SPREJELI PLAMEN, KI SIMBOLIZIRA ŽELJO PO MIRU »Tvoj dar me iz dneva v dan bodri, me greje, v meni vedno bolj živi. Z Božjo pomočjo gradiva mir, ki bo presegel vsak prepir.« Okoli nas ljudje trpijo ob porazu, živijo vsak v svojem mrazu. Res ni potrebe, da jih zebe, dajmo jim en košček sebe.” DKH, Foto: Občina Pivka Luč miru iz Betlehema, ki je pred prazniki zagorela že 26. leto zapored, je bila tudi letos, s strani skavtov postojnskega stega 1, simbolično predana na Občino Pivka, kjer jo je sprejel podžupan Boris Rebec. Prav tako pa je v tednu pred božičem plamenček, ki simbolizira željo po miru, zasvetil tudi v Parku vojaške zgodovine. Poslanica letošnje akcije Luči miru iz Betlehema, ki so jo skavti v decembru poslali v svet, nosi geslo »Brez tebe me zebe«. PREDSEDNIK VLADE SE JE 1. JANUARJA ZAHVALIL NEKATERIM DEŽURNIM SLUŽBAM NA POSTOJNSKEM Foto: Valter Leban Predsednik vlade Miro Cerar je prvi dan novega leta posvetil obisku nekaterih ustanov, katerih zaposleni so ne glede na praznične dni in delovni čas, nenehno prisotni zavoljo varnosti in dobrega počutja svojih občanov. Med drugim se je premier 1. januarja mudil tudi v Postojni, kjer je s stiskom rok in spodbudnimi besedami izkazal spoštovanje in pozornost gasilcem PGD Postojna, dežurnim v Regijskem centru za obveščanje ter varovancem in zaposlenim v Domu upokojencev Postojna. Obisku je prisostvoval tudi podžupan Občine Pivka Boris Rebec. DKH Obveščamo vas, da so bil na spletni strani občine Pivka objavljeni sledeči razpisi oziroma pozivi: - 30. 12. 2016 Javni poziv za prireditve v občini Pivka - 3. 1. 2017 Javni razpis za financiranje programov športa - 3. 1. 2017 Javni razpis za zbiranje predlogov za sofinanciranje opreme ter upravljanje in vzdrževanje javnih športnih objektov. V mesecu februarju in marcu bodo sledile še objave javnega razpisa za sofinanciranje programov na področju socialnega in zdravstvenega varstva ter drugih programov v občini Pivka, javnega razpisa za ljubiteljske kulturne dejavnosti ter razpisa za sofinanciranje obnove in vzdrževanja spomenikov in objektov kulturne dediščine v občini Pivka v letu 2017. Vse informacije so na voljo na tel št. 05 72 10 100, kontaktna oseba Jana Knafelc Strle. Občinska uprava Občine Pivka Občina Pivka objavlja Vlagatelji lahko vloge oddajo do vključno 16. februarja 2017. Občina Pivka objavlja Predmet razpisa je sofinanciranje programov društev na področju turizma v občini Pivka za leto 2017. Razpisna dokumentacija je dosegljiva na spletni strani Občine Pivka: www.pivka.si ali v sprejemni pisarni Občine Pivka, Kolodvorska 5, Pivka, vsak dan, do izteka prijave na razpis. Društva lahko vloge oddajo do vključno 16. februarja 2017. Marinčič d. o. o.). Velja omeniti tudi to, da se je iz številnih predlogov poslušalcev, ki so se vrstili preko celega leta, za priznanje ona ali on, med enajstimi mesečnimi finalisti potegovala tudi Mojca Korent iz skupine Facemame iz Pivke, trenerka evropskih prvakinj navijaških in plesnih skupin. Pivškima nagrajencema, finalistki ter tudi vsem ostalim kandidatom iz naše Občine, ki so bili preko leta uvrščeni v omenjeno akcijo, iskreno čestitamo za uspehe in prizadevanja v lokalnem prostoru. Čestitke pa izrekamo tudi vsem ostalim nagrajenim in sodelujočim v Ona ali on 2016. DKH, Vir: Radio 94 Foto: Valter Leban Začetki podjetja Marinčič d. o. o. segajo v leto 1969, ko je Janez Marinčič začel z izdelovanjem lesenih ročajev, torej bo kmalu praznovalo (neuradno) petdesetletnico. Sicer pa v današnji obliki in pod tem imenom deluje od leta 1991. Vse njegove dejavnosti so ali so bile povezane z lesom – žaganje, izdelovanje profiliranega lesa, parketa in ladijskega poda, proizvodnja lesnih briketov, sušenje in trgovina z lesom. Veliko večino gradbenega lesa izvozijo na afriški trg, nekaj ga ostane tudi v Evropi. O delu 10 zaposlenih in več kot 20 pogodbenih sodelavcev veliko pove podatek, da so prihodki podjetja letos presegli milijon 500 tisoč evrov. Rast podjetja je 10-odstotna. Pri vsem skupaj pa v Marinčič d. o. o. ne pozabljajo na zeleni moment – ukvarjajo se tudi z reciklažo lesa v gradbeništvu – vse lesne ostanke namreč predelajo in tako prispevajo k varovanju okolja. Direktor podjetja je Janez Marinčič. DO KONCA JANUARJA IMATE ČAS ZA ODDAJO VLOGE ZA SOFINANCIRANJE PROGRAMOV RAZVOJA PODEŽELJA MED SNEŽNIKOM IN NANOSOM Fizične ali pravne osebe lahko še do 31. januarja oddajo vlogo na javni poziv za izbor operacij za uresničevanje ciljev Strategije lokalnega razvoja LAS Med Snežnikom in Nanosom v letu 2017-2018, ki se bodo financirale z denarjem Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. Namen javnega poziva je izbor operacij (projektov), katerih rezultati prispevajo k uresničevanju Strategije lokalnega razvoja na območju LAS med Snežnikom in Nanosom v obdobju 2016-2020. Upravičenci z območja občin Ilirska Bistrica, Pivka in Postojna bodo z javnim denarjem lahko pokrili do 85 odstotkov vrednosti operacije. 255.000 evrov bo razdeljeno med prijavitelje programov, ki bodo ustvarili vsaj eno novo delovno mesto in ki bodo spodbujali razvoj podjetništva na podeželju in socialnega podjetništva. 250.000 evrov bodo deležni programi, ki bodo razvili nove storitve ali produkte in ki bodo povečali kakovost življenja, 48.000 evrov pa bodo deležni inovativni pristopi in prakse, tudi ozaveščanje, na področju varstva okolja in ohranjanje narave. Najnižji znesek javne podpore bo 2000 evrov, najvišji 50.000 evrov. Operacije bodo morale biti uresničene do 30. junija 2018. Po tokratnem pozivu za javno financiranje razvoja podeželja je sofinanciranje pogojeno z doseganjem vnaprej določenih kazalnikov (npr. najmanj eno novo delovno mesto, najmanj en nov produkt ali storitev …). Ocenjevalci vlog bodo presojali tudi realnost terminskega načrta izvajanja operacije, inovativnost, trajnostno usmerjenost, teritorialno pokritost LAS, izboljšanje stanja okolja, vključevanje ranljivih skupin, število partnerjev v posamezni operaciji. Društvo za razvoj podeželja med Snežnikom in Nanosom Pravilnik o zahtevah za vgradnjo kurilnih naprav (Uradni list RS, št. 100/2013) določa, da moramo vgraditi javljalnik CO najpozneje do 1. januarja 2017, v vse tiste bivalne prostore, v katerih uporabljamo kurilne naprave odvisne od zraka v prostoru. Gre torej za naprave, ki uporabljajo za svoje delovanje isti zrak v prostoru, ki ga uporabljamo tudi mi. Ogljikov monoksid je namreč izjemno strupen plin, je neviden, brez vonja in okusa. Nastaja pri nepopolnem gorenju trdnih (les, premog, briketi, sekanci), tekočih (kurilno olje, bencin, nafta, alkohol) in plinastih goriv (propan butan, metan), v prostor pa se sprošča zaradi nepravilne namestitve, vgradnje, delovanja ali vzdrževanja peči na drva in premog, kaminov ter plinskih gorilnikov za ogrevanje prostorov in vode. Do nepopolnega gorenja prihaja, kadar ima gorivo za gorenje premalo zraka. Detektor ogljikovega monoksida je namenjen odkrivanju povišane prisotnosti ogljikovega monoksida. PREDVSEM PA SAMI DELUJMO ODGOVORNO, PREZRAČUJMO, PRAVILNO KURIMO, REDNO SERVISIRAJMO KURILNE NAPRAVE. Svetovalna pisarna ENSVET Pivka REKORDNO LETO V PARKU VOJAŠKE ZGODOVINE V zadnjih nekaj letih se je kompleks starih in na videz zapuščenih pivških vojašnic, v katerem od leta 2006 domuje Park vojaške zgodovine, spremenil v pravo muzejsko turistično središče. Celoviti obnovi infrastrukturnega dela in širitvi muzejskega kompleksa je sledila še temeljita širitev muzejskih zbirk in razstav, tako da se lahko danes Park vojaške zgodovine poleg že prej obstoječe bogate tankovsko-artilerijske zbirke pohvali