»»oSfnlna nlflJHtna ▼ cotoTfirt. Leto XI., št. 293 Ljubljana, petek 19« decembra I930 Cena 2 Din Upravoištvo: Ljubljana. Knatljeva ulica 5. - Teleton št. 3122. 3123. 3124. 3125 3126 Inseratni oddelek: Ljubljana, Selen» burgova ul — Tel 3492 »n 2492.. Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta št 13 — Telefon št 2455 Podružnica Celje: Kocenova ulica št 2. — Teleton št 190. Račun' ori pošt ček zavodih: Ljub« Ijana št. 11.842. Praba čislo 7S1SO W'en 5» 105 241 Naročnina znaša mesečno 25.— Din. za inozemstvo 40.— Din Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva ulica 5 1'eleton št 3122. 3123 3124 3125 in 312o. (•iaribor: Aleksandrova cesta 13 "le» lefon št 2440 (ponoči 2582). Celje: Kocenova ul 3 Teleton št 190 Rokopisi se ne vračajo- — Oglasi po tarifu Položaj v Španiji po uradnih vesteh je revolucijonarno gibanje ustavljeno — Lokalni nemiri in neredi se še nadaljujejo Madrid, 18. dec. g. Položaj v Španiji se je tekom današnjega dneva očividno izboljšal. V vladnih krogih So prepričani, da so težki napadi proti kraljestvu in ustavi zaenkrat odbiti. V Madridu in drugih večjih španskih mestih danes ni prišlo do omembe vrednih incidentov. Kraljevska palača ie bila kljub temu strogo zastražena. Policija in vojaštvo sta še vedno v strogi pripravljenosti. Berlin, 18. dec. g. Po brezžični brzojavki »Lokalanzeigeria« iz Madrida se ie pokazal kralj Alfonz danes po daljšem presledku zopet v javnosti. Velika množica ljudi mu je prirejala po cestah navdušene ovacije. Kralj je odšel iz kraljevskega dvorca v pol milje oddaljeno cerkev San Francisoc le grande, kjer se je udeležil cerkvene slovesnosti ob stoletnici špansko-južno-^meri-škega patriota Boiive. Ministri so z ozirom na možnost atentata svetovali kralju, mi se ne udeleži javne svečanosti. Kralj je kljub temu vztrajal pri svojem sklepu, k^r se noče, kakor je sam izjavil, umikati poklicni nevarnosti. Kralj se je vozil popolnoma počasi v svoji kočiji do cerkve-Spremljala ga je samo častna straža. Madrid, 18. dec. s. Oriciozna nota zatrjuje, da se ie položaj v Španiji izboljšal. V številnih mestih province Mnrc?a pa so se kljub temu ponovili nemiri. Najbolj nemirna so mesta Jumilla, Yecla, Elcia, Elda Moneva in Alicante. Stavkuioči delavci so pretrgali železniške in brzojavne zveze. Pariz, 18. dec. č. Promet med Francijo in Španijo ie zopet vzpostavljen. O neredno-stih v Španiji priča samo izredno stroga kontrola potnikov na meji. V Španijo še vedno ne smejo uvažati francoskih novin. Francoske novine javljajo, da je prišlo včeraj v Alicantinu do velikih neredov. Zaradi sabotaže, stavkujočih sta trčila na kolodvoru dva tovorna vlaka ter so zatrpali polomljeni vagoni ves kolodvor. V Barceloni sta bila ubita dva stražnika, v Saragosi pa enaist. »Petit Journal« poroča, da je prišlo med begom kolovodje vstanka do težkih razračunavanj med voditelji upora Major Franco je namreč hotel brez nadaljnjega bombardirati vojašnice in kraljevi dvorec. General De Lalo se ie odločno uprl temu poskusu ker ie bil odziv naroda na poziv republikancev malenkosten. Listi iz Bordeauxa javljajo, da so imeli revolucijo-narci že pripravljeno novo vlado Predsednik je imel biti Zamora. minister notranjih ooslov Mauro, zunanji minister Aranca ter minister financ Aldornos. Madrid, 18. dec. AA. Bivši ministri kon->ervativne stranke Sanchez Guera, Bar-men. Burco, Maso in bivši liberal Miguel Vilanuero ter bivši predsednik zbornice M. Alvares so imeli včeraj skupen sestanek, na katerem so se dogovorili m sporazumeli. da bi bilo glede na današnjo situacijo na Španskem brezpogojno treba sklicati kon-stituanto. Madrid, 18. decembra č. Minister Torno, ki je edini glasoval v ministrskem svetu proti ustrelitvi upornikov v Jaci, je podal ostavko, ki pa do sedaj še ni bila sprejeta Aretirana sta bila dva divizijska generala in sicer Riquelin v Alicantiu in Ville Brelli v Burgosu. Nov konflikt med delavsko vlado in lordsko zbornico Vlada odklanja podaljšanfe zakona o zaščiti industrije barvil — Politične posledice spora London, 18. decembra AA. Na snočnji seji ie spodnja zbornica razpravljala o podaljšanju zakona o barvilih, ki je ščitil angleško industrijo barvil deset let pred inozemsko konkurenco. Lordska zbornica ie sklenila, naj se ta zakon podaljša za dobo 1 leta. Po živahni debati ie trgovinski minister Graham izjavil, da je vlada proti podaljšanju veljavnosti omenjenega zakona Po govorih raznih poslancev se je vršilo glasovanje. Za vladin predlog je glasovalo 244 poslancev proti pa 238. En poslanec delavske stranke je glasoval proti vladi, dočim se je manjše število delavskih poslancev vzdržalo glasovanja. Od liberalcev je 18 poslan- cev glasovalo proti vladi. Lordska zbornica bo danes ponovno razpravljala o odklonjenem izpreminjevalnsm predlogu. Kakor poročaio bo lordska zbornica vztrajala na podaljšanju veljavnosti :ega zakona. V tem nrimeru pride izpreminjevalni predlog ponovno pred spodnjo zbornico, ki ga lahko sprejme ali pa odkloni. V zadnjem primeru, kar se pa najbrže ne bo zgodilo, bi propadla cela vrsta zakonskih načrtov, med drugimi zakonski načrt glede znižanja najemnin, zakonski na-"rt o brezžičnem br/niavu ter zakonski načrt o minimalnih plačah v premogovnikih Konflikt po sodbi političnih krogov ne bo ostal brez političnih posledic. Macdonald o indijski ustavi Pomemben govor Macdonalda na proslavi alvarskega maharadže Ustava mora odgovarjati potrebam in idealom naroda London, 13. decembra A A. Na banketu, ki ga je priredil maharadža iz Alvaria v proslavo svojega 27 letnega vladanja, ie imel angleški ministrski predsednik Macdonald važen govor o indijski konferenci. Macdonald ie poudaril, da se angleški parlament in angleška vlada popolnoma zavedata, kaj Indija zahteva in sta trdno odlo cena priznati Indiji vse, kar potrebuje. Indijci morajo čutiti, da so sami gospodarji svoje usode, kar bo eno najslavnejših poglavij v indijski zgodovini. »Vi lahko pišete in govorite o vaših for-inulah in zahtevate kar hočete«, je nadalje- val Macdonald, »dokler pa ne bo vladna oblika odgovarjala geniju in potrebam ljudstva, ne bodo te formule nikoli primerne za Indijo. Ustav ne delajo filozofi. Ustave ustvarja miselnost, izkustvo in zgodovina naroda. Mi bomo Indiji radi pomagali, da zgradi svojo ustavno arh'tekturo, ki bo odgovarjala idealom in potrebam indijskega naroda.a Maharadža iz Alvarja je v svojem odgovoru naglasil, da Indijci žele samovlado, ki naj v sestrski ljubezni deluje z Anglijo v skupno korist. Sestanek med Curtiusom in Grandijem na Dunaju? Rim. 18. dec. d. Po poročilu »Popolo di Rima« pride prihodnjo soboto nemški zus nanji minister dr Curtius na Dunaj, ka« mor prispe istočasno tudi italijanski mu nister zunanjih poslov Grandi Neke nem« ške baje avtentične informacije pa trdijo, da ta vest rimskega lista ne odgovarja resi niči. Udržal o revizsii mirovnih pogodb Praga, 18. dec d Ministrski predsedmk Udržal je v svojem razgovoru s praškimi novinarji omenil med drugim tudi vpraša* nje revizije mirovnih j*ogodb V tem oziru je izjavil: Napori za spremembo težko do« sežene mirovne pogodbe, pomenijo vedno večjo ali manjšo nevarnost vojne sicer pa ni nikaka huda nesreča, dokler nam grozi samo nevarnost, kajti s tem se vzgajamo v d;sciplini. Revolucija v Guatemali Newyork, 18. dec. AA. Po privatnih ve« steh iz Guatemale se je tam sestavila za« časna vlada pod predsedstvom generala Manuela Orlana Pri včerajšnjih bojh je bilo 57 mrtvih in ranjenih. Newyork. 