6. .številka.
Ljubljana, vtorek 8, januarja.
XI. leto, 1878.
lihaja vsak dan, izvzouiši i>«j<ieaeljke u> dneve po pruzmeiu, ter v olja pu pošti   ity«uj*o i» kv«;ro-uKuriKt) u.u. »:   i>* celo leto 16 ftld., za pol leta h , ld. ■t četrt leta 4 gld. — Za  Ljibljaao bros pošiljanja na dom sa celo leto 13 gld.,   ,a ftetrt leta 3 gld. 30 kr., za en mesec 1 gld. 10 kr.   Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. za mesoc. 80 kr. »a eetrt leta. — Za tnje dežele toliko veo, kolikor poltnioa iznaša. — Za gospode nAitelje na ljudskih šolah in za dijake volja znižana cena in sicer: Za Lj nblj ano *a četrt lotji 2 gld. 50 ki*., po poati prejemati za četrt leta 'A gld. — Za oznanila se plačuje od četiristopue poti*-vrate G kr., če le oznanilo enkrac tiaka. & kr., 6e se dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. Dop'si naj se    vole > . i. — Kuk opisi §e ne vračajo. — Uredmitvo je v Ljubljani v Franc Kolomnovej nisi v. 3 »gledališka stolna".
Opravništvo, na katero >aj *e biagovoujo pobijati naročnino, reklamacijo, oznanila, t.j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" t Kolmanovej hiši.
Telegrami.
Peterburg' (»..januarja. Veliki knez Nikolaj poroča carju: Po neznatnem boji poleg* rasi Tiač-Devna vzela Je naša vojska So-I'i j o , Itusi so izgubili v k npr 1Č4: vojakov.
Peterburg" 6. januarja. Ruska izguba pri prehodu Balkana je manjša, nego se je poročalo in znaša le 200 mož 31. decembra. Turška izguba pa je izredno velika; razpodeni turški vojaki se v celih krdelih ujemljejo; do 2. t. m. jih je uže 600 nalovljenih. — Armada cesarjevičeva je imela 1. t. m. pri Gagori, Soleuiku in Konstanci male boje. — Dunav zamrzuje.
Carigrad 5. januarja. Veliki vezir jEdhem-paša je dal svojo ostavko, katera ee pa nij sprejela. M ah m u t Damat-paša je tudi demisijoniral in je zahteval, da osobno sme v zbornici odgovoriti na napade, ki so se govorili zoper njega.
Galac 5. januarja. (»Pol. Corr.u) Reka Dunav je zamrznila in črez dva dni bodo mogli najtežji vozovi voziti so črez njo.
Moskva 4. januarja. Car je predvče-ranjein sprejel Bedem poslancev raznih dru štev in jim rekel: „Mi živimo ob tacem času, ob katerem je si ozn ost vseh korporacij in stanov občnej blagosti zelo prospešna. Tudi moč nagega naroda, kakor pri vseh velikih narodih, leži v jedinosti."
Peterburg 5. januarja. (Oficijalno.) Bogot 3. jan. General Gurko telegrafuje iz TaškeBe 2. jan. zjutraj ob 11. uri, da je, do
čim bo Rusi zaseli pozicije,  katere so Turki popustili in je en del ruske vojske začel poditi sovražnike, bil pri Bugarovem hud boj, kjer je imel geueral Veliaminov svoj oddelek, ki je bil sestavljen iz 5 bataljonov, 1 brigade, G topov in 1 brigade kavkazkih kozakov. Ta rusk oddelek, ki je bil postavljen proti So fiji, prijelo-je iz Sofije prišedših  12 taborov Turkov so kavalerijo in 8 kanoni, ter ga od treh strani j oklenilo.  Turki so prijemali z naskokom.   Prva brigada 31. divizije jih je pustila približati se na 50 korakov, je izstre lila in potem z bajonetom  sla nad-nje. Po kratkem spopadu, v katerem so naši hrabreči vzeli jedno zastavo, bili so Turki odbiti in, pustivši 1000 mrtvili, pričeli so bežati, po-deni od Rusov.   Ruska izguba ima, kakor se sluti, 200 mrtvih in ranjenih.   Ta boj je bil sijajen in zasluži vse pozornosti, ker je general Veliaminov, dasi v kritičen položaj pri-šedši ter brez vse pomoči, Turke zmogel, b čemer je drugim vojnim oddelkom dal priliko, svojo stvar nemotenim izvršiti.   Kaše trofeje pri zasedenji Arab-Konaka in Taškese Se nijso znane. V Šandruiku vzeli smo deset Krupovih jeklenih kanonov, katere so bili Turki popustili. General Gurko ju nameraval 2. januarja iti proti Sofiji, a o tem še nijsmo ničesa izvedeli.   Ob oddelku  Dandevilovora,  ki jo moral Šandruik obiti preko Babagore, ho prišla takova poročila: V noči mej 28, in 29. dec imel se je ta oddelek hudo  bojevati, a ne s Turki nego se strašuim snežnim metenjen ter 15 stop. mrazom na Rabagori, 5G00 Črevljev visokej.   Štiri topove je sneg popolnem za medel in so jih tekar tretji dau Bulgari, pod nadzorstvom zdravnika Caregradskega, ki je od Turkov k nam pristopil,  iz snega iz
grebli. Deset oficirjev in 810 vojakov je zbolelo zaradi velikega mraza, 53 jih je zmrznilo. Mimo tega strašnega položaja se je oddelek Dandevilov hrabro držal.
Vojska.
Velik dogodek je zopet denes zaznamo* vati. Rusi so vzeli S of ijo. Kakor oficijalni ruski telegram poroča, palo je pri vzetji Sofije le 24 Rusov, torej so se Turki umaknili,, ker so videli, da bi bil boj zastonj.