še s podmornico, zbirko letal, lokomotivo in številnimi drugimi eksponati, obenem pa poleg drugih stalnih in gostujočih razstav gosti tudi sodobno razstavo Pot v samostojnost, posvečeno obdobju slovenskega osamosvajanja. Nove zbirke in razstave so v preteklem letu na ogled privabile rekordno število obiskovalcev. Ponudbo Parka si je v preteklem letu ogledalo preko 41.000 obiskovalcev, medtem ko je bilo obiskovalcev v letu 2015 nekaj manj kot 33.000. Trend rasti beležijo tako pri individualnih obiskovalcih kot pri organiziranih skupinah. Še posebno pa veseli dejstvo, da se je povečalo tudi število šolskih skupin – kar za 53 % v primerjavi z letom 2015. Dobro je bil obiskan tudi Ekomuzej Pivških presihajočih jezer, saj si ga je ogledalo kar 44 % več kot v letu 2015, prve skupine pa so si že ogledale tudi Čistilno napravo Živa. Na podobno uspešno turistično sezono računajo tudi v letu 2017. Tekst in foto: PVZ LOKOSTRELSKA ZVEZA SLOVENIJE V PIVKI OBELEŽILA SVOJO 40. OBLETNICO DELOVANJA Krpanov dom v Pivki je decembra gostil najboljše slovenske lokostrelce pretekle sezone, ki so se udeležili zaključne prireditve Lokostrelske zveze Slovenije, v okviru katere je LZS istočasno obeležila tudi svojo 40. obletnico delovanja. Organizatorji so se v sklopu prireditve zahvalili ustanoviteljem LZS in vsem pionirjem slovenskega lokostrelstva ter opozorili na številne uspehe slovenskih lokostrelcev, ki so Sloveniji prinesli ugled tudi na mednarodni ravni. Pohvale in priznanja pa so dobili tudi najbolj uspešni in najbolj zaslužni lokostrelci in lokostrelski klubi pretekle sezone. Udeleženci prireditve v dodobra napolnjenem Krpanovem domu so si po zaključenem uradnem delu z zanimanjem ogledali tudi stalno razstavo avtorja in člana Lokostrelske zveze Slovenije Marjana Podržaja z naslovom Lokostrelstvo – Od prvobitnosti do prestiža, ki je od septembra preteklega leta del stalne zbirke Parka vojaške zgodovine Pivka. NAJNOVEJŠA PRIDOBITEV PARKA VOJAŠKE ZGODOVINE Park vojaške zgodovine je bogatejši še za en izjemen eksponat. Tokrat ne gre za vojaško vozilo, temveč za maketo nekdanjega jugoslovanskega podzemnega vojaškega letališča Željava (Objekt 505). Podzemno letališče je bilo eden največjih vojaških infrastrukturnih projektov v nekdanji Jugoslaviji, saj se ocene stroškov gibljejo od 4 pa vse do neverjetnih 8 milijard dolarjev v današnji vrednosti. Nahaja se na meji med Hrvaško in Bosno in Hercegovino v bližini Bihaća, zaradi gradnje, ki je trajala skorajda 25 let, je bilo celo izseljenih nekaj okoliških vasi, v sami okolici objekta pa so veljali izjemno strogi varnostni ukrepi. Letališče je bilo vkopano pod goro Plješevica, na samem pobočju pa je bil postavljen eden najbolj zmogljivih radarskih sistemov, ki je omogočal nadzor širšega jugoslovanskega zračnega prostora. Podzemno letališče je bilo postavljeno v radarski senci, zdržalo pa naj bi direktni zadetek do 20 kilotonske atomske bombe. Objekt je bil leta 1992 razstreljen s strani vojske Srbske krajine, takrat naj bi detonirali kar okoli 40–50 ton eksploziva, sunke pa so čutili do Bihaća. Maketa, ki vsebinsko dopolnjuje razstavo Pot v samostojnost, je dolga kar 3,6 m in široka 1,6 m. Izdelal jo je Kristjan Slokar, ki je zanjo porabil preko tisoč delovnih ur. Tekst in foto: PVZ Krajinski park Pivška presihajoča jezera je skupaj z ostalimi parki v novembru sodeloval na sejmu Narava-zdravje. Pivške kraje in zanimivosti so bile obiskovalcem predstavljene na razstavnem prostoru Skupnosti naravnih parkov Slovenije. DKH Predavanje Antona KomataPRST JE PRODUKT ŽIVLJENJA IN DAJE ŽIVLJENJE V Ekomuzeju Pivških presihajočih jezer smo v četrtek, 1. decembra 2016, gostili Antona Komata, raziskovalca, pisca, scenarista, publicista predvsem pa naravovarstvenika in aktivista. Predavanje je bilo izjemno zanimivo, Anton Komat nas je spomnil na številna dejstva, ki jih že poznamo oziroma bi jih morali poznati. Spomnil nas je, da je bilo leto 2015 razglašeno za mednarodno leto prsti, da je okrog 40 % kmetijskih površin resno degradiranih, da za nastanek enega centimetra prsti narava potrebuje povprečno petsto let, da smo v zadnjih 20 letih uničili preko 100.000 ha njiv, da je propadlo 13.000 malih kmetij, da nadaljujemo z množično uporabo kemičnih sredstev, da v monokulturah uvajamo nove in nove tuje patentirane hibride, medtem ko nam izumira kulturna dediščina starih sort, da pospešeno reguliramo vodotoke, da sredi njiv brez potrebe gradimo nove trgovske centre z gromozanskimi parkirišči ter da smo tako postali dežela z največjo kvadraturo supermarketov na prebivalca v EU, skupaj s Finci pa država z najmanjšo površino njiv na prebivalca. Predavatelj nam je osvetlil rezultate raziskav Univerze v Sidneyu, ki kažejo, da zgornji Zato nam industrija prodaja prehranska dopolnila, hkrati pa industrijsko kmetijstvo nosi sloj prsti izginja, odvisno od razmer, od prapor pri uničevanju okolja: dogaja se erozija prsti, širjenje puščav, zastrupljanje virov pitne 10 do 40 krat hitreje kot ga narava lahko vode, izguba biotske pestrosti. V jedru vseh teh problemov pa je uničevanje rodnosti prsti in obnavlja. Hkrati rezultati raziskav Univerze s tem povezano izumiranje živalskega in rastlinskega sveta. Anton Komat pravi: »Če bomo v Illinoisu kažejo, da je izmenjava CO2 uničili našo prst - to opno življenja planeta, bomo uničili našo prihodnost. Prst je produkt med tlemi in atmosfero močno motena, življenja in daje življenje. Humus v prsti je biotsko analogen vsebini našega črevesja – našemu saj kemično kmetovanje povzroča, da se na notranjemu humusu, zato je delovanje koreninskih laskov analogno delovanju črevesnih enem hektaru njiv vsako leto povprečno 10 resic. Zdravje prsti se odraža na človekovem zdravju, naše zdravje torej korenini v prsti.« ton v prsti vezanega ogljika spremeni v 36,7 ton CO2, ta izpuhti v atmosfero, medtem Tanja Avsec ko pri sonaravnem kmetovanju poteka Foto: Erika Kovačič Foto: KPPPJ prikazala Jezerka, so postavili cerkev, ki so jo posvetili sveti Marjeti je sedel v travo tam, kjer so danes razvaline cerkve svete Marjete. Tedaj pa je pristopila k njemu stara ženica. »Zašla sem v gozdu,« je tiho rekla. Nato je počasi iztegnila roko rekoč: »Zelo sem lačna in utrujena. Mladenič, prosim te za košček kruha.« Fant je bil dobrega srca in je rekel: »Mamica, kar k meni prisedite, bova skupaj jedla.« Toda, ko je odlomil kruh, da bi ga dal ženici, se je ta v trenutku spremenila v prekrasno deklico z zlatimi lasmi in bleščečo krono iz modrih draguljev na glavi. iz Antiohije, ponekod imenovani tudi Morski biser. Svetnica je ščitila polja pred nevihtami, poplavami in sušo ter ljudi pred ugrizi kač. Ljudje so ji na njen god . 