18. decembra.-č. Pri pouličnih bojih v Gnatemali ie bilo ubitih 60 liudi. Prelivaniu krvi ie naoravila konec intervencija diplomatskega zbora. Novi predsednik se ie danes takoi slnžbenn zahvalil diplomatskemu zboru za to intervencijo. Prek) sod ni bil nrnglašen, ker vsa država odobrava novi režim. Angleško-francoska solidarnost garancija miru Pariz, 18. decembra, r. Angleški veleposlanik v Parizu lord Tirel je imel na nekem banketu govor, v katerem je med drugim izjavil, da ga navdaje z zadovoljstvom dejstvo, da so ostali mednarodni odnošaji kljub hudi gospodarski krizi nespremenjeni. Čvrsta stena francosko angleškega pri jateljstva. prekaljenega na bojnih poljanah in krščenega 8 krvjo 6kupnih žrtev, je in bo garancija stalnega miru. Anglija ne bo nikdar pozabila žrtev, ki jih je dala za skupno stvar Francija v svetovni vojni in ki ob vsaki priliki z dejanji dokumentira svojo lojalnost in zavezništvo. Polemika o italijanskih zmagah Gorica, 18. decembra, č. »Giornale d! Fri-uli« javlja iz Rima, da je napisal francoski pisatelj Lucian le Mand knjigo o borbah na italijanski fronti ter da piše na 50 strani te knjige: s-Brez francoske in angleške pomoči, ki je prišla neposredno kakor nevihta, bi prišli Nemci v štirih dneh v Rim ter v šestih dneh v Palermo.« List prinaša to vest pod naslovom »Kdo je rešil Italijo na Piavi« ter sramoti pisca predbaclvajoč mu frazerstvo in ugotavlja, da bi bili brez pomoč' Italije prišli Nemci v kratkem času v Pariz List končuje: »Pisatelj in vsi njegov' tovariši, ki mislijo kakor on. naj bodo prepričani, da bo znala Italija drugič, ko se pokaže prilika, drugače uporabiti orožja« SILNE TE2KOČE STEEGOVE VLADE Nove demisije članov kabineta — Vladina deklaracija v parlamentu in senatu — Negotova usoda vlade Pariz, 18. decembra, p. Danes dopoldne se je vršila seja nove vlade. Na seji bi morala vlada definitivno odobriti deklaracijo, s katero se je danes popoldne predstavila parlamentu in senatu. V ministrskem svetu pa rti prišlo do soglasja o deklaraciji, marveč so se nasprotstva celo tako poostrila, da je minister za pokojnine Thoumyre podal ostavko. Njegovemu vzgledu sta se takoj po seji ministrskega sveta pridružila tudi državni podtajnik v notranjem ministrstvu Coty in državni podtajnik poljedelskega ministrstva Cautry. S tem se je že itak od vsega početka šibki položaj Steegove vlade tako poslabšal, da se je sprva sploh dvomilo, ali se bo vlada mogla že danes predstaviti parlamentu. Med ministrskim predsednikom in odstopivšim ministrom ter obema podtajmkoma, ki pripadajo republikanski levici, so se vse dopoldne do poznih popoldanskih ur vršila pogajanja, ki pa so ostala brezuspešna. Vsi trije vztrajajo na svoji demsiiji. Kljub temu se je Steeg odločil, da stopi s svojo vlado pred obe zbornici, čeprav je vlada okrnjena. Vladna deklaracija, ki jo je ministrski predsednik Steeg prečital v parlamentu in senatu, izraža najprej željo, da pride do pomirjenja med vsemi strankam1! in do složnega dela v prid domovine. Deklaracija nato poudarja, da hoče Steegova vlada nadaljevati politiko bivše Tardieujeve vlade ter zlasti podčrtava, da bo tudi nova vlada posvečala vso skrb izgradnji narodne obrambe v okviru dosedanje mirovne politike. Da hoče to mirovno politiko vlada verno nadaljevati, priča že samo dejstvo, da na-čeljuje zunanjemu ministrstvu zopet Aristide Briand, vnet pobornik zbliža-nja in sodelovanja med narodi. Vlada pa smatra, da je pogoj za nepremenje-no nadaljevanje te politike ohranitev mirovnih pogodb, ki edine nudijo garancijo za nevarnost in razorožitev. Glede notranje situacije poudarja deklaracija potrebo velikega gospodarskega načrta, ki bi prožil možnost uspešne borbe zoper naraščajočo gospodarsko krizo in brezposelnost. Za ta načri namerava Steegova vlada uporabiti že od prejšnje vlade določeno vsoto 5 milijard frankov. Pariz, 18. decembra, g. Ob 5. popoldne sta se sestala k sejam parlament in senat. V poslanski zbornici je prečital vladno deklaracijo ministrski predsednik Steeg sam, v senatu pa justični minister Cheron. Oni pasus deklaracije, ki govori o mirovni politiki Francije, se glasi: »Mi smo trdno odločeni, braniti napredek, demokracijo in mir. Ohranitev miru je najbolj vroča želja vseh Francozov. Nikakor pa ne zadostuje, da samo hočemo, dokler razni spori in predsodki ustvarjajo vedno nova nasprotstva med narodi. Samo mednarodna akcija na gospodarski in etični podlagi v zvezi s postopno organizacijo varnosti, razsodišč in razorožitve more trajno Lepe proslave kraljevega rojstnega dne med našimi izseljenci v tujini Kraljev rojstni dan je bil tudi za naše izseljence manifestacija jugoslovenske solidarnosti Beograd, 18. decembra, r Kakor v vsej Jugoslaviji, so tudi naSi rojaki v inozem« stvu svečano proslavili kraljev rojstni dan. Poročila, ki prihajajo iz inozemstva o pro* slavah v jugoslovenskih kolonijah, priča« jo, da je tudi med našimi rojaki v tujini zavladal duh 6. januarja, duh sloge, ki dru« ži in spaja, kar je bilo poprej vsled poli« tično«strankarskih sporov doma, že skoraj popolnoma razkrojeno tudi v tujini. S'.oga med bivšimi političnimi nasprotniki med našimi izseljenci se najboj zrcali v krasnih skupnik manifestacijah ob priliki držav« nih praznikov, ki so bili prejšnje čase le povod novih razprtij. Tud; v tem se opa« žajo sledovi notranje konsolidacije in ja« čanje jugoslovenske zavesti. Tujci, ki opa« zujejo ta preporod med našimi izseljenci, se ne moTcjo dovolj načuditi temu morda nikdar pričakovanemu preokretu, ki pa je ugled naših ljudi v tujin' dvignil na stop« njo drugih kulturnih narodov, dočim jih poprej sploh niso nikjer upoštevali Ne samo tam. kjer je, kakor v večjih mestih, zbrana inteligenca, marveč še prav posebno v delavskih koloni iah. ki so žal, zelo številne, se kaže nov duh, dkuh jugo« slovenske skupnosti. Posebno razveseljiva so poročila iz rudarskih revirjev v Fran« ciji, Nemčiji, Belgiji in na Holandskem, kjer je zaposlenih na tisoče naših ljudi, do nedavna prepuščenih samim sebi, a sedaj združenih v nacionalno usmerjenih organi« zacijah. V vseh teh revirjih so se vršile proslave kraljevega rojstnega dne z izred« no svečanostjo. Povsod so se naši rojaki po službi božji zbrali v svojih društvenih ali drugih javnih lokalih ter manifestirali svo« je jugoslovensko prepričanje in svojo zve« stobo do velikega kralja Uediniteija. Na mnogih teh proslav so bili navzoči naši ofi« cijelni zastopniki, kojih navzočnost je še bolj podčrtala mamifestanten značaj pro« slav. V Parizu se je vršila svečana proslava na Sorbonni ter se je tudi pri tej priliki ma« nifestiralc francosko«jugoslovcnsko prija« teljstvo. Proslavi so prisostvovali odlični predstavniki francoske javnosti in vsi člani jugoslovenske kolonije. Slične svečanosti so se vršile tudi v vseh drugih večjih cen« trih, kakor Berlinu, Dunaju, Rimu itd. Po« sebno prisrčne so bile tudi proslave na Če« škoslovaškem, kjer se je v polni meri po« kazala češkoslovaško«jugslovenska vzajem« nost. Dvorni maršilat je prejel tekom vče« rajšnjega dne nešteto brzojavk s čestitka« mi iz vseh delov sveta Oglasili so se naši izseljenci, čestitali pa so našemu vladarju tudi skoro vsi tuji suvereni. Grški zunanji minister Mihalakopulos o balkanskih problemih Poset dr. Marinkoviča je razblinil kanska unija je mogoča samo Atene, 18. decembra, r Grški zunanji mi. nister Mihalakopulos je včeraj kakor obi« čajno sprejel novinarje in jim podal dalj« šo izjavo o vseh aktualnih grških m med« narodnih problemih. . Govoreč o nedavnem posetu lugosloven« skega zunanjega ministra dr Marinkoviča je poudarjal, da je ta obisk razblinil mnoge dvome in sumničenja ter na novo učvrstil prijateljstvo med grškim in jugosloven* skim narodom O balkanski uniji ie ' z javil, da more biti govora samo o sporazumu med balkanskimi narodi na osnovi prija« teljskih paktov nikakor pa ne o balkanski konfederaciji, ki je neizvedljiva že zaradi tega, ker vse balkanske države niso cisto balkanske, zaradi česar je nemogoče spra* viti v sklad vse njihove interese, ki niso usmerjeni samo na Balkan, marveč tudi na razne druge strani. Tak primer je Jugosla« vija ki je obenem balkanska in srednje« evropska država. Slično je tudi z Grčijo, ki je balkanska in sredozemska država. Grof Karoly o bodoči zunanji politiki Madžarske BudimpeSta. 