Sofija (po bulgarski tudi Sredce, Sredica) je za Carigradom najvažnejše mesto v Evropi. V tem mestu se stekajo ceste iz Stare Srbije, Rulgarije, Rumelije, Tracije in Macedonije; tu je trgovina jako živa. Zdaj ima mesto baje le 20.000 prebivalcev, a je prej imelo jih več. Leta 1737 so Sofijo vzeli bili Avstrijci, od tačas naprej Rulgari nijso videli neturškega oblastnika, kakor zdaj zopet brate Ruse, ki so jim svobodo prinesli.
Pred vzetjem Sofije je bilo več krvavih bojev, katere zgoraj ponatisneni telegrami opisujejo. — Sedaj pride najbrž kjo okolo Ihti' mana, kjer bode Sulejman branil Rusom pot na Pilipopelj, do večjega in krvavejšega Bukoba.
Iz Ho lg rada se „ T ime so m u poroča, da je vstaja v lio sni zopet narasla in vstaši celo utrjene turške kraje napadajo.
Iz Krete se BDaily Telegraphu" poroča, da so Turki tam angleškega konzula z noži v roci podili, a tur.-ko vojaštvo nij ničesa storilo.
Iz Kiša dezertirajo vsak dan turški vojaki, katere Srbi v Aleksinac pošiljajo. Srbi bodo Kiš začeli bombardirati, kadar jim dojde 30 ruskih teških kanonov za oblegovanje.
Iz Soluna se piše, daje tam zdaj 7000 novih turških vojakov,  kateri  se vadijo v
D
Razvoj svetovne poezije.
(Spisal J. B. K.) (Dalje.)
In sedaj stopimo iz krajev, kjor smo videli vladati oni temeljili tipus orijentalskega slovstva, nebrzdauo iu neomejeno fantazijo, stopimo iz izhoda preko morja, v kraje, kjer je človeštvo dospelo na najvišji vrhunec omike in kulture, kateri je bil v starem veku sploh mogoč in kjer je jasno solnee obsevalo divne umotvore grškega duha uže davuo prej, nego je pričelo kristijaustvo svojo prerojovaluo pot črez zapadno zemljo.
I le 1 las je dežela svobode, humanizma in lepote. Iu, kakor so Grki čestili svojo bogove le kot popolnejše ljudi, tako jim je bil človek tudi početek in konec vere iu umetnosti. Človek ne bode nikdar svoje natore premagal, on jej je podvržen; zato pa naj jo
spoznava, povišuje in blaži. To je skrivnost heleuskega veroizpovedanja, in mej tem, ko so orijentalski rodovi le v čezuatorna bitja zrli, katera jim je slikala njihova silna fantazija, mej tem je bil Grkom človek prva iu zadnja postava, in iz prepričanja, da je zemlja edina domačija človeška, izvirala sta tudi ona sigurnost in oni mir, katera označujeta Grke v življenji iu umetnosti.
Iu katero ime si hočemo zbrati iz dolge vrste, ki se odpre tukaj jasno in svitlo našim očem. Od pevca lliade in Odiseje stopamo preko llomeridov, preko Ty r tej a , Alkeja, Sapphe, Anakreja, Pindara do K šila, S o f o k 1 e j a iu K u r i p i d a in preko sto iu sto druzih, ki so zložno delovali in pomagali grškemu duhu do onega veličastva, katerega spomin iu vpliv se je ohranil do dandenes.
Po raznih krvavih bojih, mej soboj in z orijentalnimi rodovi, koncentriralo se je vse duševno življenje grško v A ti ki, katera demokratična ustava je pospeševala individuelno
izobraženje in napredovanje posameznika, in od tod se je raztezalo, solnčnim žarkom enako, duševno življenje na vse strani Grške. Ko je pa macedonsko svetovno kraljestvo obseglo tudi A tik o, preselilo soje duševno delovanje v Aleksandrijo, k dvoru Ptolemejcev, in tu je stopila na mesto produktivnega stvar-jevanja le posnemajoča učenost. In ko je rimski kolos se svojo jekleuo roko založil zadnji udarec helenskoj samostalnosti, od tedaj je šlo helensko slovstvo tudi vidoma v propad. Zadnji bliski nekdaj tako žarečegn, veličast-tiega helenskoga duha pokažejo se nam še v Ileliodoru iuLukianu. Zadnji posebno ima kulturnozgo loviusko veljavnost, vsaj je se svojimi satiričnimi zbadljaji pomagal pri propadu stare trolmele vere, v času, ko je nastopalo kristijaustvo svojo misijo v zapadu. On je bil Voltaire starega veka.
Iu kakor bo Rimljani, ko so podvrgli Grško, pobrali soboj vse umotvore, kar so jih uašli v pribojevanih mestih, vse podobe, sta-
orožji. Hranjeni in oblečeni so slabo, zarad tega radi zbolerajo.
Razvitek orijentalnih dogodljajev leta 1877.
Bilo je koncem meseca decembra 1. 1876, ko ko bili naj veljav nejši diplomati vseh evro-pejskih držav v Carigradu zbrani, da bi tam že enkrat poskusili trdovratnega Turka orne-čiti in da bi mesto berlinskega memoramla, katerega so Angleži tako neusmiljeno prečrtali, nov Btatus ustvarili, po katerem bi še bilo mogoče uže pretečo vojsko zabrauiti.
23. decembra leta 1876 se je velevažna konferenca pričela in 14. januarja 1. 1877 so izročili pooblastenci evropejskih držav Turčiji ultimatum, v katerem so ji evropejske terjatve najskrajnejše omejili. V tem ultimatumu se je terjalo boljše Btanje za podjarmljene osvoboditi. Slovane, in mej drugim tudi, da se volijo pod evropejskim varstvom guvernerji za Bul-garijo, Bosno in Hercegovino. Kar Be tiče integritete turškega carstva, se je evropejski državniki v programu nijso dotaknili. Turčiji bi bilo tedaj se ostalo gospodstvo nad slovanskimi deželami, če tudi precej omejeno.
