40
Novičar iz domačih in ptujih dežel.
Zbornica poslancev v državnem zboru dunajskem je 25. dne p. m. sklenila postavo, da vprihodnje v porodnišnicah in nornišnicah kjer si koli bodi plačuje vsaka dežela za svoje ljudi, ako sami plačati ne morejo. C. k. vlada je podala to postavo državnemu zboru v pretres ; izvoljeni odbor jo je z malimi spremembami sprejel, in večina zbora je pritrdila. Dr. Wurzbach se je s temeljitimi dokazi ustavljal tej postavi; prašal je najprcd, kako da vlada ta „odloniek" predlaga državnemu zboru, ker so vendar še bolnišnice in najdenišnice (hiše za najdene otroke), o kterih bi se tudi moglo govoriti ; rekel je, da prvo in pred vsem bi bilo treba to vprašanje dognati, ali imajo porodnišnice in najdenišnice vprihodnje še biti ali ne? Res, da razmere dežela so o tej zadevi tako različne , da se ta važna reč ne da po enem kopitu strojiti; naj se zaslišijo najpred deželni zbori. Kranjsko deželo, iz ktere gre v Trst vsako leto veliko žensk v službo, bo ta postava hudo hudo zadela, zakaj poštene pridejo v službo, al tlak primorskega kupčijskega mesta je zlo polzek — v službi dobe otroka ter grejo ž njim v porodnišnico ; i tak otrok ni Kranjec, pa vendar bo morala kranjska dežela plačati stroške za otročnico in otroka; ne reče se preveč, ako bo morala vsako leto plačati okoli 14.000 fl. Dr. Wurzbach je tedaj nasvetoval, naj se odloži za zdaj ta postava in vlada naj prihodnjemu državnemu zboru predloži postavo, ki je terjatvam časa in vednosti primerna, za bolnišnice, porodnišnice, najdenišnice in nor-nišnice. Govoril je tudi Cupr, naj država, kakor je to do leta 1852 bilo, na-se vzame te stroške. Al ne Wurzbachova, ne Cuprova ni obveljala; sklenjeno je bilo po večini, kakor je vlada zahtevala.  — V seji 28.
jan. je moravski poslanec Ryger s 70 družniki predložil državnemu zboru nasvet, naj se sklene, da se diplom od 20. okt. 1860 in patent od 26. febr. 1861 v tem prenaredi, da za vse kraljestva in dežele avstri-janskega cesarstva velja edina civilna in kazenska postava in da naj vse sodniške zadeve spadajo v opravil-stvo vesolnega državnega zbora. Res čudno je , kako je mogel kdo ta predlog podpisati, dokler cesarski diplom od 20. oktobra 1860 velja za „nepr emaklj i v o ustavno podstavo" našega cesarstva! — Ravno v tej seji pa se je začela razprava, o kteri se pravi, da je zvonec nosila v letošnjem zboru — šlo je namreč zato: ali naj državni zbor dovoli tistih 10 milijonov, ktere vlada zahteva za armadne stroške v Schleswig-Ho 1 s teinu. Poročevavec je bil dr. G iskra. Vsi ministri so bili pričujoči, vse galerije poslušavcev polne. Giskra popisuje zgodovino Schleswig-Holsteincev in stan njih pod dansko vlado, ki jim je v šolah, kancelijah, v cerkvi in javnem življenji materni (nemški) jezik vzela in danski jezik vrinila; dalje pretresuje postopanje avstrijanske vlade, ktero se poteguje za Dance, in pravi, da nevarno pot hodi, ker s tem, da misli, da bo z malo vojsko zatrla vse, utegne imeti veliko vojsko po svetu. Giskra priporoča tedaj zboru odsekov nasvet, naj se ministerstvu dovoli le 5 milijonov in 343950 gold. za to, kar zadeva vzajemnih stroškov za zvezno eksekucijo v Holstein-Lauenburgu, in naj se ministerstvu izreče, da zbor ne potrdi postopanja vladnega v schleswig-holsteinskih homa-tijah. Za njim stopi c. k. dvorni svetovavec Biegeleben na oder in zagovarja vladno postopanje, rekši, da londonska pogodba je zvezda, ki vodi Avstrijo in Prusijo, in po tej pogodbi se mora Danija vzdržati celotna. Ce nemški narod zahteva, da postane Schleswig-Holstein n e m-ški, se avstrijanska vlada mu ne more pridružiti, ker Avstrija ne sme pripustiti, da bi obveljala narodna p o lik a; sicer se klicu: „ Nemčija naj seže do Konig-sau-a" brž pridruži „Italija naj seže do jadranskega morja". On terja tedaj, naj se vladi dovoli 10 milijonov. — Za njim so govorili v zmislu G i s k r o v e m proti vladi poslanci dr. Berger, dr. Brinz, dr. Rechbauer, Kuranda, Skene, dr. Hrbst, Kaisersfeld, — zoper odsekov predlog in za vlado so govorili poslanci Brints, baron Tinti, baron Pratobevera, grof Hartig, Sartori, Brosche, Ryger, Poljak Groholski pa je nasvetoval neki dostavek odsekovemu predlogu, kteri meri na to, da se pripusti prihodnji določbi, kako naj se postavijo v Av-strii dežele , ki niso v nemški zvezi proti unim, ki so v nji. 3 dni je trpela razprava ; govori so bili nekteri prav sjajni, nekteri zlo ostri zoper vlado. Da se zatiranemu nemškemu narodu v Schles\vig-Holstein pomaga, mora tudi želeti vsak Avstrijan; al pomagajo naj Nemci, ker Nenemcem je vse eno, ali v Schleswig-Holsteinu vlada kak Glucksburger ali Avgustenburger. Čudno je bilo slišati govornike, ki so povdarjali le „nemško orožje", „nemško kri", češ, da le ona je naredila Avstrijo za to, kar je, in jo rešila iz večkratne nevarnosti. Vse to se glasi tako, kakor da bi ne bili ne Slovani, ne Ogri itd. prelivali krvi za Avstrijo, ampak le Nemci!! — Do danes še ne vemo, ali je „nezaupnico v vladno postopanje" sprejel ali zavrgel državni zbor; to pa je že znano, da ni dovolil vladi vseh 10 milijonov, ampak le polovico po nasvetu odsekovem, kakor smo gori rekli. — Čedalje bolj je podoba, da se vname huda vojska na Nemškem , ker Angleži se pripravljajo na pomoč Dancem. Tako pa pridete Prusija in Avstrija v stisko med združeno dansko-švedsko in angležko silo in med silo nemško. 1. dne t. m. je prusko-avstrijanska armada prestopila mejo schleswiško.