20. julija, prinašali šopke iz poljskih in vrtnih marjet. Včasih pa so tam v jutranjem soncu, ki se je igralo s sladko roso in poljubljalo zelene lipove liste, slišali Jezerkino otožno petje: »Ne boj se«, je spregovorila, »Jezerka sem, vilinska kraljica, varuhinja podzemnih jezer in voda. Moje prijateljice so vodne vile, ki prebivajo v tolmunih potokov in rek ter v izvirih studencev skupaj s palčki skrbijo, da so vode kristalno čiste. Gorjé tistemu, ki se bo drznil onesnažiti in oskruniti naš prostor! Prišli bodo hudi časi. Ljudje bodo postajali čedalje bolj hudobni in vode po svetu bodo močnó onesnažene. Veliko bo bolezni, vojn in lakote. Zato Tebi, ki si dobrega srca razkrivam skrivnost. Bistra voda v Studencu je zdravilna. Če jo boš pil, boš dočakal visoko starost in nikoli ne boš bolan. Pomagati pa moraš tudi drugim. Tvoje roke bodo postale čarobne in zdravil Nekoč je k meni hodil fantič mlad, oj fantič mlad ki imel me je srčno rad, oj srčno rad, je vodo mojo bistro pil, ljubezen mojo použil. (Ana Hor vat) NASVET VRTNARJA Kar dobro smo že zakorakali v novo leto in kljub temu, da smo še sredi zime, marsikomu misli že pobegnejo tja proti pomladi. Predvsem tisti, ki imate vrtove, že razmišljate o tem, kako jih boste letos uredili oziroma zasadili. V raznih revijah, predvsem pa na internetu, si lahko ogledamo čudovite fotografije vrtov in dobimo veliko nasvetov. Je pa včasih kar težko prenesti vse to v realnost, še posebej, če tega nismo ravno vešči oziroma nam za to primanjkuje časa. Takrat navadno poiščemo pomoč strokovnjaka in eden izmed njih je tudi Jure Štanta. Jure je Gorenjec, ki ga je ljubezen pripeljala v naše kraje in sedaj že dve leti živi na Bujah. Ljubezen do narave pa mu je bila položena že v zibelko. Stari ata je bil namreč vrtnar in Juretov učitelj v praksi, saj ga je Jure velikokrat spremljal pri njegovem delu. Zato je bilo kar nekako samoumevno, da se je vpisal na srednjo kmetijsko šolo, kjer je svoje znanje še nadgradil. Tako že od sedemnajstega leta dalje samostojno, uspešno, predvsem pa z veliko mero predanosti opravlja svoj poklic. S svojim delom je še vedno zelo povezan z rodno Gorenjsko, ureja in skrbi za občinski vrt v Škofji Loki, kjer se odvijajo tudi poroke. Svoj pečat je pustil pri marsikateri okolici hiše v Kranju in v Ljubljani ter okolici. Z velikim veseljem pa čaka pomlad, ko bo na vrsto prišla tudi okolica hiše na Bujah, kjer sta si z ženo Marušo uredila svoj dom. »Repertoar« njegovega dela je zelo širok. Zasajanje celotnih vrtov, parkov, okrasnih gred, korit in živih mej, obrezovanje grmovnic, izdelava skalnjakov, ribnikov in drugih vodnih motivov, urejanje zelenic (setev trave ali polaganje travne ruše), vzdrževanje vrtov, košnja vrtov, prezračevanje travne ruše, škropljenje okrasnih rastlin proti boleznim in škodljivcem, dognojevanje rastlin in travne ruše, obrezovanje okrasnih rastlin in živih mej. Za urejanje vrtov uporablja izključno kakovostne sadike in substrate ter za svoje delo nudi garancijo. Velja omeniti, da sta ogled in izdelava ponudbe za ureditev oziroma vzdrževanje vrta brezplačna. Veliko znanja in izkušenj pa ima tudi pri zasaditvi ter skrbi za sadno drevje, predvsem pri obrezovanju, ki bo aktualno v času, ki prihaja. »Posedeti v senci dreves. Se sprostiti ob žuborenju vode. Uživati v harmoniji barv. Videti čudež v odpirajočem cvetu in vsak dan doživeti kaj novega. Vse to je mogoče tudi v vašem vrtu,« je Juretov moto. NAŠI KRAJI MED VSESLOVENSKIMI LEPOTAMI Fotograf Branko Česnik, Pivčan, ki z nami rad deli svoje čudovite prizore, je med drugim zaslužen tudi za to, da so se njegove fotografije domače Pivške kotline uvrstile med objave na znanem turističnem portalu Travel Slovenia. Fotograf ima izjemen občutek za pokrajino in detajle, predvsem pa znanje in izkušnje, ki uspejo vse prizore ujeti v fotografije, na katerih se bohotijo naši prelepi kraji. DKH Kmetija Sedmak iz Jurišč na Pivškem je primer dobre prakse uporabe pastirskih psov za varovanje drobnice pred velikimi zvermi. Za varovanje približno 150-glave črede, ki jo sestavljajo ovce, koze in nekaj oslov, že vrsto leto uporabljajo pastirske pse, ki so ob čredi stalno prisotni, tako poleti na pašnikih kot tudi pozimi v hlevu. Težav z velikimi zvermi nimajo, saj čredo hkrati varujejo vsaj trije pastirski psi. V sredini decembra je na Kmetiji Sedmak psica Lora polegla prve »projektne« mladičke. Lora in oče mladičkov Ligo sta rodovniška psa pasme tornjak. Rodovnik dokazuje pasemsko čistost, ki je osnovni predpogoj za razvoj telesnih in karakternih značilnosti učinkovitih pastirskih psov. Oba psa sta vajena dela z drobnico, kar pomeni, da bodo tudi njuni mladiči verjetneje podedovali lastnosti dobrega delovnega psa. Ponosna vzreditelja Aleš in Andrej Sedmak pravita, da bodo psički primerni za oddajo sredi februarja 2017. V projektu LIFE DINALP BEAR z vzpostavitvijo delovnih linij podpiramo uporabo pastirskih psov za varovanje rejnih živali. Projekt zato sofinancira nakup mladičev, ki bodo postali varuhi črede pred velikimi zvermi. V okviru projekta bo razdeljenih vsaj 20 mladičev iz 5-6 delovnih linij (sodeluje 5-6 vzrediteljev), naslednja legla pa se znova pričakujejo letošnje poletje ali v jeseni. Pogoj sodelovanja v projektu je, da bo pes pri novem lastniku opravljal delo pastirskega delovnega psa na območju razširjenosti rjavega medveda in bo stalno prisoten ob čredi, tako na pašniku kot v hlevu. Skupina v projektu LIFE DINALP BEAR KO IZ MAJHNEGA ZRASTE VELIKO ... To trditev smo spoznavali otroci skupine Sončki v družbi Barbare Boštjančič. Odločila se je, da bomo z njo spoznavali, kako zrastejo rastline; v našem primeru fižol. Najprej smo se pogovarjali o semenih, jih primerjali med seboj, razglabljali o tem, katera so užitna, katera ne, za kaj jih uporabljajo kmetje, kaj se zgodi, če jih posejemo, oz. posadimo. Velik poudarek smo dale temu, da otroci sami razmišljajo, govorijo o lastnih izkušnjah in uporabijo čim več čutil. Do zanimivega spoznanja smo prišli vsi skupaj, ko smo spoznavali, katere pogoje potrebuje rastlina, če želimo, da zraste. Semena fižolov smo postavili na mokro podlago-vato. Eno posodico smo postavili na okensko polico, drugo v temni prostor, tretjo pa v hladilnik. Sledilo je opazovanje. Kakšne zanimive ideje in zamisli se utrnejo otrokom ob takih dejavnostih. Veliko smo šteli, ugibali, “zapisovali”, risali, si pomagali med seboj … Užitek je bilo gledati otroke, ko so manipulirali z zemljo, semeni, vodo … Razvijali so svojo fino motoriko, občutek za estetiko, vztrajnost, RDEČA KAPICA Skupina GUMBKI iz Vrtca Pivka, radi beremo, si pripovedujemo pravljice. Nekega dopoldneva smo obudili znano pravljico Rdečo Kapico/J. in W. Grimm in se popeljali v njen svet domišljije. V mesecu novembru smo izvajali dejavnosti, ki so povezovale pravljico in tako pripravili glasbeno dramatizacijo pravljice Rdeča Kapica/J. in W. Grimm. Razdelili smo si vloge, ustvarili sceno igre in poskrbeli za kostume. Glasbena dramatizacija, ob kateri je za kitarsko spremljavo poskrbel kar eden izmed očkov – Zdravko Jarić, je v nas spodbudila igro vlog, petje in ples. Nastopali smo kar trikrat za starše in otroke iz vrtca. Otroci se radi poistovetijo z glavnimi junaki iz pravljice in všeč jim je nastop, kjer pokažejo vsem svoje sposobnosti in znanje. Barbara T. Prelec in Larisa Zalar, vzgojiteljici,Vrtec Pivka PRAVLJIČNA NOČ Zadnji mesec v letu je vedno nekaj posebnega. Obiščejo nas dobri možje in v zraku je pridih nečesa čarobnega. Otroških pričakovanj se nalezemo tudi učiteljice. V prvih razredih smo ustvarjali, se pogovarjali, risali, se igrali. Pripravili pa smo tudi prav posebno doživetje za naše najmlajše . PRAVLJIČNO NOČ V noči z 21. na 22. 12. 