18. decembra AA. MTI poroča- Snoči je vladna stranka pozdravila novega madžarskega ministra zunanjih zadev Karolyja. Grof Karoly je imel pri tej priliki govor o zunanjem političnem položaju in poudaril, da bo Madžarska svojo zunanjo politiko vodila po dosedanjih smernicah z željo, da se popravijo krivice, ki so ji bile storjene Glede nesoglasij, ki obstoje med raznimi državami in ki zbuiajo nezadovoljstvo med milijoni ljudi, je minister odstraniti nasprotstva in nesporazum-ljenja. Francija bo zato energično in budno vodila politiko evropskega sporazuma, ne iz strahu ah slabosti, temveč iz realizma in človekoljubnosti.« Pariz, 18. decembra g. Vladna deklaracija je bila sprejeta v parlamentu mirno, skoro hladno. Ko jo je Steeg prečital, se je takoj začela debata. Prvi ie govoril komunistični voditelj Ca-chin, ki je seveda nastopil proti vsem točkam deklaracije ter izjavil, da bodo ostali brez uspeha tudi ukrepi, ki jih je vlada napovedala za pobijanje brezposelnosti. Poslanec Loucheurieve frakcije Bascou je želel od vlade, naj precizneje pojasni svoje stališče do socialnih demokratov. Od tega pojasnila bo odvisno tudi stališče njegove frakcije do nove vlade. Govorilo je nato še par poslancev, nakar se je dvignil ministrski predsednik Steeg ter pobijal nekatera izvajanja opozicionalnih govornikov. Ob tej priliki je ponovno poudaril, da hoče njegova vlada voditi mirovno politiko na zunaj in znotraj. Ko je ponovil svoj apel k notranje-političnemu premirju, se je začela skoro vsa zbornica smejati, le na levici so sprejeli njegove besede s skromnim odobravanjem. Debata se nadaljnje. Ob 9. zvečer je situacija še docela nepojasnjena. Mo-mentano .ie zelo malo upanja, da bi dobil Steeg zaupnico. Vse zavisi od strank tako zvanega centruma, ki morejo vlado rešiti, ako se odtegnejo glasovanju- vse dvome in sumničenja — Bal-na osnovi prijateljskih paktov Končno je g. Mihalakopulos kategorično demantiral vse vesti o nameravanem po« 6etu ministrskega predsednika Venizelosa v Sofiji Tak obisk zahteva, da se poprej rešijo vsa sporna vprašanja, kar pa se do« slej z Bolgarijo še ni zgodilo. Končno je najavil, da bo obenem z ministrskim pred« sednikom Venizelosom posetil Beograd, Varšavo in Dunaj, na povratku pa se bosta ustavila tudi v Rimu. Prvotno za decem« ber nameravani poset na Dunaju je bil iz raznih razlogov odgoden za mesec januar. Atene, 18. dec p. Predsednik grške vla« de Venizelos se je končnoveljavno odločil da odpotuje v Varšavo 27. t. m. Za časa svojega bivanja v Beogradu bo sprejet v avdijenci pri Nj. Vel. kralju in predsedni« ku ministrskega sveta g. Peri £ivkov5ču ter ministru zunanjih poslov dr. Marinkoviču. Iz Varšave odpotuje 2. januarja na Dunaj, kjer ostane tri dni, nato pa se napoti v Rim. pesimist, vendar bo zastavil vse sile, da se na miren način uresničijo težnje vsega madžarskega naroda. Volilna reforma v Angliji London, 18. decembra. AA. Narodni izvršni odbor delavske stranke se je včeraj izrekel za uvedbo alternativnih volitev v prihodnji volilni reformi. Delavska stranka zahteva, naj se zmanjšajo volilni stroški, prepove uporaba motornih vozil v volilne svrhe razen za bolnike, odpravi pluralni volilni sistem ter znižajo stroški za volilne rekurze. Nj. VeL kraljica na umetniški razstavi Beograd, 18. decembra, p. Nj. Vel. kraljica je danes v spremstvu rumun-ske kraljice matere Marije, princese Ileane, kneginje Olge in kneza Pavla posetila razstavo sodobne umetnosti v umetniškem paviljonu. Ostala je na razstavi eno uro in se je zanimala zlasti za dela sodobnih jugoslovenskih slikarjev in kiparjev. Povečanje ljubljanskega kolodvora Beograd, 18. dec. AA. Glede na zahteve gospodarskih organizacij je ministrstvo za promet sklenilo izvršiti program popravil železniških uredb. Tako se bodo znatno razširile postaje v Beogradu, Zagrebu, Ljubljani, Skopi ju in Nišu. Vrhu tega ho* če ministrstvo na vseh večjih postajah zgraditi posebne tovorne kolodvore. Sodniška imenovanja Beograd, 18. decembra, p. »Službene Novine* objavljajo ukaz, s katerim je postavljen za starešino okrajnega sodišča v Ribnici sodnik okrajnega sodišča v Kočevju Anton Šavelj. Premeščen je k okrajnemu sodišču v Kočevju sodnik okrajnega sodišča v Črnomlju dr. Fran češarek. Upokojen je kanclist deželnega sodišča v Ljubljana Stanko Rozman. Pomilostitev Beograd, 18. dec. r. Nj. Vel. kralj je po« milostil in odpustil nadaljnjo kazen dr Ar» senu Tatarčeviču, ki je b.l po zakonu o za« ščiti javne varnosti in reda v državi leta 1928. obsojen na šest let robije. Dr. Tatar« čevič, ki je bil zaprt v niški kaznilnici, je bil včeraj izpuščen na svobodo. Dr. Aljehin v Splitu Split, 18. decembra, n. Davi se je pripeljal z zagrebškim brzovlakom v Split svetovni šahovski mojster dr. Aljehin. Na kolodvoru so ga pozdravili splitski šahisti in ruska kolonija. Nastanil se je v hotelu ^Central« in igra nocoj simultanko s 35 splitskimi in šibeniškimi igrači. Danes si je dr. Aljehin ogledal splitske znamenitosti. Konferenca gospodarskih zbornic o reformi socialnega zavarovanja Beograd, 18. decembra AA. Na inlcija-tivo ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje bo 20. t. m. v Beogradu konferenca gospodarskih zbornic, na kateri pride v debato novi načrt zakona o zavarovanju delavcev, ki ga je izdelalo ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje. Naš častni konzul v Haarlemu Beograd, 18. decembra AA. Z ukazom Nj. Vel. kralja je imenovan za našega častnega konzula v Haarlemu Josef Hubert Dupont. Turški častni konzul v Skoplju Beograd, 18. decembra AA. Turška vlada je imenovala za svojega častnega konzula v Skoplju Alija Riza-beja, do sedaj konzula v Berlinu. Potres v Banjaluki Banjaluka, 18. decembra n. Davi ob 1.30, ob 3.5 in ob 5. so občutili tukaj potres, ki je trajal po 4 do 6 sekund. Po stanovanjih, zlasti v višjih nadstropjih se je majalo pohištvo. V predmestju se je zrušil neki dimnik, izven mesta na cesti proti Jajcu pa se je utrgal plaz, vendar pa ni bilo znatnejše Škode. črne nakane Izdajalcev Takozvana hrvatska emigracija kuje v družbi osta lih znanih neprijateljev nove načrte proti naši državi Dunaj, 18- decembra M. V znani ne-prijateljski akciji proti Jugoslaviji pričenja ponovno sodelovati tako zva-na hrvatska emigracija. Italija je silno pozorna na nedavno konferenco za razorožitev v Ženevi, rta kateri je Ju-goslavija v sporazumu s svojimi zavezniki" doživela velik uspeh Ta uspeh ho«"e sedaj Italija kompromitirati ter je pričela po zaključeni konferenci vlagati na Društvo