrovko. Sedaj sicer še študirajo ponudbe osmih proizvajalcev žičnic iz Francije, Italije, ’Švice, Avstrije in Nemčije, vendar mislijo z deli pričeti že julija. LUBLJANA —• Pod naslovom „Priložnost za maturante“ objavlja „DeTo“ 6. aprila naslednjo novico, ki ni reklamni oglas: Ljubljanske prodajalne ONA-ON so te dni dobile nove mladostne moške obleke v temnorjavi in temno modri barvi. Obleke so primerne za maturante, zanje pa je treba odšteti 984 dinarjev. Poleg mošlrih oMek imajo naprodaj tudi nove modele žinskih. hlačnih kostimov nove modele ženskih hlačnih kostimov TIP-TOP, v prodajalni v Šubičevi cesti novejšimi modeli italijanskih čevljev. Umrli so od 24. 4. do 1. 5. 1973: LJUBLJANA — Jožko Grebenc, 82; Franc .Starc, up. žel., 81; Mirko Kogej, up. žel. uradnik; Marijo Kušar r. Jerina; Anton Golja; dr. Marijan Mehle, sodnik Višjega gospodarskega sodišča; Franc Mravlja; Marija Leban r. Lajmiš; Franja Žmavc, 87; Ivan Dimnik, up. žel'., 82; Evald Popovič; Francka Bivic r. Šuštaršič; Amalija Pogelšek r. Zobec; Jože Friedl; Marija Pogačnik r. Bizilj Alojzij Burkeljc, graf. mojster; Marija Hriberšek r. Gujtman; Franc Kikelj; Josip Sušnik; Štefanija Gaspari r. Kocmur; Helena Okrajšek r. Dro-bež, 85; Anton Ravnikar, v. mon. inšp. v p., 78; Hilda Frank: Anica Lenščak r. Feigel; Antonija Gosar r. Mihevc, vd. po univ. prof.; Monika Petrič, 83, up. drž. žel.; Ciril Lendovšek; Franja Ahlin; Filip .Sušnika Jože Hreščak; Jože Kosar; Mica šlander-Marinko, komisarka bataljona Tomšičeve brigade. RAZNI KRAJI — Karel Strašek, up. slaščičarski mojster, Brežice; Rozalija Jerič r. Cenekovič, Celje; Viktor Novosel, Lendava; Zofina Pance r. Bauer, Rogaška Slatina; Ružiča Jug, Tržič; Viktor Grošelj, železn., Jarše; Ludvik Dolgan, 75, Famlje; dr. Josip Meško, gen,- vikar 'in stol. prošt, Maribor; Tončka 'Satler r. Medja, Škofja Loka; Ela Rehar r. Gropper, Portorož; Marks Vrečko, Dvorska vas; Marija Ovijač, 86, Gameljne; Janez Kemperle, gradb. tehnik, Dravlje; Ivan Vizovišek, 86, Žalec; Martin Kozjek, Log pri Ljubljani; Gabrijel Popovič, škemljevec; Ivica Drnovšek, Trbovlje; Felicita Periša r. Goriup, Koper. o Bariločah že nekaj bral v Italiji, sem se takoj drugi dan odpravil k njemu, da se pozanimam za zadevo. Možu je ta slučajni zaveznik neskončno prav prišel in me je povsod navajal kot pričo o lepoti Bariloč in seveda o primernosti zemljišč, o katerih takrat pri najboljši volji nisem mogel kaj prida vedeti. Prvi se je preseli z Ezeize v „obljubljeno deželo“ na jugu Poljak Leo Rac-kiewisz, poročen s Slovenko. Pisal je navdušeno o novem kraju, manj navdušeno pa o Jagrovih terenih. Nekaj tednov pozneje so trije zidarski učenci — med njimi Martin Tratnik — pustili zidarske žlice in odšli v Patagonijo. Kon cem novembra je krenil na pot Jager, za njim pa še Lojze Bavdaž in Jože Polegek. Kmalu potem je dopotoval iz Evrope Jagrov prijatelj Dušan Valenta. Radi stanovanjske stiske v Buenos Airesu so se nekateri Valentovi znanci z ladje — med njimi družini Habjan ¡n Zidar ter mizar Drago Volk — odločili, da poskusijo srečo v Bariločah. Tako se .ie osnovalo prvo jedro slovenske naselbine ob NahueT Huapiju. Povest o „Villi Iliria“ je prav kratka. Večina tistih, ki so zemljo zaarafi, ie nikdar ni videla, ker sploh niso prišli v Bariloče, in so kmalu nehali plačevati mesečne obroke. Oni pa, ki so se resnično naselili, so se tudi skoraj vs1’ premislili. Trebol je oddaljen sedemnajst kilometrov od mesteca, takrat še tešene vasi, novi naseljenci so morali reševati neposredne probleme in se niso SLOVENCI V Osebne novice V družini Janka Dimnika in ge. Ane roj. Feroflja iz San Martina se je rodil sinček Martin. S|rečnim staršem naše čestitke. Krščena je bila v nedeljo, 20. maja, v Slovenski kapeli Aleksandra Potočnik, hči Nikolaja in ge. Brigite roj. Grozin-ger. Za botra sta bila gdč. Ani Potočnik in Rolande Grozinger, krstil pa je g. Jože škerhec. Poročila sta se 31. marca v Jauregui Mihael Peternelj in dr. Marijana Kužnik. Za priči sta bila ga. Marica Golob in Emil Kužnik. BUENOS AIRES Občni zbor Slovenske kulturne akcije V soboto, 18. t. m., je bil občni zbor SKA, na katerem je bil izbran povečini stari odbor z malimi ¡spremembami. Novi odbor