2016 smo prespali v šoli. Pridružila se nam je večina prvošolcev. Zbrali smo se ob 17.00 in namestili prtljago v učilnice. Sledile so ustvarjalne delavnice in krašenje drevesca. Ko je bilo drevesce okrašeno, smo pospravili učilnico in odšli na večerjo. Pojedli smo vse in počistili za sabo. V učilnici pa smo posedli na tla in čakalo nas je presenečenje. Obiskal nas je Dedek Mraz. Prinesel je vrečo sladkih čokoladic in nam prebral pravljico. Za konec pa nam je Grega zaigral še nekaj domačih viž. Poslovili smo se od Dedka Mraza in pripravili učilnico za spanje. Bilo je glasno in zabavno. Na koncu pa smo bili vsi v pižamicah, s čistimi zobki, a čisto nič zaspani. Vrtec Pivka Še eno pravljico … ali dve. Pa petkrat lulat ... pa še malo pit ... še malo hihitanja ... No na koncu smo zaspali. Nobene solze, nobene žalosti. Zjutraj nas je po zvočniku zbudil Maček Muri in pred nami je bil nov dan. Umivanje, pospravljanje, zajtrk. Potem pa običajen pouk. Bilo nam je lepo. Naši prvošolčki so se izkazali. Čeprav so bile mamice doma, so za vse poskrbeli sami. VRTEC NA OBISKU Dan pred vseslovenskim tradicionalnim zajtrkom, ko na krožnikih zadiši črn kruh, namazan z maslom in medom, iz lončkov veje vonj po domačem mleku, ob koncu pa sledi sladkanje z zdravimi jabolki, so se otroci skupin Sončki in Gumbki odpravili na poučen izlet v Nadanje selo. Z avtobusom so se pripeljali do kmetije Sedmak, kjer so jih pričakali nasmejani in prijazni lastniki, med njimi tudi Milina mama in ata. Najprej so si pri sosedu Marjanu ogledali kravo in telička v hlevu, nato pa jih je popeljal še na pašnik, kjer so otroci z navdušenjem opazovali živali. Pot jih je vodila do sadovnjaka. Po poti so opazovali še muce, psa, kokoši, piščančke in purane. Ko so se vrnili k hladilnici sadja, se je vsak posladkal s slastnim jabolkom. Ob koncu jih je Marko povabil v svojo lovsko sobo, kjer so si ogledali pisan »lovski nabor«. Gostoljubni gospodinji sta otroke postregli s sveže pečenim jabolčnim zavitkom, domačo piščančjo salamo ter kompotom. Tako so mali nadobudneži na najbolj preprost način spoznali, od kod sploh prihaja hrana, ter, da je potrebno za vsa živa bitja in rastline skrbno poskrbeti. Obenem bi se vsi otroci in strokovne sodelavke zahvalile prav vsem na kmetiji Sedmak za vse videno ter hrano in pijačo, katere so bili spoznavanje kulturne dediščine. Enota Vetrnica je pripravila pustno spoznali raznovrstne in zanimive vsebine in obogatili dogajanje rajanje, enota Mavrica pa orientacijski pohod proti Petelinjskem na naši prireditvi. Staršem in starimi staršem, ki ste nam pomagali jezeru. Med potjo so srečali Martina Krpana in si ob koncu ogledali zbrati domače dobrote za tržnico in radi prihajali v vrtec ter otrokom EKO muzeja v Slovenski vasi. predstavili preteklost skozi svoje oči in skupaj z nami preživeli prav poseben dan. Ti trenutki so nam bili še posebej dragoceni. Tradicijo v našem vrtcu predstavlja druženje s čebelarji, ki traja že več kot 10 let. Pobudo je pred leti podal Enio Del Piero. Prvo leto Vrtec Pivka smo imeli celoletni projekt spoznavanja čebelarjenja in avtohtone Foto: Ema Žitko Izvedli bomo deset srečanj z otroki in starši, na katerih se bomo srečevali z različnimi oblikami zgodb, pravljic, umetnostnih in neumetnostnih besedil. Prvič smo se zbrali v četrtek, 27. 10. 2016, v enoti vrtca Vetrnica. Obiskala nas je Tilka Jamnik. Staršem je predstavila različne pristope spoznavanja pisane besede ter na kakšen način otroka vplesti v svet besed, ki nas obkroža na vsakem koraku. Staršem so se pridružili otroci. Skupaj so spoznavali otroško literaturo, ki jo je s seboj prinesla predavateljica. Otroci so sami izbirali knjige, ki so bile razstavljene na knjižnem kotičku ter jih prinašali staršem. Skupaj so jih prelistali in prebrali, medtem ko so otroci sloneli v toplem objemu starševega naročja. V sredo, 9. 11. 2016, smo izpeljali 2. srečanje, ki je bilo v mestni knjižnici v Krpanovem domu v Pivki. Knjižničarka Dartaniela Stegel nam je predstavila knjižnico in povabila starše k brezplačnemu vpisu. Prebrala nam je slikanico Mali modri in mali rumeni, avtorja Leo Lionnija. Sledili sta dve delavnici. V prvi so otroci lahko sami zmešali modro in rumeno barvo ter pripovedovali o svojih ugotovitvah.V drugi delavnici pa so iz barvnega papirja s trganjem ustvarjali figure, ki so predstavljale člane njihove družine. Ob izdelkih so spontano pripovedovali o svoji družini. »Čarobni« december smo začeli s 3. srečanjem. Izdelali smo laterne iz odpadnega materiala (stekleni kozarci, žica). Pobarvali smo jih z akrilnimi barvami ter z vatiranimi paličicami narisali različne vzorce. Otroci so bili pri ustvarjanju navdušeni, vsak otrok je izdelal svojo laterno. Po končanem delu smo odšli v Pravljično sobo, kjer nas je pričakala babica Valerija. Prebrala nam je pravljico Lahko noč, čarobna luna, avtorice Janet Bingham. Nato smo poiskali vsak svojo laterno, prižgali svečko in odšli na sprehod po mestu. Na naši šoli smo se letos prvič pridružili aktivnostim v okviru Hour Of Code – Ura za kodo. “Hour Of Code” (ura za kodo) je postalo globalno gibanje, ki se mu je pridružilo 10 milijonov dijakov, učencev in študentov iz več kot 180 držav po svetu. Vsakdo in kjerkoli lahko organizira dogodek, ki opominja na pomembnost znanja programiranja. Vaje, naloge in vodiči so na voljo v 45 različnih jezikih. Za učenje ni potrebno imeti nobenega predznanja ali posebnih izkušenj. Primerno za otroke od 4. do 104. leta starosti. Poizkusite se lahko tudi v različnih delavnicah – raziskujte na povezavi https://code.org/learn. Zagotavljamo vam, da se boste tako vi, kot vaši otroci imeli lepo in se na zabaven način naučili pomembnih znanj ter si pridobili izkušnje.Naši otroci morajo imeti možnost, da se naučijo osnov računalništva, saj jim bo le tako odprta OŠ Košana pot v uspešno prihodnost. PO PREČUDOVITEV KRAJINSKEM PARKU PIVŠKIH PRESIHAJOČIH JEZER Učenci od 5. do 9. razreda so si ogledali Ekomuzej pivških presihajočih jezer. Ta predstavlja zgodbo o vodi na kraškem svetu Zgornje Pivke. Ob visokih vodah nastane v dolini kar sedemnajst presihajočih jezer. Po ogledu muzeja nas je vodička popeljala na sprehod k enemu od jezer. To je Petelinjsko jezero, ki leži ob vznožju Okrogleka v ovalni globeli, z dnom na 532 m nadmorske višine. Je najnižje ležeče jezero, zato se v njem voda zadrži najdlje, tudi do 6 mesecev. Voda privre na površje v južnem delu, ponikne pa na južnem in severnem koncu. Od tam gre voda pod zemljo v Žejske izvire in dalje v reko Pivko. Ko se jezero posuši, presahnejo tudi izviri. Globina jezera doseže povprečno 12 metrov, površine pa zajema 0,74 km2, kar ga uvršča na drugo mesto po velikosti med pivškimi presihajočimi jezeri. Na območju Krajinskega parka Pivška presihajoča jezera pa deluje tudi čistilna naprava Živa, nepogrešljiva infrastruktura za potrebe ohranjanja čiste vode, še posebej na občutljivem kraškem terenu, ki ima zelo slabe samočistilne sposobnosti. V okviru vodenega ogleda smo se seznanili s postopki biološkega čiščenja odpadnih OSNOVNA ŠOLA PIVKA PROJEKT FIRST LEGO LEAGUE Projekt First Lego League je raziskovalni projekt, v katerem učenci iz vsega sveta s pomočjo robotike skozi igro razvijajo inovativne rešitve za probleme iz vsakdanjega življenja. Naslov letošnjega projekta je bil Živalski zavezniki. Z učenci petih razredov, ki obiskujejo interesno dejavnost robotika, smo sprejeli vabilo na ogled regijskega tekmovanja, ki je potekalo 17. decembra na Osnovni šoli Trnovo v Ljubljani. Sodelujoče šole so pripravile predstavitve in interaktivne razstave zelo zanimivih in uporabnih idej z različnih področij – od čebelarstva in ovčereje do gradnje živalim prijaznih cest in naselij, vse skupaj pa so popestrili z robotskimi živalmi. Učenci so bili navdušeni nad kobro, ki se je plazila po razstavnem prostoru. Glavni namen našega obiska je bil ogled tekme robotov, za katero so morale ekipe vnaprej sestaviti in sprogramirati lastne robotke, da so rešili dane naloge na Lego kmetiji, npr. hranjenje živali, čiščenje hlevov in podobno. Učenci so z zanimanjem spremljali priprave tekmovalcev in dvoboje ter pri tem tudi sami dobili precej idej, ki jih pri krožku že pridno preizkušajo in nadgrajujejo z željo, da bi se naslednje šolsko leto podobnega tekmovanja mogoče udeležili tudi sami. Meta Kirn, mentorica krožka PRAZNIČNI DECEMBER Ob koncu leta