narodov in razne druge mednarodne korporacije množice peticij in memorandov Vse te vloge bodisi hrvatske, albanske, madžarske, makedonske, bolgarske ali nemške so V glavnem iste vsebine ter izdelane v poslaništvih neke države v Ženevi in na Dunaju. Predstavnik »hrvatskega naroda« dr. Juraj krnjevic ^ ustno obrazložil to vlogo v Ženevi. Dejal ie med drugim, da zahteva se mo svobodno Hrvatsko v okviru današnje kraljevine Jugoslavije Nedavno se je vršil v Chiassn, malem mestecu na italijansko-švicarski meji sestanek sila pisane družbe, v kateri je bil kot zastopnik hrvatskega naroda dr. Juraj Krnjevič ter bivši komunist novinar Slavko Cihlar Makedonce, oziroma VMRO sta zastopala znanca iz Skopi ja Šalef in llijev katerima se je pridružil še odposlanec Agencije Štefani Na tem sestanku se je°ugotovilo, da zahtevajo prilike ponovno intenzivno akcijo zoper Jugo- slavijo po načrtu zastopnika italijanske agencije. Neprestano je treba vlagati peticije in inemorande vseh vrst na Društvo narodov, treba je doseči, da se izzovejo v Jugoslaviji neredi ter nezadovoljstva naroda zlasti Hrvatov ter prebivalstva v Južni Srbiji, ki naj pokažejo nezadovoljstvo naroda z obstoječim režimom Potrebna je skupna akcija vseh narodnih manjšin Jugoslavije, da se pokaže zunanjemu svetu, kako je najhujši za narodne manjšine baš sedanji režim v Jugoslaviji. V to svrho je treba zbrati znatnih denarnih sredstev, po katere bo odšel poseben odposlanec v Južno Ameriko, da pridobi jugoslovenske izseljence, zlasti Hrvate. Na sestanku v Chiassu so dobili tudi tako zvani hrvatski predstavniki ponovno finančno podporo za svojo akcijo proti Jugoslaviji Vse te razne vloge zoper našo državo so sestavljene v redakciji »Croatie« v Ženevi, ki ima skupne prostore s proslulo »La Maeedonie: Druge podrobnosti s sestanka v Chiassu še niso znane. Ve se le toliko, da sta bila dr. Juraj Krnje vič in Cihlar zadnje čase pred tem sestankom v hudih denarnih stiskah, ker ju zaradi njunih neuspehov ni hotela več podpirati italijanska diplomacija. Sedaj pa zopet kaže. da jima je za nekaj časa zagotovljena eksistenca za nadaljevanje njunega izdajalskega posla. Nadaljevanje gospodarske bitke v Italiji Komisije za nadzorovanje trgovcev - Začasno zapiranje trgovin - Znižanje oodoor konfinirancem Trst, 18. decembra, r. Že pet tednov traja kampanja, ki jo je započel tasistic-ni režim zaradi teko zvanega gospodarskega ravnovesja 4 : 1. to je bi.o geslo ici ga ie vrgel režim med mase Današnie cene živlienskih potrebščin ie treba znižati toliko, da bodo kvečjemu štirikrat višje ko pred vojno. \ kamoania bi morala biti po vsem moralnega značaja. Dan za dnem so to pribiiali fašistični listi. Trgovce je bHo treba z besedo in dobrim vzgledom prepričati. da ie zaradi snlošne koristi zm-žanie cen nujno potrebno Ljudje so se sicer čudili, ko so začeti povsod usta-riavliati nadzorstvene komisije, ki so nadzorovale trgovine, odvzemale trgovcem obrtnice in jih mestoma celo spravljale v zapore, toda pri prebivalstvu ie naletelo to na dober odmev, tembolj, ker je imelo pri kampanji tudi samo uooštevnno besedo. V Trstu samem je bilo doslej kaznovanih 23 trgovcev Zaprli so jim trgovine za tri, za pet In tudi za 10 dni. Listi so o tem poročali v kratkih beležkah. Predvčerajšnjim so kaznovali zopet štiri, včeraj tri :rgovce iz Barko-velj. od Sv Jakoba in drugod. Tudi v Postojni so včeraj zaprli dve trgovini. Trgovcema Siegi. ki je prodajal zelenjavo in Piclu. ki ima prodajalno živil, so odvzeli obrtnico za teden Jni Trst, 18. decembra, r. Slovanski in drugi politični internirane! in konfiniran-ci so dobivali po deset lir na dan za svoje preživlianje Sedai so v zvezi z drugimi redukcijami prejemkov znižali na polovico tudi -e dnevnice Ker internirana in konfiniranci s petimi lirami dnevno ne rnoreio živeti, so mnogi protestirali pri svoiib oobViskih komisarjih. Mnogi so bili zaradi tega aretirani in bodo zarad^ upornosti postavljeni pred sodišče. Z otoka Ponze so pre-oeljali te aretirance v Napuli Med njimi sta tudi dr Dekleva in Roman Pahor. Eksplozija romunskega petrolejskega tanka v pančevskem pristanišču Zaradi neprevidnosti službujočega mornarja se Je vnelo 100.000 hI petroleja -- Kapitan je zgorel pri živem telesu Beograd, IS. dec. p. V Pančevskem pristanišču se ie v minuli noči pripetila huda kutastroia. Po neprevidnosti nekega mornarja je eksplodiral petroleiski tank, tako da so bile v nevarnosti vse ladje, ki so tile vsidrane v pristanišču. O katastrofi se izvejo naslednje podrobnost:: Včeraj popoldne okrog 17. je prispel v pančevsko pristanišče rumunski remorker »Stevan , ki je vodil seboj tri petrolejske tanke. Parnik je bil namenjen s svojim tevorom v Budimpešto in je nameraval v Pančevu prenočiti, da bi danes nadaljeval pot na Madžarsko. Vsidral se je ob ustju prekopa Tainiša. Ponoči je imel med drugimi dežurno službo mornar Teodor Fede-ris. Ko je po službeni dolžnosti kontroliral parnik in tanke, je z lučjo ravnal tako neprevidno, da se ie vnel petrolej v nekem slučajno odprtem sodu. Plamen je bliskoma zajel ves tank in kmalu nato je sledila prva eksplozija. Obstojala 3e velika nevarnost, da se ogenj razširi na remorker, ostala dva tanka in druge v luki vsidrane ladje. Eksplozija je prebudila posadko remorkeria, ki je, videč tank v plamenu, napela vse sile, da reši parnik in ostalo zalogo. Kapitan remorkerja Constantinescu ie izdal takoi potrebna povelja in šel sam na goreč? tank. da bi ga odveza!. V istem hiou je nastala druga eksplozija, ki ga ie vrgla v goreč sod petroleja, k]er je pred očmi svojih mor- narjev zgorel pri živem telesu. Na pomoč ?o prihitele posadke drugih parnikov in ob največji nevarnosti za lastno življenje spravile remorker in ostala dva tanka na nasprotno obalo Dunava. Na gošenje gorečega tanka seveda ni bilo misliti. Vsak hip je nastala eksplozija tako, da se ne more nihče več približati. O katastrofi so bile takoj obveščene oblasti, ki so izdale potrebne ukrepe, da se prepreč! nadaljnja katastrofa Tank je gorel vso noč z ogromnim plamenom. ki ga je bilo videti tudi iz Beograda Parniki, ki prihajajo iz Rumunije, so bili v primerni razdalji ustavljeni in se gorečemu tanku tako dolgo ne sme približati nihče, dokler ne bo zgorela vsa zalega petroleja Gre za okrog 100.000 litrov petroleja, ki ~"reva polagoma In razvija ogromne oblake d'ma. Tank je bil last romunske družbe »Amotra«. Zaloga ie bila zavarovana, tako, da je škoda deloma krita: v kolikor se ne nanaša na tank. ki je seveda popolnoma uničen. .Mornarja, ki je povzročil s svojo neprevidnostjo to katastrofo, so še pravočasno rešili in prepellali v pančevsko bolnico. Dobil pa je tako hude opekline, da se bori s smrtjo. Zdravniki nimajo upanja, da bi ga ohranili pri življenju. Pa če tudi bi to uspelo, bo osta! slep in pohabljen za vse življenje, ker mu je mišičevje po rokah in obrazu popolnoma zažgano. Akcija banske uprave za znižanje cen kruha Anketa, sklicana od banske uprave, je ugotovila neskladnost med cenami moke in kruha Poincare m gre bolje Pariz, 18. decembra, d. Zdravstveno stanje Poincarčja presojajo danes v njegovi okolici precej bolj optimistično. Bulletin zdravnika pravi, da je nastopilo znatno izboljšanje Poincarčfjevega zdravja, na podlagi katerega je pričakovati možnosti okrevanja. Madžarski trgovinski minister o carinski vojni s ČSR Budimpešta, 18. decembra A A. Minister sa trgovino in industrijo je imel včeraj govor na zborovanju svojih volilcev. Med drugim je omenil češko-madžarska pogajanja in rekel, da gospodarske razmere na Madžarskem in Češkoslovaškem niso takega značaja, da bi moglo dolgo trajati breznogodbeno stanje. Madžarska je šla do skrajnih meja popuščanja in je tudi danes še "pripravljena nadaljevati pogajanja. Ukinitev carin na Kitajskem Nanking. 