Kakor se vidi, bili so ti uveti Turčiji veliko ugodnejši, kakor bi nam Slovanom všeč biti moralo, in nikakor bi to za nas ne bila zmaga, da bi bo bili Turki takrat podvrgli. In vendar se nij tako zgodilo. Gnjila Turčija, toliko omilovani bolni mož se je drznil celej Evropi v zobe pljuniti in njeno pomoč naravnost zavreči.
20. januarja leta 1877 izdal je veliki vezir Mithad-paša proglas, v katerem zame-tuje program evropejskih držav, češ, da Turčija ne bode trpela tujega jerobstva in da so posamezne točke programove take, kakoršne sprejeti bila bi samo le čisto pobita država prisiljena. Turkoljubi so ta odgovor Mithad-pašin kot svojo sijajno zmago nad zvezde povzdigovali. Mithad-paša bil je njih najvišji prerok. Ti slepi sovražniki Slovanatva in pravičnosti sploh nijso še takrat spoznati hoteli, da je Mithad-paša z 20. januarjem 1877 uže tudi bodočnost Turčije zapečatil!
Turčija je tedaj samovoljno carigradsko kouferenco razpršila; ko je še kmalu za tem Mithad paša celo turški parlament sklical, češ, naj vidijo države tudi Še turški moderni ži velj, osupnila je za mah Evropa; nij se nam-reč nadejala take opozicije od strani bolne
Turčije. Še enkrat je prigovarjala Evropa Turčijo, na vendar odjenja, a bilo je tudi to opominjanje zahman.
Mithad-paša se sicer sam nij dolgo veselil svojih penastih zmag. 5. februarja 1877 je bil ujet in prognan. Kar je ta ljubimec židovsko-nemčurski v prognanstvu delal, kako so se njegove naprave v Turčiji obnesle, nam je še živo pred očmi. Lavorov si nij prislužil ta visoko opevani diplomat; prouzročil pa je Bvojej domovini vojsko, — ki je njen gotovi propad !
Po vseh teh turških izjavah se je namreč tudi Rusija primerno pripravljati pričela. Uže poprej je bila ruska armada ob Trutu za marš pripravljena in 10. novembra 1876 govoril je ruski car v Moskvi veliko besedo, v katerej je slovanskemu svetu obljubil, da hče na vsak način  rodne brate ob Balkanu
Ko bo Turki evropejsko posredovanje tako nepričakovano odbrcnili, prišel je tudi za Ruse osodepolni čas. Hitro je še odposlal ! knez Gorčakov noto evropejskim drŽavam, v katerej jim je naznanil, da je Rusija v imenu Evrope oproščenje kristijanskih Slovanov prevzela. Lord Reaconsneldov londonski program od 31. marca Turčije nij zamogel več preobrniti, ona je trdno zahtevala, da mora le krogla odloČiti!
Ruski car osvoboditelj je odpotoval 20. aprila v Kišenev in tam je proglasil 24. aprila vojni manifest. Tisti dan so uže tudi ruske armade mejo prekoračile.
Kako slavno so naši severni bratje vojno pričeli, nam je vsem še v živem spominu. V noči od 26.-27. junija bo pri Zimnici sijajno prispeli unkraj Dunava. 1. julija bili so v Bjeli, 7. v Trnovem in 13. bil je slavni Gurko uže onkraj Balkana, na poti proti Adrijano polju. 16. julija so vzeli Rusi z naskokom trdni Nikopolj, kjer so nad 6000 Turkov in 2 paši ujeli. Ob istem času marširala sta tudi azijska poveljnika, Loris-Melikov in Heiman, brez ovirov proti Erzerumu, ko jima je uže poprej utrjeni Ardahan v oblast padel.
"V Carigradu so ti sijajni ruski vspehi prouzročili silen strah. Slovanom sovražni svet začel je na vse moči ropotati in javkati in kdo ve, kaj bi bili takrat učakali, da ne bi bila osoda takrat nenadoma Rusom osorna postala!
V Aziji Zevin, v Evropi Plevna in ruski tako sijajni prospehi splavali so po vodi. 19.
in 30. julij, ter 10. in 11. september bo nant protili pri Plevni slovanske nadeje popolnem uničiti.
Židovsko ne mf-urska gnjat je triumfiral«. in nas Slovane nad vse moči psovala. Magjari so veselja skoro znoreli. Mi pa smo trpeli ia mirno čakali boljših časov; svesti pa Brno si bili, da naša sveta in pravična stvar končno zmagati mora! Naše nade nas nijBO goljufale. S 15. oktobrom bila je v Aziji pri Aladžadagn. Muktarjeva armada popolnem strta, kmalu za tem padel je Kars, najtrdnejši ščit turški v Aziji.
10. december maščeval je tudi evropske nezgode dovelj. Padla je Plevna, ž njo nepremagljivi Osman. Uže nad 100.000 turških ujetnikov je v ruskih rokah in 31. decembri, tedaj še v teku leta 1877, bilje hrabri Gurko v drugič onkraj Balkana.
Turčija je prisiljena miru prositi; njeni prijatelji, ki bo jo k vojni prisilili, zapuščajo jo jeden za drugim. Ponosni Anglež, skrivni zaveznik Turčije, je primoran za njo mir beračiti. Ali Rusija dobro ve, kaj je žrtvovala, ona tedaj tudi ve, kaj bo zahtevala.
To so tedaj v kratkem orijentalni do-godjaji leta 1877. Mi Slovani smemo ž njimi popolno zadovoljni biti, kajti došlo nam je popolno zadostenje za naš up in strah, liže namreč pokajo ob Balkanu vezi 500 letnega robstva, uže se prikazuje našim rodnim bratom svitla zarja narodne svobode! In kako ne bi se tudi mi Slovenci se svojimi zabalkanskimi brati tega veselili, saj smo Bi lehko v svesti, da bo z njih svobodo tudi nam boljša pri-hodnjost zagotovljena!