je čas za dobre želje, topla voščila in prijetno druženje. Tudi na naši šoli smo si pričarali praznično vzdušje s prireditvijo V srcu se rodi najlepše novoletno voščilo, ki je potekala v četrtek, 22. decembra, v Skali. Nastopajoči učenci so razmišljali o najlepšem novoletnem voščilu, radostih prazničnega časa in vrednotah, na katere pogosto pozabljamo. Svoje misli so izrazili s petjem, plesom, deklamacijami in dramsko igro ter tako odprli vrata čarobnim praznikom. Pridružila se jim je tudi folklorna skupina iz vrtca. Zadnji dan pouka, ko je že dišalo po počitnicah, smo se s krajšo prireditvijo spomnili tudi dneva samostojnosti in enotnosti. Za pravi skok v brezskrbne dni pa smo si ogledali še filmski predstavi Skrivno življenje hišnih ljubljenčkov in Pojdi z mano. December je bil tudi dobrodelno obarvan. Učenci in učitelji so izdelovali novoletne okraske in voščilnice. Izkupiček od prodaje na Miklavževem sejmu smo namenili šolskemu skladu. Tega smo obogatili tudi s prostovoljnimi prispevki, zbranimi na novoletni prireditvi. Prisrčno se vam zahvaljujemo za darovana sredstva. DELAVNICA IMPROVIZACIJE Nadarjeni učenci smo imeli delavnico improvizacije. Obiskali sta nas Sara in Eva, članici improvizacijskega gledališča. Razdelili sta naju v dve skupini, nato pa se je začela zabava. Z različnimi igrami, kot so na primer Šerif, 3 minute in Ekspert smo se naučili osnovnih pravil improvizacije, pomerili pa smo se tudi v impro igrah. Tako smo se na zabaven način učili improvizacije, pri tem pa se odlično zabavali in od srca nasmejali. Na koncu delavnice smo bili vsi malo žalostni, ker je bilo delavnice tako hitro konec, vendar smo se nadarjeni učenci strinjali s tem, da je bila delavnica zelo, zelo zabavna, poučna ter zanimiva, zato smo sklenili, da jo bomo še kdaj ponovili. Zala Cej, 7. bOŠ Pivka TRADICIONALNI OBISK PRAZNIČNE LJUBLJANE V okviru bralnih dejavnosti, ki jih na Osnovni šoli Pivka izvajamo med počitnicami, smo si v torek, 27. decembra, ogledali praznično okrašeno Ljubljano. Namreč, že nekaj let zapored učencem knjižničarka in nekatere učiteljice omogočamo, da doživijo bogato in čudovito okrašeno praznično prestolnico, da pobrskajo, kaj vse ponujajo stojnice na prazničnem sejmu, si ogledajo jaslice v Frančiškanski cerkvi in na Bregu pred Zoisovo palačo ter izvedejo bralne predstavitve Ljubljane. Nikakor pa ne pozabimo tudi na čaj v Mestni hiši, kjer občudujemo novoletno okrašeno jelko, na Mestnem trgu pa učencem Dobra vila in Dedek mraz uresničita še zadnje želje za prihajajoče leto. Seveda učencem ob tej priliki razkažemo tudi najpomembnejše zgodovinske spomenike in kulturne ustanove. Med njimi RKS-OZ Postojna-Pivka in člani projekta Ponosni,da lahko pomagamo! so s pomočjo Občine Pivka v Krpanovem domu, v petek, 25. novembra 2016, organizirali brezplačne delavnice na temo temeljnih postopkov oživljanja in uporabe defibrilatorja.Več kot dve uri trajajoče delavnice so bile dobro obiskane, kar kaže na visoko raven zavedanja naših občanov, da je znanje prve pomoči nujno potrebno. Stojan Bolič, reševalec NMP Postojna in licenciran predavatelj prve pomoči pri RKS, je zbrane poučil, kako odreagirati v primeru srčnega zastoja, nato pa so vsi prisotni pridobljeno znanje preizkusili na učnih lutkah, kjer so jih k pravilnim postopkom usmerjali bolničarji ekip prve pomoči RKS-OZ Postojna-Pivka in soustvarjalci omenjenega projekta. Udeleženci delavnic so se razšli z novimi znanji in enotnega mnenja, da so tovrstne delavnice in usposabljanja posebno na periferiji izjemnega pomena. RKS-OZ Postojna-Pivka se zahvaljuje medijem, ki so nam pomagali pri promociji dogodka, prostovoljcem, ki izvajajo usposabljanja, Občini Pivka za podporo in udeležencem, ki obiskujejo naša usposabljanja in predavanja! RKS-OZ Postojna-Pivka Kulturno in športno društvo Mušketirji iz Postojne ima v svojih vrstah veliko aktivnih članov tudi iz naše pivške občine in med njimi je kar nekaj takšnih, ki so pripomogli k uresničitvi predstavljenega dogodka. Kot velikokrat do sedaj, je tudi letos društvo med svojimi športnimi dejavnostmi organiziralo dobrodelno kolesarjenje okoli Postojne, ki se je lahko udeležil vsak, ki je imel čas in voljo odpeljati nekaj krogov okoli mesta, čisto po svoji želji, tempu in znanju primerno. Bistveno vodilo je bilo »važno je sodelovati in ne zmagati« oziroma če še navedemo čisto točni slogan letošnjega dobrodelnega kolesarjenja: »Na kolo grem, za dober namen«. Krožna pot je potekala po trasi: Postojna-Bolk­iskanju odlične konfiguracije za zelo nizko ceno. Računalnik se je po posvetu z društvom Landol-Erazem-Postojna, s startom in parablegikov podarilo njihovi članici iz Ilirske Bistrice, Katarini Rolih. Dva člana Mušketirjev ciljem pred trgovino Grže v Postojni. Vsak sta primopredajo računalnika izvedla v zadnjih dneh pred božičem, zato je bila božičkova udeleženec, ki je želel sodelovati, je moral oprava enega izmed njih več kot primerna za ta čas. Za opravo in manjšo slovesnost ob plačati startnino in te se je na koncu dne predaji pa so zaslužni zaposleni v Domu starejših občanov Ilirska Bistrica, ki so za svojo nabralo za 380,00 evrov. oskrbovanko pripravili res lepo, domače, praznično vzdušje in tako dodatno doprinesli k veselju Katarine, ki je bila darila in slovesnosti iskreno vesela in presenečena. Kulturno in Sredstva je društvo v sodelovanju z športno društvo Mušketirji pa se zato iz srca zahvaljuje vsem, ki so in ste kakorkoli doprinesli društvom paraplegikov Istre in Krasa k temu dejanju in s tem naredili nekomu res lepe praznike. porabilo za nakup prenosnega računalnika, pri čemer gre zahvala podjetju Klik Shop iz Tekst in foto: Silvo Čelhar Postojne za njihovo velikodušno pomoč pri POSVET ČLANIC GASILSKE ZVEZE SLOVENIJE Letošnji posvet za predsednice komisij za članice . gasilke, ki delujejo v posameznih gasilskih zvezah, je potekal 19. in 20. 11. 2016 v Izoli. Sobota je bila ves dan namenjena različnim poučnim delavnicam, nedeljsko dopoldne pa predavanjem. Zbranim se je pridružil tudi poveljnik Gasilske zveze Slovenije, Franci Petek. Vodja in avtorja programa POMAGAJMO (sebi in drugim) Lili Primc in Duško Gojić, sta se odzvala vabilu in v soboto izvajala delavnice z naslovom STRES in JAZ in PRVA POMOČ NEKOLIKO DRUGAČE, predstavila pa sta tudi iHELP varnostno mrežo. V odličnem vzdušju sta z udeleženkami izmenjala izkušnje in jim predstavila nekaj preprostih nasvetov tako za profesionalno kot tudi vsakdanjo uporabo. Ekipa POMAGAJMO (sebi in drugim) DELOVANJE KORONARNEGA DRUŠTVA V PRETEKLEM LETU V preteklem letu so bili člani Koronarnega društva (sem spadajo člani iz Pivke, Postojne in Prestranka) zelo dejavni. Rehabilitacijska vadba je potekala dvakrat tedensko po eno uro pod strokovnim vodstvom. Poleg razgibavanja v telovadnici so bili organizirani mesečni pohodi. V spomladanskem delu so izvedli pohode na Osojnico, Primož, iz Mačkovca na Lohačo, grad Prestranek z okolico. V jesenskem delu so obeležili dan srca s pohodom do Pivke jame, nato so sledili pohodi v Rakov Škocjan, na Vipavsko in kočo Mladiko. Seveda se nekateri člani priključijo pohodnikom, ki jih organizirajo druga društva. Organizirali so izlet v Piran, kjer so se vkrcali na staro ribiško ladjo, na kateri so snemali otroški film Bratovščina sinjega galeba. Med plovbo ob slovenski obali so imeli ribji piknik in uživali v sproščeni družbi. Po izkrcanju je sledil ogled starega mestnega jedra s cerkvijo svetega Jurija. Ob povratku so si ogledali še oljarno v Krkavčah in cerkev v Hrastovljah. V jeseni so organizirali kopalni dan v Šmarjeških toplicah, si ogledali