18. decembra AA. Vlada je 'Ukinila, notranje carine na blago, ki so rejo ovirale inozemsko trgovino s Kitajsko. Mraz in sneg v Italiji Rim, 18. dec. Tekom pretekle noči je pri* tisnil v severni Italiji hud mraz. Na gorah okol Belluna je padlo mnogo snega, mesto« ma meter visoko V San Štefanu so bele« žili rekordno temperaturo 25 stopinj pod ničlo. Danes popoldne je legla nad Milan in druga severna italijanska mesta gosta megla, tako da je promet deloma oviran. Tudi na ligurski rivieri je zapadlo mnogo snega. Megla v Londonu London, 18. decembra AA. Megla, ki je ležala včeraj 600 čevljev visoko nad Londonom, je v početku le malo ovirala promet. Pozno zvečer pa se je vlegla aa ne-sto, kar je v veliki meri oviralo cestni promet. V nekaterih krajih so morali omejiti železniški promet ter zmanjšati brzino cestnega prometa. Princ Jurij, ki se je vozil z avtomobilom v London, je oil prisiljen zapustiti pri Goldersgreenu 6 milj od središča Londcna avto in končati potovanje s cestno železnico. , 2 ===== Gibanje nase emigracije Zagreb, 13. decembra. AA. Po statistiki, sestavljeni v izseljeniškem komisarijatu v Zagrebu, se je izselilo ia naše kraljevine v tretjem tromesečju 1930: 1. V prekomorske dežele 3210 ljudi. Skupno število izseljencev (11.106) v razdobju od 1. januarja do konca septembra 1930 se je v primeri z lanskim letom za 2494 ali za IS odstotkov zmanjšalo. Vtem tromeseč. se jih je največ izselilo iz savske banovine in sicer 1027 oseb, nato iz dunavske (638), dravske (625), primorske (389j, vardaske (200), zetske (176), vrbaske (43), drinske (37), moravske (13) in s teritorija mesta Beograda (61). Po poklicu je bilo 1293 (a!i 50 odst. vseh odraslih) poljedelcev, 636 kvalificiranih in 502 nekvalificiranih delavcev, 176 pripadnikov svobodnih poklicev in 603 člani rodbin, ki ne zaslužijo. Največ jih je odšlo v USA in sicer 1671 (večinoma taki, ki so prišli na daljši aii krajši obisk, pa se spet vračajo v Ameriko), nato v Argentino 822, v Kanado 307, Urugvaj 123, Brazilijo 55, Avstralijo 49, Čile 35, Novo Zelandijo 34 in druge dežele 44. Od 1. januarja do konca septembra t. 1. je odpotovalo v USA 3391 oseb (lani v istem razdobju 3577), v Argentino 36S9 (4501), v Kanado 2564 (3G52)), v Urugvaj 757 (797), v Brazilijo 251 (462), v Avstralijo 135 (137), v čile 133 (184), na Novo Zelandijo 77 (53) itd. Torej je do konca septembra t. 1. število naših izseljencev padlo v glavnem v Kanadi za 1088 oseb, Argentini za 812, Braziliji 211, USA 186, Ciie 51, Urugvaj 40 itd. Z naprej plačano karto (»prepaid ti-cket«) je odpotovalo v tretjem tromesečju 1581 oseb, od 1. januarja do konca septembra t. 1. pa 3454 oseb. Vsega skupaj se je vrnilo iz prekomor-skiii držav v tretjem tromesečju, za stalno ali na obisk 2100 oseb napram 1660 v istem tromesečju lanskega leta ter je tako skupno število povratnikov za razdobje od 1. januarja do konca septembra t. L naraslo na 5040 nasproti 4401 v istem razdobju lanskega leta. 2. V evropske države je odšlo za zaslužkom v tem tromesečju 5456 oseb, med njimi v Francijo 3630 (s posredovanjem francoske generalne družbe za priseljevanje: 2523), v Rumunijo 264, Avstrijo 115, češkoslovaško 75, Belgijo 67. Holandijo 45, Nemčijo 32. Luksenburg 25, Švico 12 itd. Od 1. januarja do konca septembra t. L je odpotovalo v evropske države vsega 20 tisoč 80, med njimi v Francijo 11.096 (s posredovanjem francoske generalne družbe za priseljevanje 8812), v Nemčijo 2370 (s posredovanjem »Arbeiter-Centrale« 2114), v Belgijo 1572, Rumunijo 825, Avstrijo 524, ČSR 473, Holandsko 363, Švico 159, Luksenburg 57 itd. Vzrok padanja števila prekomorskih izseljencev je v današnjem čedalje večjem zatvarjanju Kanade, ki je lani v tem tromesečju absorbirala za 1101 več naših izseljencev, dočim je danes že silno napredovala racijonalizjacija ne samo v industriji, nego tudi v poljedelstvu, ker so stroji nadomestili veliko število delavcev. Zaradi brezposelnosti se ena tretjina naših povratnikov iz Kanade repariira. število izseljencev v Argentino in Avstralijo se je mnogo znižalo zaradi velike gospodarske krize, ki se je pojavila v teh deželah. Padanje števila izseljencev v USA je v veliki brezposelnosti, ki postaja vse bolj in bolj trajna, prav tako pa tudi v strožjem administrativnem izvajanju predpisov o priseljevanju, med katerimi je treba posebej omeniti zahtevo, ki se je te dni pojavila. da se mora namreč vsak priseljenec izkazati. da ima 1000 dolarjev Značilno je. da zahteva »The American Federation of Labor«. da se za dobo sedanje brezposelnost ne samo kir najstrožje izvajajo dosedanji predpisi o priseljevanju, nego da se ti predpisi še poostre. Število evropskih izseljencev presega število prekomorskih v tem tromesečju za 2246 oseb Torej absorbirajo evropske države najmanj za 50 odstotkov več izseljen-cev nego prekomorske, in to dejstvo nas mora zadovoljiti, dokler nam ni moči presežka delovne si'e zaposliti doma, in sicer tem bolj, ker je večina izseljencev v Franciji šla aa zagotovljeno delo in vrhu tega 't brezplačno kar pomeni vsekako veliko prednost v primeri z izseljevanjem v ostale držaje sveta. V Nemčiji, kamor je na leto odšlo do 2000 •«mika sta b la hudo rv^kodovana. Neki Pr^ki nanrk je /avozil n* sipino in ga dosedaj ni bilo r-ogoče rešiti. Ljubljana, 18. decembra V ponedeljek, dne 15 decembra t. 1. popoldne se je pri kr banski upravi v Ljubljani vršila anketa glede znižanja cen kruhu. Anketo je otvoril gospod ban dr. Marušič, prisostvovali pa so ji gospod pomočnik bana, uradniki pristojnih oddelkov kr banske uprave ter zastopniki ljubljanske občine, Zbornice za TOI, Delavske zbornice, Kmetijske družbe in pekovske zadruge v Ljubljani. Ukinitev subo tiske železniške direkcije? Zagreb, 18. dec. č. »Novosti« poročajo: Že večkrat so se pojavile govorice, da bo tukajšnja direkcija državnih železnic pre« rneščena v Novi Sad. Te dni pa je to vpra« šanje doživelo preokret in siccr v tem srn:« slu, da so se baje na primernih mestih za« radi varčevanja odločili subotiško železni« ško direkcijo s 1. aprilom premestiti v Beograd. Zopet športni konflikt z Madžari Novi Sad, 18. dec. n. O priliki raznih nogometnih tekem madžarskih klubov z našimi športniki v Novem Sadu je pr šlo ponovno do madžarskih manifestacij, za« radi česar je bila v poslednjem trenutku prepovedana že najavljena nogometna tek« ma med Sandom in Ferenzvarošem Z-aradi te«a ie madžarska nogometna zveza prepo« vedala sedaj vsem madžarskim klubom igranie v Jugoslaviji. Zato odpadeta tudi že napovedan' tekmi z madžarskimi klu« bi. ki bi se imeli vršiti v Zagrebu in No« vem Sadu. Napredovan ja aktivnih in rezervnih oficirjev »Službeni vojni list« od 17. t. m. objav« Ija večji ukaz o napredovanju aktivnih ofi« cirjev. Med drugimi so napredovali: v čin polkovnika artifjerijski podpolkovnik Ma« golič Bogdan in geodetski podpolkovn k Strel Miroslav; v čin podpolkovnika inten« dantski major Fuks Vilko, orožniški ma« jor Iskrič Niko, Dekvai Franc; v čin fre« gatnega kapetana: korvetni kapetan Cangl Miha in Stumberger Miroslav; v čin kor« vetnega kapetana: poročnika bojnega bro« da I. razreda Mundorfer Ilijacint in Na« glič Vladko; v čin strojnega majorja: ka« petan I. razreda Dobrila Franc; za višjega vojaškega kapelnika III. razreda višji vo« jaški kapel ni ki dr. Josip Čem, Ivan Čižck in Ivan Muhvič; za čin kapetana I. razre« da pehotni kapetani II. razreda Vodopivec Vladimir, Rot Alojzij, Dežman Ivan. Du« dac Albert, Vrtovšek Anton, Šrein Vilko, Oblak Ivan, Pretnar' Avgust, Jaklič Vladi« m r, Hribar Franc, Pfeifer Stanislav. I o« mažin Atila, Adamič Vekoslav, artiJjerij« ski kapetan Potočnik Janko, inženjerski kapetan II. razreda Gutič Branko zrako« plovna kapetana II. razreda Pirš Franjo in Dudor Adolf, sanitetni kapetan Mavric Mirko; v čin intendantskega kapetana I. razreda kapetan II. razreda BrejšU' Veko« slav; v čin strojnega kapetana l. razreda kapetani II. razreda Šušteršič Bernard, \Volf Franc. Čelik Franc, Ribič Anton in Vrišar Ljudevit; v čin kapetana U. razre« da: poročnika: dr. Koščak Ivan ir. Strelec Zdenko; v čin poročnika bojnega broda II. razreda fregatni poročnik Kure Valter. V čin strokovnega kapetana II. razreda pa poročnik Lovrič Andrej. V čin sanitetnega kapetana II. stopnje pri mornarici je povišan dr. Josip Kotnik, v čin poročnka pri pešadiji: Fel.ks Pre« dan, Anton Metelko, Janko Tajnšek. Ivan Vidic in Josip Majer; pri artiljeriii Feliks Rus, pri mornarici pa v čin poročnika fre« g.: Bors Tomažič. Nadalje so napredovali naslednji rezerv« ni č—tniki: V čin rezervnega poročnika Vinko Beztv''. Alojz Bolhar. Štefan T niš. Franio Vidic, Franjo Flarkman, Karel Arh, Fran i o Sip in Slavko Šarabon pri pešadiji, Vlad mir Šenk, Alojz Troha in Ivan Pleš pri artiljeriii. Za rezervnega nižjega voj« nc.aa uradnika III. stormje je povišan Lo« vro Guberin in Ivo Miren v ekonomski stroki ter Ivan Sitar v inženjersko tehnic« ni stroki. V čin rezervnega inženirskega poročnika ie -ovišnn Dušan Sernec. v čin rezervnega porotnika pri pešadiji Leo \ e« bcr. za rezervne?* višjega vojnega činov« r.ika III. Marijan Bihar. za rezervnega po« ročnika korvete Niko šušterš:č, za rezerv« nega poročnika pri nešadiji Ivan Frnncuz ter pri inženjeriji Gustav Doneč. V cm rezervnega kapetana I. stopnje: Venceslav Čem igo i pri nešadiji in Gustav Raiznerpn konjenici. V čin rezervnega kapetana U. stopnie: Evnnn Fa't Aleksander Poznič, Jože Jenko. FVragutin Došen. Pavel Majer, Vtadimir Klinar in Mariian Jurinvcrč pri infanteriii v čin rezervnega poročnika pa UoMdor Gai*ek .Tos:o-Faigeli. Peter P»ž. Adolf H rs. Oton Vreč. vsi pri neš^H:ii. Zi rezervnega vi=icga voinega uradnika ITI. ctormie Joža Bekš. Ivan Podlesnik in Peter Mtvrič. V čin rcTvnega ooročnika Stan« ko Petranovič in Aleksander Skaza pr; Pe« Sadi it. v čm rezervnega kanetana I. sto1-;« nie Liudcvit Vagoin TT. ctorvnie pa: dr. Radovan B^enč^ Martin Slibar. Tvan La« hajnpr, .TnSl-o Prazn:k. nri ne«adiii ter dr. Fran PavFč nri saniteti Nadalie so t">* višani v rezervne kanet«ne I. stonni'': dr. M Man Vorun. TV»mrnik Luši>n. .To^in Nano« t-oi. R^bort O'1'včič. Josip Čob«l S^čko Božič. F<-anio Lederhas. I>v'ev*. Tvan Tan5eVov;č. Anton Cerčko 5roj. Maks Rr«W Franc Pečer Tvan Vo« lavšek. Franio T™mše. dr. Tvan Morcr m T Himerman vci r«ri Op5"diii ^a.ie M-tii« r-met. Jakob ŽnMarič. Leon P^Ba« npC .VV.ort Z"'-odnik. Drado Kova? Tvan Sfobcl AnWi Moi^pn in drei \Mi1p nri inten« danti.ri lf Rosner na nri snni-teti V r^prvnp l-anptan- TT c^ortnip- 7den< Vr, p^-r,oV nr 1fV»rn«SHn K'jnc in Aiojz Maric pri veterini. V čin rezervnega Anketa se je bavila zlasti z nesoglasjem, ki se opaža v razmerju med cenami moke in ceno kruha. Po obširnem referatu o sedanjem stanju navedenih cen v banovini se je razvila živahna, toda stvarna razprava o vseh tozadevnih vprašanjih V poteku debate je prevladalo mnenje, da so s strani pristojnega oblastva potrebni takojšnji ukrepi v cilju ublažitve obstoječih nesoglasij med prej označenimi cenami. (AA) poročnika Josip Has. Anton Eger. Matija Kune, pri pešadiji, ter Josip Zupančič pri ar t i, jer i ji. Za rezervne nižje vojne uradni« ke I. stopnie: Ivan Švarc, Franc Šetina, III. stopnje pa Martin Cesar. V čin rezerv« nega kapetana I. stopnje: Ignac Vidic pri pešadiji. dr. Josip Montina pri siniteti m Peter Albanec pri lekarništvu. V čin re« zervnega kapetana II stopnic pa: Avgust Lukačič, Josip Princ, Jakob Kovač, Jože Vakač. dr. R. Gmajner. Josip Pole, Alojz Hercog. Stanko Rp.vter Josip Klemenčič, Janko Kovačec, Josip Zakrajšek, Ivo Lah, Andrej Mikolič. Josip češ^č, Stanko Oset, Ivan Mužina, Matija Perger. Joža Pretner, Fran jelenec, Fran Špeng. Mile Trošt. Fran Skušek, Dobromil Uran, Pavel Herbst, Av« gust Gagal, Fran .Tercbtč. Ivan Marinček, ŠinieTi Petrovič, Fran Karbaš, Stanko Vr» hovec. Vladimir Stopič Štefnn Šajn, Va!« ter Fišer. Miroslav Zgaga. Alojz Intihar, Franjo Outrata, dr. Ferdo Rapeš, Robert Paceit. Emest Ambrož in Vf.jem Holc, vsi pr pešadiji, dalie Hinko Fuks, Ante Tav« čar in Franio Vinter pri konjenici, doktor Alojz Kuralt pri saniteti. Slavko Hočevar pr- lekarništvu in Pavel Kolcnc pri vete« rini. V čin rezervnega poročnika: Franc Pcrtina. Milan Zupančič, Ernest Roter, Maks Gradt, Janko Vanič, Josip Kautcner, Alojz Čampa. Fran Birka, Martin Majhen, Matija Mihelčič, Ivan Antolovič, Stanko Vumik, Jakob Jesib, Josip Želiko. Josip Rupnik, Čedomir Petrič, Dragutin Ficko, Zrltan Večan, Mi jo Strugar, Melhior Ba« karč č, vsi pr pešadiji, dalje Leon Samec, Anton Grčman, Josip Tlc in Juro Lesjak nri artiljeriji, Martin Jakovec pri konjeni« ci in Rutar Stanko ter Ivan Vrbič pri le« talstvu. V čin rezervnega kapetana I stop« nie Andrej Mihalj in Dragutin Rustia pri peš-idiii, v čir. rezervnega kapetana II. stopnje: Ivan Čadež, Alojzij Ivanetič, Jo« sip Kovič. Rajko Gradnik, Adolf Lunačck, Ivo Kisovec, Milan Floriančič, Karel Hus, Franjo Kobal, Erik Hebling, Karlo Dolinar, Maks Ličen, Edo Ivančič. Karol Dole:ič-č in Miroslav Baumm pri pešadiji. Zlat ko Ra ner pri artiljeriii. dr. .Tanko Hafner pri saniteti, dalje v čin kapetana I. stopi, je Fran Grafenauer. F.n.erik Aplenc. dr. Mar« lin Pavlic, Leonold Keric nri pešadiji. r'a« ve! I.indtner. Vinko FleS, Vinko Majd^č pri artiljeriji, dr Fran Marinič. dr. Franio Pav« lovič. dr. Robert Blumauer, t?r Ivo Rudolf, dr. Fcrdo Korun. dr. Josip Krauland. dr Makso Papst in dr Mihajlo Straser, pri sa^ niteti, v čin rezervnega poročnika so na* dalje povišani: Zdravko Omerza. Milan Ribarž, Franc Frangeš. Stanirs'av Jančigar, Janko Zupane, Kire! Ban. Martin Bremec, Josip Rudež. Ivan Dokuš. Ludvik Černe, Bogomir Tepli, Ante Albreht in Dušan Divjak pri pešadiji, Josip Kraus, Matija Nastran. Tvan Švarc, Ivan Buban, Anton Ti m in Mirko Kelemen. pri artiljeriii. Mi« roslav Kraus. Karlo Ogrizek, Dragan^ Eger, Leopold Hercog, nri konjenici ter GvMon Marusig. Franjo Ogorelec. Stanislav Obe j« ajgner. Anton Inghč, Milan Sever in Edi mund \7ujčič pri inženjeriji. Lepa plesna zabava v Ljubliani V proslavo rojstnega dne Nj. Vel. kralja so priredili ofic;rii ljubljanske garnizije V sredo zvečer v Sokolskem domu na las boru veliko zabavo s plesom. Njihovemu vabilu se je odzvalo izredno veliko število liublianskega občinstva, nr.ed njimi pred« stavniki in zastopniki državnih in samcu upravnih oblastev. univerze, gospodarskih in stanovskih korporacii ter vseh narod« nih organizacij, na čelu jim ban dr Maru« šič, podban dr. Pirkmajer in župan dr. Puc. Prihajajoče goste so ljubeznivo sprejemali gg. oficirji, ki