Naše nasprotništvo.
m.
Naši nasprotniki pravijo dalje, da so sovražniki federalizma. To ne de* dosti. Prav dosti bo ideja federalizma, ki bode jedenkrat v Avstriji gotovo zmagala, te nemškutarske grožnje ne buji. Veliko še močnejših od teli ljudij se ne straši. Pa oni so tudi sovražniki enostranskih narodnih teženj 1
Vi, Tagblattovci, ste čudne vrste ljudje! Kje ste še videli mnog ostranske narodne težnje? Vsak narod, kakor vsak človek, enostranko najpoprej pravi: Bog je sebi najprej brado ustvaril, in jaz ne poznam naroda v zgodovini, ki bi bil v svojih težnjah to, kar je „Madchen filr alles". (Poljaki mo-
tue in druge umetniške dragocenosti, tako se je tudi stari helenski poetični duh preselil k njim, in iz njega so sesali moči in kreposti za Bvoja dela. Rimsko slovstvo nij rimsko narodno, samo iz sebe, — ono je le od -Bvit helenskega. Rimljan je bil praktičen, matematičen mož, in naloga njegova, katere si je bil popolno svest, je bila: vladati ves svet.
„Tu regere imperio populos, Ilomauae, memento lu zaklical je Virgil v svojej Eneidi, in v istini je bila Rimljanom politika ono, kar bo spravili na najvišjo sfopinjo, zapustili so spomin na neumrjoča bojna in diploma-tična dela, katera so izvršili so svojim bistrim umom in bč svojo železno pestjo. In zapustili so nam jih kot svojo večno oporoko, iz katere pije iu zajema dendenes še vedno vsa državljanska in juridična veda svoje pravo. Poezija njihova pa nikdar nij bila narodna, originalna, in nikdar nij segala v nižje kroge; le omi-kanci so jo gojili kot igračo, in se je veselili,
kakor onih podob in slik, ki so jih pobrali po Grškem. Le v prvih početkih najdemo sledi narodnej poeziji rimskej v pesnih, ki so jih peli fratres Arvales ali Salii; to so bila namreč carminaSaliaria. Pa v času, ko so se ta jela komaj razvijati, ^poznali so omikanejši Rimljani uže grško slovstvo, in obrnili se po vsem na tisto. Livius Andronicus je prestavil Odisejo, in od tistega časa so postale grške poetične forme stereotipne v latinskej poeziji. Prišli so za imenovanim v teku predzadnjega stoletja pred Kristom Plautus, Teren-tius, Ennius, Lucretus, Corus, in drugi, pa še le, ko je propala republika rimska in z njo stare stroge navade in šege, in ko je prišlo cesarstvo se svojimi finimi in ža-libog tudi nenravnimi običaji, ko sta pričela luksus in bogastvo gospodariti, dospela je tudi rimska poezija, lastnina bogatih in omikanih krogov, do svoje najvišje elegance. Virgil, Catul in Ilorac, za njimi pa T i buli,
Proporci j in O vi d — to so zvezde tega časa, katerih svit je neumrjoč. Pa, kakor je dospelo rimsko cesarstvo do one velikanske moči, o katerej je bil Virgil prerokovaje one besede rekel: „Tu regere imperio populos Romanae memento," v tistem času se je pričel tudi propad družbe, nravi in poštenosti rimske, ka-koršnega nij videl svet nikdar prej niti pozneje. Zastonj je še slavni Ju ven al pel svoje satire, v katerih nam v groznih barvah slika nesramnost in brezvestnost rimsko — zastonj, država je šla nezavrljivo v propad. In ž njo je postajala tudi poezija vedno revnejša, vedno gnjusnejša, vedno bolj sužnja onemu, ki jo je plačeval. In koncem se je razrušila nekdaj tako silna rimska moč pod navalom severnih narodov, v notranjem pak jo je razdejala polagoma tudi nezavrljivo rastoča ideja, ki je bila prišla od daljnih bregov Jordana v trhlo in gnjilo družbo rimsko. — Štiri dO pet sto let je trpelo konvulzivično umiranje
robiti, pa tudi oni jed no stransko v vsem svoje narodne težnje lore'!)
A propos, kake so pa vaše narodne težnje 1 Urez skupnosti narodove, v zraku viseči vendar ni jate! No, in ker vi tudi za „kranjski folk" delate, so vaše narodne težnje mnogostranske, hočete slovenski narod z nemškim jezikom, nemškimi navadami etc. osrečiti. Potem bo ta ljuba naša kranjska dežela in nje narod prav „mnogostransk" evropsk čudnež. Ali pa razumete vi, Kranje rojaki, mnogostran« ko narodno teženje v tem smislu, da vaša „nemška kultura14 slovenski narod popolnem kot narod odpravi? Vi ste pač tudi jednostransko narodno-težeči in to po najno vejšej narodnosti, narodnosti protinarodnej. Kaj tedaj blebetate o svojem sovraženji jednostransko narodnih teženj! Vi hočete slovenski narod na Kranjskem po tej fasoni, mi po drugej na boljše stalo Bpraviti; jednostranske so pa te narodne težnje vse, vaše kakor naše. Vse tedaj nema kar nič smisla, kar svojim bralcem povedati hočete, le zadnji, po si- dn ič navedeni stavek: „zur Kliirung" etc. ima smisel, če ga za so obstoječega vzamemo. Vzemimo ga tako in, če se to izvede, potem je gori navedena doba sprave slovenskih rojakov prišla. „Tag-blatt11 ima enkrat prav, naše narodne težnje so še nejasne nekaterim rojakom. Nekaj jih je, ki mislijo, da hočemo mi „jednostrau-sko narodni" ljudje vse, kar ima Nemštvo ali Italijanstvo dobrega, lepega, slepo zavreči. Oni nas ne razumejo prav. Naša narodna težnja je, da se vse, kar imajo drugi narodi dobrega kulturnega, vzame v naše dežele, to pa po jedino pametnem potu, na podlagi onega jezika, katerega narod uže zna. Sinovi naše domovine, ki bo v položaju, v višje šole priti, se bodo na pr. nemškega jezika navadili, in tako zajemali nemško omiko in jo v slovenskem narodnem duhu masi svojega naroda v tem razumljivem jeziku podajali.