sestavljajo: predsednik dr. Tine Debeljak, podpredsednik arh. Marijan Eiletz, tajnik dr. Alojzij Kukoviča DJ, blagajnik Ladislav Lenček CM. Nadzorni odbor: Jože Vombergar, Marijan WiHenpart, dr. Jože Krivec in M. Rezelj. Novi odbor je govoril tudi c proslavi dvajsetletnice SKA, ki pade v leto 1974. Občni zbor Zveze slovenskih mater in žena V sredo, 9. maja, je bil v Slovenski hiši občni zbor Zveze slovenskih mater in žena. Udeležile so se ga odbornice in zastopnice posameznih krajevnih odsekov. Po pozdravnih besedah predsednice ge. Pavline dr. Dobovškove, so posamezne referentke podale svoja poročila. Tajnica ga. Marjeta ¡Stariha je povedala obseg njenega dela, ki je vodenje zapisnikov, ožjih sej, sej dobrodelnega odseka in sej širšega ¡odseka, dalje dopisovanje z ustanovami in publikacijami, krajevnimi odseki, dobrotniki Zveze, in vodenje arhiva. Podala je tudi poročilo o zadnjem občnem zboru. Sledilo je blagajniško poročilo ge. Ruže šuc, iz katerega je razvidno, da so znašali dohodki 12.124.24 pesov. Ta znesek je bil razdeljen med pomoči potrebne. Kulturna referentka ga. Štefka Ver-bičeva je podala pregled zvezinega kulturnega dela: imele smo 8 mesečnih sestankov s predavanji, čajanko v meseca maju, lepo uspeli koncert Slovenskih mladenk pod vodstvom ge. Anke Save--lli-Gaserjeve, ter lepo božično prireditev v Lanusu. ¡Po razrešnici je odbor dobil priznanje nadzornega odbora, katero sestavljajo ge. ATojzija Ašič, Terezija dr. Voršičeva in Iva Vivodova. Navzoče odbornice so potem soglasno imenovale za predsednico go. Pavlino dr. Dobovškovo. Novi odbor sestavljajo gospe: podpredsednica ga. Milka dr. Pe-zdirčeva. tajnica Renata Sušnik, blagajničarka Ruža šučeva, kulturna referentka Majda Kelčeva, tiskovna referentka Tilka Kunčič. V nadzornem odboru so pa gospe: Terezija dr. Voršičeva, Iva Vivodova ter Alojzija Ašičeva. V širšem odboru so gospe: Nada Jerebič, N. Urankar, Štefka Verbič Nataša Krečič, Marija Cuderman, M. Dolenc, Marija Osterc, Marija Kačar-Fink in Marjeta ’Stariha. Iz občnega zbora so bili ¡poslani pozdravi msgr. A. Oreharju, za Dušnopa-stirsko pisarno, g. Milošu Staretu, predsedniku NO, ter Božu Stariha, predsedniku Zedinjene ¡Slovenije. Na koncu je podal še nekaj misli duhovni vodja g. Jure Rode. SAN JUSTO 51 fantov in deklet slovesno včlanjenih v Naš dom Mnogi 'Slovenci iz San Justa in ¡okolice, 'kateri smo se udeležili posebne prijateljske večerje v soboto, 5. maja, mogli ukvarjati z daljnosežnimi načrti. Nobl se je odselil v Evropo, kjer se je ustalil v iSestriere v Italiji, in se je pozneje upiral izdat zemljeknjižne prepise, češ da sta ga ociganila Jager in pooblaščenec Bavio, ki plačanih mesečnih obrokov menda sploh ni odrajtoval. ¡Po dolgih letih so samo maloštevilni kupci uredili pravno stran zadeve in z izjemo Jagrovega hotelčka in Poleg-kove nedovršene hišice, ki jo je po smrti lastnika kupil Hrvat Boras, so vsa zemljišča ostala nezazidana in nenaseljena. ¡če gledam danes nazaj, se mi zdi velika škoda za Bariloče, da se trebolski načrt ni izvedel. Hipotekama banka nam je takrat vsem odobrila 100% posojilo za postavitev stanovanjskih hiš. Če bi se načrta lotil človek, ki bi imel dovolj časa in ¡organizacijske sposobnosti — vsaj zadnjega Jagrii ni manjkalo — ter bi pripeljal sem doli skupino družin, ki bi se resno lotile dela, bi zrastlo v Trebolu naselje, ki bi seveda privabilo še druge ljudi na tisti res lepi predel med jezeri Nahuel Huapi, Trebol in Moreno. Kmalu potem se je začela v bližini coprnija dr. Richterja na otoku Huemul z dobrimi plačami za gradbene delavce in kasneje bi samostojni obrtniki z nekaj turističnimi sobami v Trebolu prav lahko shajali, kot živijo zdaj v Melipalu aTi Llao-Llao. žal Jager sam ni bil pravi človek _ za tako trudapolno in altruistično podjetje, ljudje, ki jim je zemljišča prodaT — po večini sami samci — pa tudi niso predstavljali pripravnega elementa za kolonizacijo kme-čko-obrtniškega tipa. Danes je Villa Uma pozabljena prav tako kot njen pobudnik. ki se je že 1. 1953 poslovil in preselil v Zedinjene države. V. Arko ARGENTINI ki jo je pripravil odbor Našega doma, smo bili priče veselemu dogodku, ko je bilo istočasno slovesno včlanjenih v Naš dom 51