botanični vrt, obiskali mlinarja, ki še vedno izkorišča vodno silo in čebelarja. Poleg pohodov in redne rehabilitacijske vadbe so organizirali TRADICIONALNI MIKLAVŽEV SEJEM V SREDIŠČU PIVKE Na miklavžev večer, se je v središču Pivke, pred in v Krpanovem domu odvijal sedaj že tradicionalni pivški Miklavžev sejem. Priljubljen dogodek je privabil številne obiskovalce, saj je bila ponudba na stojnicah še kako privlačna in pestra. Turističnemu društvu Pivka, ki je na sejmu poskrbelo za tople napitke in praznično vzdušje, je uspelo k sodelovanju pritegniti kopico domačih obrtnikov, ustvarjalcev in umetnikov, ki so se predstavili z lepimi in zanimivimi, predvsem pa unikatnimi izdelki. DKH Foto: TD Pivka MIKLAVŽEV VEČER V PIVKI Na večer pred godom sv. Miklavža je bilo v Krpanovem domu v Pivki tradicionalno miklavževanje, ki ga je pripravilo Kulturno društvo Lipa Pivka. Kot vsako leto so tudi letos mladi igralci in pevci pripravili zanimiv program. Letos so zaigrali lutkovno predstavo o kužku, ki ni znal lajati. Na poti je srečal petelina, ki ga je učil kikirikati, kukavica ga je učila oglašati se po njeno, s kravo je mukal, na koncu pa je srečal psa, ki ga je naučil lajati. Letos se je v programu pridružil še cerkveni otroški zbor župnije Pivka, ki je ubrano zapel štiri pesmi, zadnja je bila posvečena sv. Miklavžu, ki je takoj nato prišel s svojim spremstvom. Nagovoril je otroke, povedal jim je nekaj spodbudnih besed za življenje, nato je s svojimi pomočniki – angelčki razdelil darila. KD Lipa je pripravilo obdarovanje ob prispevku staršev in pomoči Občine Pivka. Obdarovanih je bilo preko 80 otrok in polna dvorana je spet pokazala, da so take prireditve dobrodošle ali potrebne. Tako otroci kot tudi njihovi starši in seveda organizatorji skupaj ohranjajo tradicijo prijetnega pričakovanja in obdarovanja. Irena Margon BOŽIČNO-NOVOLETNA ČAJANKA Odlično obiskana božična čajanka je bila namenjena prazničnim voščilnicam. Voščilnice izpred sto let so poleg izvirnih voščil pripovedovale o želji po miru, vrnitvi bližnjih z bojišča ali vojaških bolnišnic, malo mlajše pa o poitalijančenju imen naših krajev in hrepenenju po svobodi. Prisotni so pripovedovanju Ernesta Margona dodali spomine na božični čas in ljudske običaje, ki žal izginjajo v poplavi komercialnega blišča. Prebrali so tudi nekaj pesmi iz nedavno izdane zbirke krožka Društva upokojencev Beremo skupaj. Irena Margon Foto: Ernest Margon BOŽIČNI KONCERT NA SUHORJU Na štefanovo, 26. decembra, je bilo v cerkvi svetega Nikolaja na Suhorju prav posebno vzdušje. Že sam večer je bil takšen - čaroben, uglašen na prave strune. Ko si se pred cerkvijo zazrl v nebo, si skoraj slišal tisto, že ponarodelo, suhorskega rojaka Iztoka Mlakarja: »Mrak se nardu je že, ancoj so zvjezde res krasne, muoj ti boh, ma jih je, an če kera ugasne, kuos neba z njo umre ...« Vaška skupnost Suhorje je namreč že drugo leto zapored organizirala božični koncert. Pred tem, ob 17.30 uri, je bila sveta maša, ki jo je daroval župnik Anton Ličan. Ob 18. uri pa se je začel božični koncert, ki so ga otvorili pevci Suhorskega noneta s priredbo pesmi Faraonov, Tu je moj dom, tu sem doma. V nadaljevanju programa so nastopili Cerkveni pevski zbor iz Brezovice, Cerkveni pevski zbor iz Podgrada, ki ga vodi domačin Stanko Čeh, Moški pevski zbor Tabor iz Lokve in Košanski oktet. Kantavtor Tone Škrlj iz Knežaka, nečak župnika Štefana, ki je služboval v teh krajih, se nam je predstavil z dvema avtorskima skladbama. Domačinka Neli Žlof nam je zapela čudovito pesem, Kdr bwš rat'la mama. S to pesmijo (avtorica besedila Barbara Gropajc, avtorja glasbe in aranžmaja Barbara Gropajc in Matic jih je pred zobom časa rešila domačinka Kristina Dekleva. Na skoraj sto let star harmonij jih je spremljal Stojan Dekleva, ki ga je sam tudi obnovil. Program je povezovala domačinka Katja Prunk Volk. jih pripravile pridne suhorske gospodinje. Res je bi lep večer, tak, ki mu lahko rečemo hrana za dušo. Kakšno mogoče ne prav točno zapeto ali zaigrano noto pa so zamenjali pristni stiski rok in topli pogledi. In verjemite, le-to je tisto, kar v tem norem času zares šteje. Da bi le bilo čim več takšni večerov, kjer ni časa in prostora za napuh, prevzetnost in zadnje čase tako zaželeno popolnost. Dovolite si biti človek, nič boljši in nič slabši od tistega zraven vas. Pa srečno v novem letu! Vanja Kovač foto: Vanja Kovač PRAZNIČNI DECEMBER V ŠMIHELSKI DOLINI OBISK SV. MIKLAVŽA Prvi decembrski mož sv. Miklavž je letos obiskal otroke v Šmihelski dolini in se ustavil v središču vsake vasi. Prišel je s spremstvom parkljev in angelčkov. Obiskovalce je pozdravil in nagovoril ter povabil otroke, da mu zapojejo kakšno pesmico. Pridnim otrokom je podaril darila, ki so jih nestrpno pričakovali. BLAGOSLOV KONJ Na god svetega Štefana, zavetnika konj, se po starem običaju blagoslavlja konje. Pred cerkvijo so se zbrali konjeniki s svojimi konji in kočijami. Župnik je podelil blagoslov med konje in konjenike. Veliko pozornost obiskovalcev je pritegnil mali poni. KOLEDOVANJE Koledovanje se je odvijalo na zadnji dan starega leta. Koledniki so se zbrali v cerkvi sv. Mihaela, kjer so prejeli blagoslov, ki so ga potem ponesli na domove. S pesmijo kolednico so potrkali na vrata domov in izrekli voščilo za dobro letino, srečo in zdravje. Foto: Tjaša Petrič Foto: Tinkara Volk Foto: TV GalejaFoto: Meri KalužaFoto: Meri KalužaFoto: Tinkara Volk Meri Kaluža Foto: Knjižnica Bena Zupančiča Postojna MAVRIČNI PTIČKI KOT SIMBOLI MIRU IN SVOBODE knjižnice, ki na ta način privabljajo otroke, starše in stare starše v knjižnični prostor, med knjige. Knjige so namreč kljub hitro napredujoči se tehnologiji še vedno zelo cenjene in prav je, da se spodbuja bralno pismenost ter rokovanje z zgodbami in vsebinami, ki jih med svojimi platnicami skrivajo knjige. Knjižničarke, ki so vsakič znova navdušene nad ustvarjalnostjo otrok, so tokrat otrokom predstavile izdelavo mavričnih ptičkov. Ob izdelavi le-teh so se otrokom porodile asociacije kot so mir, barviti fantazijski svet, svoboda, pozitivna sporočilnost … Izdelavi ptičkov, ki je združevala več elementov (pobarvanko, izrez, model, lepljenje), so bili tudi tokrat otroci povsem predani in so že komaj čakali, da svoje izdelke odnesejo domov ter pokažejo staršem. DKH Na Pivki nimamo kaj dosti grozdja, pa še to je kislo. Ker pa pivški upokojenci radi poskusimo dobro kapljico za zdravje in še raje potujemo, smo šli na martinovanje v vinorodne kraje. Letos smo si izbrali Istro. Na god sv. Martina zjutraj smo se za avtobusom odpeljali do Sv. Petra nad dolino Dragonje, kjer smo se ustavili v Tonini hiši. Z nostalgijo smo ogledali nizko istrsko hišo in predmete, ki so nas spomnili na davne čase, ko smo jih tudi mi še uporabljali. Preko mejnega prehoda Dragonja in Buj smo prispeli do Grožnjana. To je mesto galerij in umetnikov, s čudovitim razgledom na morje. Sprehodili smo se do lože in mestnih vrat, potem pa nas je že čakal Motovun in končna postaja . Žmin. Na turistični kmetiji smo po krepki večerji poskusili letošnji vinski pridelek. Poznavalci pravijo, da bo letošnji letnik med boljšimi in mi smo se z njimi strinjali. Utrujeni od novih doživetij in poskušanja mladega vina smo na poti proti domu že zbirali predloge za naslednje leto. Jožica Knafelc DREVO ŽIVLJENJA Veseli december je tudi mesec kulture, saj praznujemo Prešernov na za ZAKLJUČEK ZELENEGA ABONMAJA Vstop v praznični december je bil obeležen z zadnjo delavnico v okviru Zelenega abonmaja, niza celoletnih ekološko obarvanih delavnic, ki smo ga zasnovali Notranjski muzej Postojna, Ljudska univerza