„Tagblattovci" menijo drugače: narod mora ves prej nemški znati iu potem bode masa tega naroda sama kmalu pri izviru nemško omiko zajemala. To pa se nij še nikjer na Bvetu zgodilo. Narodu, in tudi malemu narodu, katerega dom ima dosti gora in gozdov, jezik celo vzeti, to je delo več Bto-letij. To bo pravi narod še le črez par sto let v stanje kulture spraviti, mej tem časom pa je narod nekulturen mej narodi, ker drugi narodi se omikajo po njihovej uže postavlje-
noj kulturi, naš bi se pa še le sredstev, jezika učil, po kojem bi prišel do tega uka t
Ta „Organ der krain. Verfassungspartei" zove to poslednje teženje „ zastopanje kulturnih interesov". Drug bo pa rekel, da je to zastopanje nekulturnih interesov.
To vprašanje, kakor je tudi jasno količkaj zdravim možjanom, našim nemškutarjera nij jasno. Gospoda ustavoverna: „Licht, mehr Licht" ▼ tem oziru, pa smo jedini. Torej vi, ki ste po agitaciji „kiinstlich" ovo zarobljeno miSljenje spravili mej nekaj rojakov kranjske, štajerske ter koroške dežele, pojasnite te vaše nespametne „narodne težnje", in vi ste jih spravili iz pota, ki je opasen ali ,,gefiihrlich", ker naši in vaši vnuki se bodo vam smijali. Potem se bodo nasprotja združila v pošteno pametno, če tudi jednostransko narodno teženje.
Če vzamemo vse vkup, kar ,,Tagblatt" reči hoče, (kar reče je nelogična bedarija,) potem smo še daleč oddaljeni od sprave; on hoče, da mi akceptiramo njegovo ravno navedeno načelo, in tega nikdar ne bomo, ker stali bi za obrambo jako nespametnega načela, kar bi nam vsi pametnejši tujci ter naša pametnejša mladina zamerili. Bojevali se bomo tudi zanaprej, ljubi nemčurski butelj Matevž, in dokler bodo taki ljudje zastopali ustavo verno vašo idejo, kakor je le ta „Tagblattov" zdaj ena leta sem, ne bomo prišli: „zur Ver-schmelzung und Versiihnung der Gegensiitze", ker ta list je čudno, čudno ,,begriffsstUtzig", ali bolje — tak, da mu pri komolcih in kolenih zija nerazum in bedarija venkaj.
S—c.
Politični razgled.
Notranjo «l<k£s<»lc
V Ljubljani 7. januarja.
Dunajski listi bo prinesli novico, da je četki znani žurnalist in poslanec Skrej-šovski odložil uredovanje ,.Politike," ker je v nejedinosti z Riegrom. ,,Pol " pa pravi, da je vse to zlagano. — Isti list prinaša v petek članek iz rteresa Skrejšovskega, ki govori za to, da Čdn naj ostanejo v pasivnej politiki, pa da na vso silo porabijo orijentalno vojsko za sebe. — Kaj in kako poslednje, to se ne pove.
Odsek za m*t/ittlha z Ogersko je baje vse podloge uže rešil, izvzemši one o 80 mi-lijonnem dolgu in o kvoti. Ogerski odsek je v soboto baje zopet delati začel.
fšrvittski udje ogerske komisije za svetovno razstavo parižko so se razšli, ker so
rimskega carstva, — in, ko je Ju lij an v obupu zapustil svoje temple in bogove, palo je na kup staro poganstvo. Iz razvalin njegovih pak je privihrala zastava krščanstva, ki je postala podloga modernemu slovstvu. Jaz menim tu etično dušo kristijanstva, nikakor pa ne dogmatičnega telesa. Karakteristikou vsacega dogmatizma je, da pospešuje napredek, dokler je njegovim namenom ugoden, ko ga pa jame prehitevati, postane ljut sovražnik vsacega nupredka.
Poetična hčerka kristijanstva, ali boljo katolicizma, karakteristično znamenje srednjeveške poezijo pa je romantika. Da bi iz-pregovoril več in obširneje o tem duševnem cvetu one, sicer tako temne dobe, mi ne dopušča na kratko odmerjeni prostor. Torej lo par besedij. Duša romantike jo ljubezen in sicer dvojna: do Boga in do ženstva. Obadva momenta imata izvir svoj v kristijanskej ideji, in s tem je označeno tudi nasprotje s staro
klasično poezijo. Vitežtvo pak je telo, ki oklepa ono dušo, in v njem je dospela romantična ideja do svoje najvišje popolnosti. Pogumni vitez, ki se bori in preliva svojo krv za malo znamenje ljubezni od strani čestene deve, to je vedno se ponavljajoči temeljni sujet srednje veških poetičnih dol. Tolog romantične ideje pak nahajamo še reminiscence na klasike in seveda prikrito narodnostno idejo. Ta hoj mej temi elementi gre kot rudrča nit po vseh slovstvih, po Francoskem in Laškem, Španskem in Portugiskem. V nemškem čutimo to nekoliko manj, ker prevladujejo še spcmini na staronarodne epose, kateri so se sami morah ukloniti romantičnemu gibu.
Na Francoskem, v krasnej, cvetočej Proveuce, gojila se je prvič ona romautična poezija. Trubadurji so prepevali na dvorih vitezov svoje pesmi. Cvetela je ta poezija, dokler jo trajalo viteštvo. Ko je to propalo, poginila je tudi ona.  lu kakor v jugu truba-
jim Magjari Žaljive pogoje stavili za podporo hrvatskih izložuikov. Magjar je zmirom in povsod enako brutalen.