so bili zbrani polnoštevilno. Po prihodu divizijskega komandanta ge« nerala Veselinoviča je bil s kraljevim ko* lom otvorjen ples, pri katerem je s svoja priznano bravurnostio svirala vojaška god« bi pod vodstvom dr Čerina. Novi moder-i ni plesi so se pestro izmenjavali s starej«> g; mi že popularnimi in pa z živahnimi k osli, ki so bili vsakokrat sprejeti z veh ki-n, veseljem. Vsa prireditev je v okusno okras šenih taborskih dvoranah potekla v lepi harmoniji. Tramvaj skočil s tira Sinoči okrog 9. se je pripet la na posts* jaiišču pred kavarno Evropo malo tram« vaiska nezgoda. Tramvaiski voz st .i s priklopnim vozom je peljal s kolodvora v mesto. Na kraju, kjer se na postajališču pro«a razcepi na dva tira. je tramvaj, ki ie bil k sreči precej prazen, skočil s tira. /.acl« nja kolesa so odskočila za dober me.er, doč:m so prednja kolesa ostala na tračni« cah. Vzrok ie menda na novih trarn^at,. ki še niso tako uglaiene. kakor stare. da je prišlo vmes še nekoliko neska. Niti tramvaju, niti vozniku in potnikom se nt ničesar pripetlo Nezgoda ie seveda pr-« vabila celo množico radovednežev ki z jiubliansko hudomušnostjo komentirali ljubljanski tramvaj in njegovo smolo. Vr^m^nslra nanoved Zagrebška vremenska napoved za dane«: Jasnejše, stalneiše. topleiše vreme, jutrania megla. — Situaeiia včerajšnjega dne: V južni Evropi je poslednja dva dni pritisk znatno narasel in je zato zlasti v zapadnih predelih nastopilo vsesplošno jasno vreme. Pritisk je porasel od 11 — 13 mm. temperature so se neenako spreminjale. Na vzhodu so porasle za 1 do 2 stopinji, na zapadu pa nclvflj psdlc. * Dunaiska rremenska napoved za P^tek: Večinoma oblačno, mirno vreme. Zjutraj močna slana. Naši kraji in ljudje Spomenik kralja Petra v Ljubljani Ljubljana bo v doglednem času obogate* la za prekrasen monumentalen spomenik, ki bo stal ob desni strani magistratnega po* slopja na Mestnem trgu i.n bo tako tvoril primerno ravnovesje Robbovemu vodnja* ku. Dne 1. decembra 1. 1926 je stopil pred Slovence »Odbor za postavitev spomenika kralju Petru I. Velikemu Osvoboditelju v Ljubljani,« ki se je osnoval iz vrst Zveze rezervnih oficirjev. Kralj Peter je bil posebej nam Slovencem vodja, ki je z genijalno logiko in jekleno voljo uravnal tok naše zgodovine ia tužne* ga robstva v dneve največjega narodnega ponosa, v katerih nam je bilo dano, da ostanemo na rodnih tleh kot gospodarji. Spomenik bo ovekovečil veliko zgodovin* sko dejstvo in veličastnost dneva osvobo* ditve, poveličeval bo neizmerno hrepene* nje, brezmejno samozatajevanje in požrtvo* valnost Slovenije v časih robstva in trplje* nja. Spomenik bo večen simbol naše narod* ne in državne misli, najčistejši izraz ple* meniti!" teženj prošlih in sedanjih rodov, ki so posvetili svoje življenje veliki ideji osvoboienja. Tudi izraz velike sreče, pono* sa in hvaležnosti Slovenije spričo zgodovin* skega dejstva osvobojenja in uedinjenja je bodoči spomenik, ki ga izvršuje naš prizna« ni kipar g. Lojze Dolinar in ki bo danes ob 3. Dopoldne postavljen na svojem me* stu zaenkrat kot šablona Izdelani in do* vršeni spomenik Da bo postavljen tam po* leti 17. avgusta na dan smrti kralja Petra. »Odbor za postavitev spomenika« j. na* bral po dolg-m trudu toliko denarja, da je lahko naročil kiparju Lojzetu Dolinarju, da prične z delom spomenika. Snomenik, ki je visok 5.80 m, bo stal na podstavku iz pod* peškega marmorja. Treba je Doudariti, da so prispevali za ta lepi spomenik samo ljudje iz naroda, rev* no ljudstvo, kmečke občine, in ni bilo no* benih pod nor od raznih bank in drugih de* narnih zavodov. Kraljev rojstni dan v Beogradu Beograd, 17. decembra. Velik praznik, da, največji! Vsaj meni se zdi, da ga je Beograd praznoval slovesneje od samega praznika uedinjenja, kar prav nič ni čudno, ko je vendar naš vladar sam s.nte* za vsega našega snovanja in delovanja, pa i samega našega uedinjenja. In kaj naj šele rečemo po njegovem edinozveličavnem či* nu od 6. januarja: Kaj bi b;lo, da ni bilo tega čina, da ni bilo vladarja, ki je s svojim odločnim zamahom presekal drugače neraz* rešljiv vozel naših notranjih, že vse meje presegajočih zapletov! Tako je popolnoma razumljivo, da prestolnica proslavlja rojst* ni dan rešitelja države kar najslovesneje, a obenem tudi tako pr:srčno praznično, ka* kor bi bil to domači praznik za vsako dru* žino samo. Nimam namena, da bi opisoval podrob* nosti vseh današnjih svečanosti, od »blago* darenja« v pravoslavni saborni cerkvi do slovesne službe božje v rimsko*katol;ški cerkvi in starokatoliški kapeli, od musli* manske džamije pa do židovskega templja, da bi navajal, kako je vojaštvo vseh strok napravilo špalir od dvorca po Milanovi, Te* razijah, Mihajlovi in Kralja Petra vse do pravoslavne prvostolnice, da bi našteval, kdo vse se je udeležil te svečanosti, da se s s^ojo prisotnostjo pokloni Nj. Veličanstvo* ma; vse to je stvar dnevnih poročil, ki se ne menjajo dosti od leta do leta. Pač pa bi hotel poudariti nekaj, kar mi je ob današ* nji proslavi kraljevega rojstnega dns prav posebno udarilo v oči: Ob obeh straneh ulic od dvorca pa do saborne cerkve se je za vojaškim špalirjem gnetla ogromna množica, toda brez nemir* nega prerivanja, brez krika in vika. Tuj* cu, ki bi jo opazoval, bi se morda zdela nekam mrtva in tudi nema, ki smo vajeni živahnejših gibov in šumnejšega, bučnej* šega izražanja čustev, bi se najbrže zdelo enako. Še celo tedaj, ko sta prihajali mimo vseh teh množic Nj. Veličanstvi sami. ni bilo v masi živahnejših kretenj in hrupnej* ših vzklikov. O da! Bilo je vsepovsod po* zdravov, toda s temi pozdravi ni bilo iz* raženo ono, kar sem videl sijati iz obrazov. Ta narod ne odeva svojih čustev v burne kretnje in viharne vzklike, temveč jih iz* raža v svojem pogledu. Videl sem tam gori na Knez Mihajlovi starca v narodni noši šumadinski. Grčavo pal co je držal v roki in se naslanjal nanjo Ko je od daleč na* znanilo vzklikanje, da prihaja vladar, je starec snel kučmo in zasvetili so se njegovi kot sneg beli lasje. Ravno tako bele, malo orumenele brke so mu začele poigravati, a ko so mu oči ugledale kralja, mu je zdrk* nr'la solza iz njih po razoranem licu. Ni od* pri ust, ni krenil z roko, iz oči pa solza za solzo! Kaj si je mislil ta starec? Nisem se ga upal vprašati, toda vem, da se ne motim, ako pravim, da so te solze pi* sale vso zgodovino njegovih let, od tedaj, ko je še tamle onstran današnjega sporne* n:ka jugoslovenske hvaležnosti Franci::, ?e* del še turški paša, pa se je potem Srbija osvobodila polumesečenega jarma, ki ga je prvi stresel s tilnika naroda slavni prednik današnjega našega vladarja, ve* liki Črni Juri. Pa so prišla pozneje huda leta izkušnje, krvavih bojev in silnega umi* ranja, dokler ni izpod zmagovalnega pra* pora v roki, tistega, ki je sedajle nnhajal tu mimo, zasijala narodu zlata usoda, čije sadove je moral zopet braniti in obraniti on, ki mu je danes dan praznika. Koliko spoštovanja, koliko iskrene, gljboke lju* bežni, koliko srčne vdanosti in hvaležno* sti sem videl izražene v tem razoranem starčevem obrazu, vam ne morem opisati. In brez vika in krika, bre« mahanja in po* skakovanja. Tak je pač ta narod m čast in poštenje mu! Morda je bilo tudi drugekrati tako, ko še nisem imel prilike, da bi mogel opazo* vati tako blizu narav svoj ;ga okoliša, ali zdi se mi, da je prav letos, ko ima sedanja naša vladavina za seboj toliko očividnih usnehov svojega dvoletnega dela, prav po* sebno