Postojna in podjetje Kovod Postojna, d. o. o. Kot se za zadnji mesec v letu spodobi, je bila delavnica z naslovom Presne sladice za zdrave praznike ravno pravšnji uvod, ki bo udeleženkam v prihodnjih dneh zagotovo podala kakšen namig za slastno, a zdravo sladico. Delavnico je namreč izvajala Marija Paladin, prehranska svetovalka, avtorica knjige Fit recepti z malo ogljikovimi hidrati ter urednica strani Top fit mama, ki ima veliko izkušenj s pripravo raznolikih, zdravih in predvsem okusnih sladic. Udeleženke delavnice so pripravile slastne kokosove kroglice brez moke in dodanega sladkorja, čoko kroglice, energijski skuti ter čokoladni chia puding. Skupno vsem dobrotam, pri katerih smo se vsi strinjali, da so povsem enakovreden nadomestek običajnim sladicam, so bile sestavine, ki niso vključevale moke, sladkorja, jajc ter škodljivih maščob, poleg tega pa le-te tudi niso bile toplotno obdelane. DKH slišali duo, ki še nima imena. Simon Avsec in Kristjan Črlenec sta večer zaokrožila s kitaro in mandolino. Poleg nekaj pesmi slovenskih avtorjev sta zapela tudi Kristjanovi skladbi o Sušici in košanski dolini. Ta večer je drevo življenja pognalo novo vejo. Tekst in foto: Jožica Knafelc 7. POHOD PO POTEH PIVŠKIH KRIŽEV Prekrasno decembrsko vreme je že samo po sebi vabilo v naravo. 7. pohod po poteh kamnitih križev prav na dan državnosti je bil dobro obiskan. Pred dvema letoma si nismo mislili, da bodo take vrste pohodi udeležencem tako všeč. Ob izdani knjižici o kamnitih križih smo se v mesecu oktobru leta 2014 v Kulturnem društvu Lipa Pivka prvikrat odpravili na pohod po kulturno­zgodovinski poti z namenom, da obiščemo kamnite križe, ki se nahajajo na Zgornji Pivki in v Košanski dolini. Tokrat smo se že sedmič podali na pot, vsakokrat smo ubrali druge poti. Prazničnega, božičnega pohoda se je udeležilo blizu 20 pohodnikov. Lokalni turistični vodnik Ernest Margon nas je po poti seznanjal z nastankom in značilnostmi kamnitih križev od Selc, skozi Slavino pa do vasi Koče. V Selcah smo izvedeli, da je mejo med katastrskima občinama Slavina in Selce. Na tej poti smo si pobliže ogledali tudi bil križ, ki je stal ob reški cesti, pomemben cerkve sv. Križa v Selcah, Marijinega vnebovzetja v Slavini in sv. Marjete v Kočah. O zadnjih katastrski mejnik med katastrskima dveh nam je spregovoril Maksimiljan Lenarčič, doma iz Koč. Zares toplo in sončno vreme, občinama Selce in Slavina. Spoznali smo nenavadno za božični čas, smo pohodniki na koncu izkoristili za pravo pohodno »južino«, tudi zgodbe, ki so bile dramatično povezane saj smo v zavetju vaške hiše v Kočah, ki nam jo je prijazno odprla domačinka Mira Lenarčič, s križi v Slavini in Kočah in jih je v knjigi o zaključili z okusno joto in skupaj nazdravili prihajajočemu novemu letu. Zadržali smo se v kamnitih križih predstavil Božidar Premrl. sproščenem klepetu in izmenjavi vtisov. V vasi smo si ogledali lepe jaslice, ki jih je pred svojo Pot nas je od Selc proti Slavini vodila po domačijo postavil Peter Vekar. Kamniti križi nas vedno znova presenečajo, navdušeni smo znani poti križevega pota v zavetrju griča bili nad lepoto cerkva, vse se je zdelo, kot da na novo odkrivamo, saj bližnjo lepoto najhitreje Škrnik. Tu smo ob poti videli lep primerek spregledamo, ker po navadi hitimo ogledovat samo velike znamenitosti. Pa se največkrat mejnika iz časa nastanka franciscejskega biseri skrivajo v drobnih školjkah. katastra okrog leta 1820, ki najbrž označuje Tekst in foto: I. in E. Margon Košanski hram kulture, je bil na dan samostojnosti in enotnosti, se pravi 26 decembra zopet priča tradicionalnemu Irskemu večeru, ki so ga tokrat že šestič pripravili naši »Košanski Irci«, skupina Slainte Ol Friend. Tokrat so medse povabili dvoje glasbenih gostov in sicer skupino Noreia, ki igra tudi Irske pa še marsikatere druge viže, ki se ji je pa zgodila višja sila in tako sta do koncerta uspela priti samo dva člana, torej polovica ansambla. Drugi gost je bil violinist Dejan Gregorič, ki pa je na srečo prišel v enem kosu. Rekel bi šalo na stran, a je v primeru Slainte Ol Friend to popolnoma neprimeren izrek. Fantje in dekle so namreč drugo ime za šalo in humor in njihov čeravno resen in študiozen nastop je pol heca, šale in humorja in svoj in tuj račun, publika v dvorani pa seveda ob tem neznansko uživa in kar je najboljše…vrača humor, dovtipe in pripombe nazaj na oder. Tako se vsakoletno glasbeno rajanje in sprehajanje po melodijah, poln do zadnjega kotička, saj je na njem igralo tudi 10 ljudi hkrati. To je še ena izmed posebnosti Slainte Ol Friend…očitno jih besedica »friend«, torej prijatelj v imenu tako zaznamuje, da z vsemi svojimi člani ostanejo prijatelji za vedno in da se glasbeniki, četudi gredo svojo pot, od njih pravzaprav nikoli zares ne poslovijo. Kar pa vse pove o vzdušju v skupini in njihovem odnosu do glasbe in življenja nasploh. A ker je glasba predvsem zvok, je prav, da si o vsem skupaj ne samo preberete, marveč tudi pogledate. Posnetek koncerta je namreč na voljo na valovih Pivške televizije, na internetu priklikajte na vascom.si/arhiv-oddaj/irski vecer v kosani. Veliko užitka ob ogledu Tekst in foto: Silvo Čelhar Kulturno prosvetno društvo Miroslav Vilhar iz Zagorja je tokrat pripravilo izjemno zanimivo prireditev ob 140-letnici rojstva Dragotina Ketteja, in sicer odprtje razstave slik članov likovnega društva Franceta Pavlovca iz Ilirske Bistrice, ki so nastale v počastitev te obletnice. Člani društva so namreč v poletnih mesecih v Zagorju in njegovi okolici iskali motive in navdih za svojo ustvarjalno početje in žilico ter prišli do veliko čudovitih izdelkov, slik, ki so jih želeli predstaviti tudi domačinom v Zagorju. Sam dogodek otvoritve pa je potekal v petek, 2.12.2016, ob 19 uri v dvorani gasilskega doma v Zagorju. Pred samim odprtjem smo bili udeleženci priča krajšemu kulturnemu programu, kjer smo poslušali Kettejevo poezijo in slišali nekaj iz njegovega kratkega in zanimivega življenja v Zagorju in Ilirski Bistrici. Pogledali smo si tudi film, kjer je bilo na zanimiv način predstavljeno življenje našega slavnega pesnika, njegovo ustvarjanje, zgodnja izguba matere in pozneje še očeta, selitev na študij v Ljubljano in Novo Mesto ter njegova vračanja v Zagorje in Ilirsko Bistrico. Scenarist filma je bil Silvo Fatur, literarni zgodovinar in učitelj slovenščine, doma iz Zagorja in častni občan občine Pivka, ki je znal Kettejevo življenje prenesti v zgodbo na filmskem platnu in ga približati širši publiki. Prav ta dogodek in pa Kettejevo kratko bivanje v našem Zagorju, pa sta tako simbolično povezala oba kraja... Zagorje in Ilirsko Bistrico ta večer. Foto: Ernest Margon PODARILI SMO VEČ KOT 150 KNJIG Na »Ta veseli dan kulture« 3. decembra, spomin na Prešernov rojstni dan, sta člana Kulturnega društva Lipa Pivka Milka Topič Smrdel in Ernest Margon spet uspešno izpeljala tradicionalno društveno akcijo Podarimo knjigo. S tradicionalnim podarjanjem knjig ljudem, ki jih radi berejo, želimo širiti bralno kulturo. Ta se upira pritiskom elektronskih medijev, saj se ljudje zavedajo, da te knjiga vedno čaka in le od tebe je odvisno, ali boš bogastvo, ki ga ponuja, odkril. Letošnje akcije se je udeležilo kakih 100 ljubiteljev knjige, podarili smo več kot 150 knjig. Mimogrede smo kakšno tudi rekli o knjigah. Akcija je tradicionalno uspešna, saj imamo že zveste in redne obiskovalce, ki nas obiščejo in izberejo kakšno knjigo, številni pa prinesejo svoje knjige, da jih podarimo naprej. Naslednja akcija bo pred 8. februarjem, slovenskim kulturnim praznikom. To bo spet priložnost, da kako knjigo vzamete