V mi u I<» 4l riirtV4».
O fV»-*f»flr se zdaj piše, da se oborožu-jejo samo zato, da bi grške provincije prinle-nili in zasedli za sebe, kadar bodo drugi Turčijo razbili. Da bi pa Grk sam pomagat šel precej, zato nema poguma.
V €?*9r9<f*-fwfli€ same zmešnjave. V parlamentu se vladi delajo najhujša očitanja, da svoje dolžnosti nij storila, veliki vezir in dozdaj vsemogočni sultanov svak Mahmut-Damat dajeta ostavko, poslednji le prosi, da bi se smel zagovarjati; mej tem tepeni generali drug druzega dolže neznanja, in od zunaj se na porto pritiska — povsod le zmešnjave in nezanesljivosti, ki delajo zdaj še mir in premirje nemogoče.
Vse oči se zdaj poleg orijenta obračajo tudi v siš»tflif<». Ali bode Angleška res Turkom na pomoč šla, ali bode nevtralna ostala. Kraljica in lord Beaconsfield, prej Disraeli zvan, sta baje za vojsko, Derby in Salisburv zoper, b poslednjima pa tudi vsi liberalci zoper vojsko. „Times" pravijo, da angleški interesi ne škodujejo, če se gre Anglija borit za Turčijo. Taka vojska bi bila najblnznejša in n a j n e m o ra 1 n e j š a, kar jih je Anglija kedai vojevala. „DaiIy Nevvs" pa je še energičneje zoper vojno. „Azijatska skrivnost" (juda Disraelija) in „neko osobno vladanje" (vmešavanje kraljice) se zarotu-jeta proti pravim interesom Anglije. Mi imamo, pravi „D. N.u,v jednem delu države lakoto, v južnej Afriki nam preti vojska, mi v Indiji ne moremo nobenega vojaka pogrešati!"
Domače stvari.
— (Notarijatska mesta) v Idriji, Vipavi, Bistrici, Ložu, SenožeČem, Tržiči, Kranjskoj gori, Krškem, Velicih Laščah, Radečah, Metliki in Trebnjem so razpisana. Pomanjkanje slovenskih juristov po enej strani, po drugej pa vse v državno službo sili, svojej svobodi na škodo!
— (Koledar za na steno), jako eleganten, slovensk, s krasnim bar veno-tiskom okinčan, Be dobiva po 1 gld. pri Ivanu Hribarju, gl. zastopniku „Slavije", ali pri knji-garju Giontiniju, v Ljubljani.
— (Imenovanje). Avskultanta dr. Aleksander Globočnik in dr. Avgust Nemanič sta imenovana za sodnijska adjunkta, prvi v Konjice, drugi v Slovenji Gradec.
— (Vabilo.) „Bralno društvo" v Vipavi napravi 12. januarja t. I., zvečer ob 8. uri, v dvorani gosp. Stigler-ja večerno zabavo, men-javno ples in šaljiva loterija. Vstopnina z rod-
durji liriko, tako bo gojili v severu truverji epiko in od njih izvirajo ona znana slavna dela starofrancoske epike. V šestnajstem stoletji pa vidimo vstajati početnike francoske klasične literature pod Francom I. in pod Ludovikom XIV., o stari romantiki nij Bledu več. Na njeno mesto stopnjo klasični izgledi Grkov in Rimljanov. Tu srečamo imena M o-liere, Corneile, Racine in Voltaire. V njihovih rokah se prične ono delovanje, ki ga Imenujemo slovstvo osvobojenja, in kar jo bil Lukian staremu poganstvu in rimsko-bi-zantinskej družbi, to je Voltaire katolicizmu in deloma posredno razuzdanemu francoskemu dvoru. Delo onciklopedistov je končala francoska revolucija. Na razvalinah njenih pa sj je rodila novoromantična šola Chatcau-briand, Lam ar t ine in glava njihova Viktor Hugo iu brezštevilna vrsta njihov h sorodnikov.
(Daljo prib.)
Uno r>0 kr. P. t. dame vljudno prosi v preprosti opravi priti Odbor.
— (Družba sv. Mohor a.) Po oilbo-rovem sklepu so udom družbe sv. Mohora prihodnje leto namenjene sledeče knjige: 1 „Slo venski <;oftineu — t. j. nalaganje beril in evangelij ob nedeljah. 2. „Potovnnjc v Rim". Spisal Jakob CTbmiUak. :s. nObčna zgodovina". Spisuje g. profesor Josip Staro. Peti snopič, v obsegu 10 tiskanih pol, pripoveduje dogod-be srednjega veka do konca križarskih vojsk. 4. „Umni sadjerejec." Poduk, kako sadje pridelovati in ohranjevati, sadna drevesa in sadje Bpoznavljati in razločevati; spisal g. Frane Kuralt, profesor na slov. kmetijski šoli v(io-rici. V poduk bode uverstenih 52 podob. 5. „Slovent-ke večeruice,-' XXXIV. zvezek v obsegu 8 tiskanih pol, bodo donašal obdarovane povest i, životopise, pesmi in druge kra-tkočasne spise. (>. „Koledar za leto 1U7D" z imenikom vseh udov in raznovrstnim podučnim berilom v obsegu 13 tiskanih pol. 7. Poverjenikom, ki naburo v svoji f xri 50 ali več udov, se bode razun naročnih knjig poslalo po vrhu primerno število družbinih bukev iz prejšnjih let, da jih po svoji razsodbi razdele, ali šolam, ali farnim bukvarnicam, kacemu društvu ali
drugim podobnim zavodom. Po tem načrtu si bode odbor prizadeval, da bode družba sv. Mohora tudi  prihodnje   leto  rešila prevažno
svojo nalogo v blagor in čast mile slov. domovine. Pri toliko neugodnih razmerah, ki elanđenea stiskajo na& narod, bodi lepo cve teča drUŽba sv. Mohora naša dika, naš ponos, naša tolažita! Nabira družu<kov naj se sklene z zadnjim dntvom meseca febr. 1878. Letnina za vsako posamezno osobo ali ustanovo iznaša 1., gold. dosmrtnimi za posamezne osebe, za farne in šolske bukvamice in društva 15 gld. na enkrat, ali 8 gld. dvakrat v teku enega leta. Kdor prvikrat v družbo stopi, naj pove, da je nov ud. Imena družnikov naj se pošiljajo z denarjem vred pod naslovom: „Družba sv. Mohora" franko v Celovec do 5. marca 1877.
