Zimske podobice.
iPiše Janko Barle.) III.
|Bepo je Goričarjevi Anici. lepo, ali ne? Njen oče in ^!t njena mati pa/.ita na njo. da ne moreta bolje, povsod jo Ijubijo in ne manjka ji ničesar. Le poglejte jo samo, kako je zavita v topli kožuhec in obuta v svetle škor-njice, da bi labko skakala po snegu; vendar Anica je dobro dete in hodi mirno iz šole in v šolo. Ona ko-smata črna kapica se ji tako poda, ej pa tudi topla je, kaj bi tistn. Prav nič je ne zehe, dasi je potok že davno zamrznil in od streh vise dolge ledene sveče. Res se ji lčica rde6e in mali nosek tudi nckolikn, vendar sile ni,   saj skrbita  njena  roditelja, da ne bode  zeblo
38
male Anice. Nu, in prav je to, ker je Anica dober otro-čiček. Oče in mati se je lahko veselita, ker jih vedno uboga in razveseljuje. Komaj se začne daniti, ala, že pri-dejo mamica k postelji male Anice, potresejo jo za roko in reko:
»Hej Anica, jutro je, vstani!«
Anica se prebudi, zmenca še malo zaspani očesci in hajd na nnge. Oblede se, umije, potem pa opravi skupaj z mamico jutranjo molifcv, zajutrekuje, pripravi torbico s knjigami, ponovi Se malo. kar se j« bilo treba nauČiii, in putem hajd v šolo. V šoli sede lepo v klop in, ko se začne uk, pozorno posluša in odgovarja, da je \eselje. In tako je celi dan. Ne manjka ji uičesar, pa tudi to zasluži.
Vendar ni vsem otročičem tako, kakor je Gori-čarjevi Anici. Mnogo je otročifiev tudt pridnih in ubag-ljivih, pa vendar nitnajo tako toplega kožuhca in črne kapice, kakor ima mala Anic;i. Njcni stariši imajo vscga dovolj. pa ji zato tutii lahko preskrbijo toplo obleko in dobro hrano. Siromaki pa nimajo tcga, in zato tudi mnogo dobrih otročičev zmrzuje po zimi.
Dolinarjeva Marijca je tudi dobro dekletce, vendar kako se trese večkrat sirotica, ko pride v šolo. Kar vsa trda je. Nekolikokrati, ko je bil \'elik snecr in huda zima, celo v šolo ni mogla. Anici se je Marijca zelo smilila, ker sta bili dobri prijateljici in skupaj scdcli v 6oli. Rada bi ji Anica pomagala, pa ni vedela kako. Mislila je in mislila, pa se je vendar ncdcsa domislila. Spomnila s« je svoje Janfike suknjice, katere It-tos ni vec^ nosila, ker je dobila kožubec. To bi bilo nukaj za Marijco. misltla si je. ojej, ko bi mi stariši dopuaiili, da to nji podarim, kako bi bila vesela. Pos-kusila bodem, dejala je, saj je vedela, da ao njena mamica tako dobri.
Ko se je odpravljala nekoga dne v šolo, oklenila se je Anica matere, pogledala jib milo in jim rekla: »Mamtca, se ]j še spominjate moje lanske suknjice ? Ali bi smela prositi, saj ste tako dobri? Vidite, moja prijateljica Marijca toliko zmrzuje, njeni stariši so tako revni, in jaz več ne rabim suknjice. Ali bi jo smela dati Marijci?«
39
Materi so zaJesketale solze v očesih, poljubili so Anico in ji dejali: »Le daj, Anica, le daj, zakaj mi nisi že preje rekla? Hvala Bogu, da moremo komu kaj dobrega storiti. Pripelji opoldne Marijco k nam, bode s teboj obedovala in potem ji podariš svojo suknjico!«
To je veselo korakala tistega jutra Anica v šolo, dasi je bilo mraz, da je vse pod nogami škripalo. V Soli je že našla Marijco, katera se je ondi komaj malo pogrela od hudega mraza. Kako je bila Anica srečna, ko ji je mogla pošepetati:
»Marijca, danes pojdeš z menoj na obed, in potem ti bodem dala sv<ijo suknjico, da ti ne bode več tako mraz, kakor danes.«
Všnli ni bilo Anici nikdar dolgodasno, vendar tega dne je pa nestrpljivo Čakala konec uka. In ko so na-posled odmolili, to sta z JMarijeo odhiteli proti domu. Marijca je bila vsa presrečna, a Anica ni mirovala, dokler ji ni pomerila suknjice, katera ji je bila kakor umerjena. To je bilo veselje!
Veselje je bilo pa tudi doma, na domu Marij-fiinem. ko je prišla domov. Rratci in seetrice so jo ogle-dovali in skoraj niso poznali sestrice Marijce, mati vdova pa si je brisala s predpasnikom svitle solze iz očes in govorila: »Ej, še je dobrih Ijudij na svetu, še, Bog jim povrni!«