v roke ali pa jo prinesete za podaritev drugim. Vabimo vas k sodelovanju, če imate doma »odvečne« knjige. Povpraševanje je po knjižicah za otroke in mladino, pa tudi po priročnikih, kuharskih knjigah in zgodovinskih knjigah. Vabljeni, da kakšno knjigo prinesete za februarsko akcijo. Irena Margon Tepežnica ali tepežkanje oz. tepežni dan ali dan nedolžnih otročičev praznujemo 28. decembra. O tem starodavnem običaju kroži veliko imen, veliko opisov tega običaja, pa zelo malo dejanskega in živega izvajanja tega običaja, zelo malo je krajev, kjer to še vedno počno. Svetla izjema v naših krajih je vas Parje, kjer to tradicijo ohranjajo neprekinjeno že več kot 100 let in izjema niso bila niti vojna leta. Ime izhaja iz običaja, da je bil to edini dan, ko so lahko otroci s šibo tepli odrasle. Hodili so od hiše do hiše, »natepli« s šibo odrasle in za to dobili kakšen piškot, kos kruha, sadje, orehe in podobno. No, danes otroci v Parjah ne tepejo več odraslih, še pa hodijo s šibo okoli in vaščani jim vedno pripravijo kaj za v popotno torbo … čokolado, kakšno klobaso, kruhove »ptičke«, potičko, pa tudi kakšen bombonček ali drugo sladkarijo. Povsod lepo pozdravijo, voščijo zdravja in sreče za novo leto ter kakšno zapojejo. Zbere se praktično vsa vaška mladež, otroci in mladina in prav lepo je videti v vasi, ki ima malo čez 100 prebivalcev, toliko mladine in otrok. Kakšno leto, ko je narava še posebej dobrodušna, poteka tepežkanje v snegu, pa to mladih nič ne ustavi, prav nasprotno … še raje gredo na pot. No letos je bilo podnebje in zima mila, tepežnica je bila topla in sončna, praznik za vas pa prav nič manjši. Prav lepo je v teh časih, ko povsod beremo, kako smo »državljani sveta« in kako so naši otroci »otroci sveta«, videti, da so najprej državljani naše domovine in da nas s takšnimi običaji spomnijo od kod smo in od kje izviramo. Tekst in foto: Silvo Čelhar Balinarski klub Orlek Oro Met je v nedeljo, 27. 11. 2016, organiziral zaključno finalno tekmovanje Državne lige otrok U-14. V ligi je tekmovalo 11 ekip. Po rednem delu so prva štiri mesta in pravico nastopa v finalu dosegli BK Orlek Oro Met Pivka, Skala Sežana, Postojnska jama Postojna in Goriška Brda Vitovlje. Dečki člani domače ekipe so zmagali tudi na tem finalnem tekmovanju in tako postali državni prvaki. Ekipo so sestavljali: Patrik Požar, Domen in Gašper Sedmak in Tilen Smrdel. Zmagovalcem je pokal BZS podeli podžupan Boris Rebec. Balinarski klub Orlek Oro Met Ob poslušanju državne himne. Podžupan g. Boris Rebec podeljuje zmagovalcem pokal. Državni prvaki s trenerjem Andrejem Sedmakom in podžupanom. Čestitke vsem skupaj in veliko balinarskih uspehov še naprej! Suzana Švara PRVI MITING NOTRANJSKO­KRAŠKE LIGE V PIVKI 13. decembra je v Pivki potekal I. miting notranjsko-kraške lige. Tekmovanja se je udeležilo približno 150 otrok iz AK Pivka, AK Postojna, TD Ilirska Bistrica, ŠD Hopla Sežana ter osnovnih šol Cerknica in Borovnica. Mladi atleti so se pomerili v teku na 30 in 300 m, skoku v daljino, suvanju težke krogle in štafeti. Z udeležbo otrok smo predstavniki AK Pivka zelo zadovoljni, saj je s tem vidno, da so mladi radi ukvarjajo s tem športom in posledično dosegajo dobre rezultate. Člani AK Pivka so na domačem terenu osvojili kar nekaj odličnih uvrstitev. Čestitke vsem tekmovalcem. AK Pivka se zahvaljuje vsem, ki so pomagali pri organizaciji. Tekst in foto: AK Pivka Četudi se je leto 2016 poslovilo, je novo leto, novo obdobje, v katerem košarkarje in košarkarice čaka še obilo treningov in tekem. Košarkarska sezona in tekmovanja so se v jesenskih mesecih preteklega leta namreč šele dodobra začela, trajala pa bodo vse do aprila, nekatera še dlje. Košarkarske ekipe so sicer prelomnico v novo leto izkoristile za kratek oddih, predvsem pa z novim zagonom in vso prizadevnostjo že urijo svojo tehniko pod obročem ter se udeležujejo tekem. Mlajše selekcije nogometnega kluba Košana so se v Kozini in Ilirski Bistrici udeležile dveh zimskih turnirjev. Fotografije pričajo o športni zagnanosti, a tudi družabnem vzdušju, ki so jih mladi športniki deležni na tovrstnih športnih tekmovanjih. DKH JANUAR 2017 od 6. do 27. januarja, Hiša kulture Pivka RAZSTAVA: ZORAN PUNGERČAR: PRAZNI OZNAČEVALEC, SLIKE, RISBE, GRAFIKE (organizira: Hiša kulture Pivka) petek, 20. januar ob 19. uri, Gasilski dom Zagorje STARŠI - KRADLJIVCI OTROKOVIH IZKUŠENJ, predavanje Aleša Čerina (organizirata: ŽPS Zagorje in KPD Miroslav Vilhar Zagorje) sobota 21. januar ob 19. uri, Kino Pivka (Krpanov dom) KOMIČNA DRAMA: PATERSON (PATERSON) (organizira: Kino Pivka 041 33 75 99) četrtek, 26. januar ob 16. uri, prostori Društva upokojencev Pivka (Kolodvorska 3) TURNIR V BRIŠKOLI IN TERŠETU (organizira: Društvo upokojencev Pivka) petek, 27. januar ob 19. uri, gasilski dom Zagorje NARAVNA IN KULTURNA DEDIŠČINA ZGORNJE PIVKE, predstavitev dela študijskega krožka, Marjeta Marinčič (organizirata: KPD Miroslav Vilhar Zagorje in študijski krožek) sobota, 28. januar, Športna dvorana Skala ČLANSKA KOŠARKARSKA TEKMA (Pivka perutninarstvo: Koper) (organizira: KK Pivka perutninarstvo) sobota, 28. januar ob 18. uri, Kino Pivka (Krpanov dom) SINHRONIZIRANO V SLOVENŠČINO: POŠAST MOLI (MOLLY MONSTER) (organizira: Kino Pivka 041 33 75 99) FEBRUAR 2017 sreda, 1. februar ob 19. uri, Park vojaške zgodovine Pivka POTOPISNO PREDAVANJE JAPONSKA (JANA PUHAR) (organizira: Turistično društvo Pivka) četrtek, 2. februar ob 19. uri, Ekomuzej Pivških presihajočih jezer »Mokriščni habitati in Pivška presihajoča jezera« Metka Škrlj Manojlović (organizira: KPPPJ in Kovod Postojna, d.o.o.) petek, 3. februar ob 18. uri, gasilski dom Zagorje DEMENCA, predavanje Nadje Vidmar in Vesne Bizjak (organizira: KPD Miroslav Vilhar Zagorje) od 3. do 24. februarja, Hiša kulture Pivka RAZSTAVA: ADRIJAN PRAZNIK, SLIKE (organizira: Hiša kulture Pivka) sobota, 4. februar ob 19. uri, Kino Pivka (Krpanov dom) GLASBENI DOKUMENTAREC: THE BEATLES: OSEM DNI NA TEDEN (organizira: Kino Pivka 041 33 75 99) torek, 7. februar od 15. do 17. ure, avla trgovine Spar Pivka PODARIMO KNJIGO ZA KULTURNI PRAZNIK (organizira Društvo za krajevno zgodovino in kulturo Lipa Pivka) torek, 7. februar ob 18. uri, Galerija Krpanovega doma Pivka ODPRTJE RAZSTAVE OB REKI PIVKI AVTORJA BRANKA ČESNIKA (organizira: Turistično društvo Pivka) sreda, 8. februar ob 18. uri, Kino Pivka (Krpanov dom) SLOVENSKI GLASBENO DOKUMENTARNI FILM: MLADI LEVI: POLNOST ČASA (organizira: Kino Pivka 041 33 75 99) sreda, 8. februar ob 19. uri, Krpanov dom Pivka OSREDNJA OBČINSKA PRIREDITEV OB SLOVENSKEM KULTURNEM PRAZNIKU S PREDSTAVITVIJO ZBORNIKA OB 20-LETNICI KD LIPA (organizirata: KD Lipa in Občina Pivka) četrtek, 9. februar ob 18. uri, Krpanov dom Pivka KULTURNI VEČER OB SLOVENSKEM KULTURNEM PRAZNIKU (organizira: Društvo upokojencev Pivka) petek, 10. februar ob 17. uri v čitalnici knjižnice Pivka ČAJANKA – »LE ČEVLJE SODI NAJ KOPITAR« (organizirata: KD Lipa in Knjižnica Pivka) petek, 10. februar ob 18. uri, gasilski dom Zagorje KOMUNIKACIJSKE SPRETNOSTI Z OTROKI, predavanje Marka Juhanta (organizira: KPD Miroslav Vilhar Zagorje) sobota, 11. februar ob 10. uri in 11. uri, Hiša kulture Pivka USTVARJALNA DELAVNICA ZA OTROKE (organizira: Hiša kulture Pivka) sobota, 11. februar ob 19. uri, Kino Pivka (Krpanov dom) GROZLJIVKA / TRILER: HUDIČ V MENI (INCARNATE) (organizira: Kino Pivka 041 33 75 99) POČITNIŠKE DELAVNICE V EKOMUZEJU: MITI IN LEGENDE OB PUSTU - Romeo Volk (organizira: KPPPJ – prijave na pivskajezera@pivka.si ali 051 68 26 68) AKTUALEN NAPOVEDNIK DOGODKOV SPREMLJAJTE NA SPLETNI STRANI OBČINE PIVKA (www.pivka.si)