Razne vesti.
(Zaradi neplačanega davka) so nedavno tega v Hakos Paloti zarubili in prodali ubogej ženici jedino kravico, vse nje premoženje, — in to jo je pripravilo v takovo obupnost, da jo skočila v vodnjak, kjer je utonila.
* (Na smrt) je obsodila aradska vojna sodnija (na Ogerskem) trihuzarje; prvega, ki
je svojega stražmeštra zavratno ustrelil, bodo* obesili, dva ostala, katera sta hotela umoriti svojega vodjo, bodo pak ustrelili.
* (O slabih časih) tožijo celo rablji, Kninoinski rabelj g. Teuče jo bil te dni na Duuaji, kamor jo prišel cesarju tožit se, da jo dosle živel o nagradah pri obešanjih, a sedaj zločince tako redko kaznujd se smrtjo, da. mu nij nuie več izhajati. Mož je 01 let star in je baje uže preko 200 ljudij spravil v večnost.
Dunajska borza 7 januarja.
(Izvirno tolegrafično poročilo.)
Enotni dri. dolg v bankovcih   . gld. 05 krv
Enotni drž. dolg v Brobru t!tJ    w   40 „
/.lata renta........ 74    n   20 „
IH60 drž. posojilo..... 118    „   80 „
Akcijo narodno banke .   .   .   . *U/    „   — n
tVroditne akcije   ...... 20ii   „30 „
London......... 1 Li)    „   60 „
Napol.......... -H    „   58 „
0, kr. cekini....... 5    „   8«»/« n
Srebro ........ 103    „00 „
Državno marke...... 59    „   16 „
V „Narodnej tiskanu*' v LJubljani jo izšlo in se dobiva:
VIII. zvezek „Listki":
Pomladanski valovi.
Roman, spisal I. Turgenjov, poslovenil dr. H. Samec. 8« 17 pol. Cona 00 kr.
5' B» o
m F
»''tli
11 * 3.
-*i tr1 =. ta o S
■*!*■"
1*8 -S »
tr o •»
i b -315
I   N  3? j
tK H * e
£a e *2
a» l -
H tr "
? sr is
H
o
s- S.
f
M !
2 cr
a; o
£ 9
CD
a
»m
Štev. 72.
Razglas.
(—i)
Pobiranje pasjega davka za leto 1878 se je s 1. jauuarjem t. 1. pričelo in sicer za vse pse brez izjeme.
Posestniki psov naj si najdalje do 20. t. m. preskrbe murke, za katere plačajo pri mestnej blagajnici takso 2. goldinarjev.
Z ozirom na §. 14 izvrševalnih pravil za pobiranje pasjega davka se vsi lastniki psov opominjajo, da o pravem času takso vplačajo, ker od dno 21. t. m. naprej bodo vsi oni psi, kateri se na ulicah dobijo in nemaju za letos veljavne marke, takoj od konjača polovljeni.
Mestni magistrat v Ljubljani,
2. januarja 1877.
Naznanilo.
T.iUvUla« ijNki odbor »varovalne Imnke „HLOVENIJE" v IJuUIjuni namerava dvo bankini hiši v Ljubljani, to je:
0>   lii^n   iitf T    Pr' zvezdnem drevoredu ležeča,
ilj lllStt »l/. <•*&** f, katera na leto 5i700 gold. ueso in je po sodnijski cenitvi na 38.000 gold. con jena, in
1. \   |iiw*i   wd     11*111    blizu južnega kolodvora ležeča, pod
U J llli>tt »I. A\3\Jy imenom „Scbmierfabriku znana, katera na leto 720 gold. nese, in je po undnijski cenitvi na 0.000 gobi. cenjena, po ofcrlnom potu prodati.
Ponudbe (oforte), katerim mora 5 "/0 vadiuma priloženih biti, sprejema gospod Ivini Ar ko, c. k. notar v Ljubljani, <1<> 1CJ. tebruurUu 1H78, kateri dan so bodo ponudbe odprle in pregledalo.
Za sprejem jedno ali druge ponudbe, t. j. Hatilication, si podpisani odbor pridržuje obrok 14 dnij.
Na ponudbe bre« 5 U/Q vadiuma se ne bode ozir jemalo.
Vadimo petprnjetih ponudeb bo bode takoj vrnil.
V Ljubljani, 4. januarja 1878.
Likvidacijski odbor zavarovalne banke „Slovenije" (4—1) v Ljubljani.
Lekarna „pri sv. Leopoldu" na Dunaji,
Stadt, Ecke der Planken- und Spiegelgasse.
priporoča p. a. občinitru culo Trato pravili rtlrtii llnlli iu t milfl ■■ i li Nri-dNl «• v. ki so bo Vftelej kot birntn. lxk*s»lii in gotovo ozdruviln.
Tlim- b|.i u .il ju o tirni.
P. n. nln inaUii naj ■« Tarujo pred nnkupom hLiMIi ponarejanj, ki m-iiniju nikukorHin^ii vapoliu, iu io proii, da> aamo ono Npccljltlltete za |irHVO
h I. i. 1111. -, ki uitsu firmo uoaiju.
Neusteinove posladkorjene pile sv. Elizabete za čistenje krvi u^^n'Sra^ujr:^
iloliro poaolino pri lioluzuili t .poilnjih or«anili, /imiri, lxilcznili prHiiili organov, kozo iu otlj , otrok in žt>uik ; oilprnvijo ra-protjo, pravi vir največ lioli-ziiij. Ta |>ila Jo najlioljai in ri»j-ii-ni-i-i i/.ilolck ta bitu. 1 vular, b *kutuljic, a 1'iU pilnuii, atuuo 1 ti . poaamozuo akAtljicn 15 kr.
OdlllaOVlUI« ho t. Jako <-fi*|«*4-i m M|iri«-al«iiia ihoriH'Ka     «■!«»vnl«'ii pmi. 1'iihu.
Beaume Girome,'t,,u Mit7»v"1"" Dr. Calimanna lasno barvilo, KJ:::;";„
velomu laau vaako barvo (fcruo, rujavo, ninionoj a gld.
Orijentalni prah za dame, 11,,,-fS SŠ;
()>«lo ali ro»a) l gld  in \ n<» kr.
Elektro-motorični vratni trak, Z■u'jt:^
najbolj«.....pob I kIiI. ,vi kr.
Fl Rpiiitn ■'"'■•■o t-r«iir.u„ t.i.i.i ,/|,,„i    , 1,, ,„
1-1 uciiiiu, .đpm 1 i.T.m lusKiii 1 gld. 80 kr.
<*.....i«'nsii ono ivlcamkO mleko ii 58 u
Dr. Fremonta prerodilni liker, ^opK" aveiilo 8 gld.	Odontin zobna pasta, Kti?.WrT "oMboIe
Prsne cigarete iz smrekovih igel, "K™ za naduho. 2"> k<)Hov 1 n'd.	P»  hri w Kino pritioAon, oIhjAu tukuj nujliujnu mi^rouo lu rU-IIU gUvobol. i c1".
	Dr. Bayerja pravi pulherin, '^,r;,'
Protinski duh, aromatičen, !;r*~ pn^:; ali rovmuti/.iiui, 70 kr.	gam, il.ii,. ko/i barvo rož iu liuibatjov.   a 1 ^ld   .iO kr. iu it HO kr.
Imprtimi i'iriulln "zdravi juku iuikI" v»ak moliurni IIIJCl/llUII •OtlUBIIt, R;ltar ttri|.or ali l.oli tok> broz i          nunli'dkov 1 y\,i. ilo kr.	Ro>erjeva hemerojidalna maža, xp0^l;, ki Im i.ierojiile trpe. 1 gld. 60 kr.
GliŠni dllh, najboljla mđatro proti K"ii (krofu, 70 kr.	Salicil-antisuitin, £,giVgff',MU
MiliptpliničiVi c nI/ '* >'«»J1,ulJ*"> ivlcaraklh planlnakib VIIIICLCIJIllOni OUH, zelišč; oliij»i» takoj v«ak kuaolj iu prano boleaon, to kr.	SalicilnO milO, najbolji« in najocnojl« milo. aa kr.
	Schrierove zobne pile v'^llS?,J,u"lni'
M pri f h i rt ii.ijIm.Ijmi /dra\ ilo /a telodtO, pol«'l.i/i krr, u.- ralu ■11GIILII1II, (,,,[, klll /olll,u tinklura in iiutnu Mula, ;.o kr.	Storax-Creme,             1,n vao" k,J>-"i"b<>"
IViargerite-bonbons za kašelj, 30 kr.	lA/iinoi ni.\ii«   proti iiulioilu, ].r.,ii.i..u kataru, vratobolli VVlinbl |)tl|JM , ,„ hripi.   1 Kl,i   jo kr.
Oreillon 71VM" "h<i""' ■ji*1 »'^'*•»pn>u giubou, «.......nj»	Dr. Haiderjev zobni prah. 35 kr.
i   . i   .,  J?itn'nTl**isriMI0 "'"•••'••»O mleko a M*te. KMtleJovo «.ii«i«ln moko a 80 ki,  i>r. Oolljev lađtlol prmh a 84kr.   popiivn iiniiii-riiiutii ustna
E??" :'     1 , iii«'Mn «liKln.|i| |/, funta s« kr.   lir. I>l«-lt«-i liiimiiot h /oblin puslii ii I Mld   80 ki.  I'......va iisviIiih |.....mila i\ 1 Kld. f.u kr. Iti-
nrownova |t«tnt«an /« obrttnleatj«' inM h -j »o m.,i„., i.,^i,, » y„i,,Kj. Vollko ikladiloa parilniorJJ, mil. pomad Itd, pnrib parilkili nrm. Ookolaa« rraucoskoKo, . V'      "   'v- .■!'     ." ! _ V,'"%' «".l    i |W, i , funta.   SkimiiMr viakojakln iusli niiivniov ^ adravljcnjc, kakor Miini.Kiisiii i. biiaMlniee, bondoio,
Jako ceno.   Vihka «nk.K» K«tlinih krm«.«-, aiiiink. m dragih ioolctotb ro«lj).
. . . Priporočamo p, d. občinstvu ■dravila v poBladkorjeni oblici, kakor: kinin, konaivn, doverski inaiški, železo, jetrno olje, bronikali, jodkali, rabiirl.tr, dvojno ogljenokisla .sotiu, magnetna itd. po najnižji ceni. (315—8)
Najsnanojie f^imaciJEke specijcliteto in parfimerijo i/. Francoske, Angleške, Amerike, Hcmčije, Švico in Avstrije bo pri nas vedno za dobiti. ■feMa Mi riizpo*iljiiiaio uli pioli gOtATlnl uli iiuhiuimii povelju iu |tri cu^roN nukupu dnj<-iiiu velik« rul»ul«>. UET. ISB
Izdatelj in urednik Josip Jurčič.
Lusiuiuu m ti-ik .Natodue tmk&rue".