prihajalo do izraza ob tej priliici vse ono, kar sem čital v očeh in obrazu onrga šumadinsketfa starca. Ne morem v ozko cerkev, da bi tamkaj klical blagoslova od zgor na stvoritelja na* šeoa uedinjenja in ustvarjevalca naše lepše bodočnosti, pa naj tu pod milim nebom, vpričo tisočev sobratov, enako mislečih, enako čutečih, pomolim: Daj mu, Vsevišnji. moči, da srečno dovrši začeto delo, nam vsem v blagor, sebi pa v nevenljivo in ne* minljivo čast in slavo! Tako je praznovala naša prestolnica kr. rojstni da. in ta praznik je bil v resnici le"- bij je zares kraljevski praznik! Proslava kraljevega rojstnega dne v Trbovliah Trbovlje, 18. decembra. Zabava, ki so jo priredili trboveljski re* zervni oficirji v zvezi z ostalimi društvi v proslavo rojstnega dne Nj. Vel kralja Ale* ksandra I., je potekla nad vse dostojno in je bila lep izraz čustev ljubezni !n vdano« sti, ki jo goji trbovelisko prebivalstvo do svojega viteškega vladarja. Proslave so se udeležili predstavniki vseh javnih uradov'in društev, cerkve, za* stopnik; rudnika z ravnateljem inž Julijem Paurem in njegovo gospo soprogo ter učiteljstvo vseh šol in prebivalstvo vseh slojev. Slavnost je otvoril sokolski orkester pod vodstvom g. Jagra z državno himno, nakar je predsednik rezervnih oficirjev g Plesko* vič pozdravil navzoče občinstvo ter v krat« kem patriotičnem govoru obrazložil pomen slavnosti. Pevski zbor Zvona je dovršeno zapel tri nesmi Kaplan«pesnik g Boštele je s pesniškim zanosom izrazil čustva lju« bežni in spoštovanja ki jih goji delavec* rudar do svojega vladarja Deklamacja g Bošteleta je izzvala burno oduševljenje med navzočim občinstvom Nato sta na« stopila z dvema točkama konzervatorist« violinist g. Marin in domači skladatelj, po« st^jenačelni-k g Rožanc in izvajala dve skladibi Rožanca na violini in klavirju Občr.stv< ju je nagradilo s priznanjem. Tema točkama sc sledili živi kipi, ki so ■ih tvrrili teiovadc: Sokola Vse slike so bile dobro zamišljene in so predstavljale jekleno moč naroda in Sokolstva. Za tem je izvajat sokolska orkester tri koncertne točke. Orkester je tudi to nalogo izvršil povsem častno Oficijelni del je zaključila alegorična slika, katero je aranžiral me« ščansko*šo\ski ravnatelj g Zavrl. Temu delu je sledila animirana zabava. Ples je otvoril predsednik g. Pleskovič z gospo Cotičevo z narodnim kolom. Ves ve« čer je vladalo veselo razpoloženje in nepri* siliena zabava. Na rojstni dan Nj. Vel. kralja se je vr* šila v farni cerkvi svečana služba božja, ki jo je opravil duh. svetnik g. Gašparič-Pri cerkvenem opravilu je pel na koru mo« ški zbor »Zvona«. Cerkvene slavnosti so se udeležili zastopniki občine ter drugih državnih uradov, rezervni oficirji, gasilci, zastopnik' rudnika, ^se šole z učiteljstvom ter mnogo drugega občinstva. Trg je bil v zastavah. Danes ob 4. uri (Večerne predstave odpadejo zaradi koncerta) Prvi nemški govoreči film priljubljene kitajske filmske umetnice: ANNA m WONG iUMtČ Kot partner: Franc Lederer. Poleg tega: »Najnovejši zvočni Paramountov tednik«! Krasna godba in petje! »Elitni kino Matica« Telefon 2124. Tragična smrt orožnika Ivanjkovci, 18. decembra. V ponedeljek se je dogodila na tukajšnjem kolodvoru smrtna nesreča, ki ie prva na tej progi. Komandir žandarmerijske Staniče narednik Hi j a Pleša se .ie hotel z mešanim vlakom, ki odhaja ob 12.43, odpeljati po službenih opravkih. Malo se je zakasnil in da bi prišel še pravočasno, je šel po bližnjici proti kolodvoru med skladiščnim in glavnim tirom. Ob koncu skladiščne rampe, pa je hotel preko skladiščnega tira na peron. Vlak, ki je imel malo vozov, pa je tedaj zavozil nazaj na skladiščni tir, da bi prevzel neke tovore. Ko narednik še ni prišel mimo rampe, ga je že dohitel vlak. Zadnji voz je bil tako ozek, da je Pleša lahko med rampo in vozom obstal, naslednji voz pa je bil zelo širok ter je nesrečnega moža zgrabil, potisnil ob rampo ter ga stoje mečkal in vrtiksemintja. Sprevodnik vlaka je s svojega sedeža opazil glavo in kapo in takoj ustavil vlak. Bilo pa ie prepozno. Narednik Pleš je zadobil hude notranje poškodbe, imel pa je zlomljeno in zdrobljeno tudi roko in polomljenih več reber. Z vlakom so ga takoj odpeljali v Ormož, kjer ga je na kolodvoru pregledal zdravnik g. dr. Hrovat. Postajenačelnik je takoj odredil, da so železniški uslužbenci odnesli ponesrečenca v ormoško bolnico. Tam so mu prvo pomoč nudile sestre, a še predno je prišel zdravnik, je revež ob 17. umrl zaradi zadobljenih poškodb. Malo pred smrtjo je prispela k njemu žena s sinčkom Bogdanom. Posetil pa ga je tudi žandarmerijski vodnik iz Ptuja g. podporočnik Margetič. Ob obilni udeležbi stanovskih tovarišev, kapetana g. Cvetkoviča ter podporočnika g. Margetiča in številnega prebivalstva so včeraj položili žrtev tragične nesreče k večnemu počitku. Vrlemu orožniku je spregovoril v slovo g. kapetan Cvetkovič rre-srčne besede. Kapetan in narednik Pleša sta bila rojaka. Narednik Pleša je nastopil pri nas službo šele septembra in si je v tem kratkem času pridobil zaupanje vseh poštenih ljudi. Izredno vesten v službi je živel samo za svoj pokhc. Rojen je bil I. 1897 v sre-zu Otočac in je med vojno služil v avstro-ogrski mornarici. Udeležil se je znanega upora mornarjev v Kotoru ter je bil obsojen na smrt, pozneje pa pomiloščen v dosmrtno ječo, iz katere ga je rešil preobrat. Pozneje je vstopil v orožništvo in je služboval najprej pri savskem polku, po covršeni podoficirski šoli pa je bil prestavljen v ljubljanski polk. V Sloveniji je bila njegova prva služba v Slivnici pri Celju, kje' je bil več let komandir orožniške postaje. Tudi tam si je pridobil splošne simpatije. Tudi pokojnikov brat, ki je bil učitelj, je bil nacijonalni revolucionar ,n je postal I. 1914 smrtna žrtev avstrijskega terorja. Iliji Pleši bodi ohranjen časten spomin! Ustanovni občni zbor Zveze naprednih jugoslovenskih akademskih starešin Ker je pripravljalni odbor za ustanovi* tev »Zveze naprednih jugoslovenskih aka« demskih starešin« svoje delo uspešno do* končal in je pristojna oblast že odobrila osnutek pravil nove Zveze, sklicujemo ustanovni občni zbor Zveze naprednih ju* goslovenskih akademskih starešin v nedeljo 21. decembra ob 10. dopoldne v Ljublja* ni irostorih »Zveze kulturnih društev« (Kazina II. nadstr.) Na predvečer v soboto 20. t. m. ob 20.30 pa se bo vršil v restavra* ciji »Štrukelj« družabni sestanek. Vabimo prisrčno vse napredne starešine, člane vseh bivših in še obstoječih akadem* skih društev, da se udeleže tako sobotnega sestanka, kakor nedeljskega ustanovnega občnega zbora. Gg. starešine, ki še niso iz* polnili formalne prijave, vabimo, da z do* p:snico javijo svoj vstop v starešinsko društvo »Jadran« ali v starešinsko društvo »Triglav.«. Ljubljana, 18. decembra 1930. Pripravljalni odbor za ustanovitev »Zveze naprednih jugoslovenskih akademskih starešin«. Starešinsko društvo »Jadran«. Starešinsko društvo »Triglav«. Kdor hoče svež In zdrav ostati naj popije en do dvakrat na teden pred zajtrkom kozarec naravne »Franz Josefove« grenčice. Zdravniška poročila iz bolnišnic osvedočijo, da radi pijejo »Franz Josefovo« vodo zlasti bolniki na črevesju, ledvicah, jetrih in žolču, ker brez neprijetnih občutkov in posledic promptno odvaja. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Roku Špacananu v spomin Ljubljana, 18. decembra. Smrt je ugrabila vrlega moža in če kdo vpraša, kaj in kdo ie bil, mu bo vsak, ki ga je poznal, odgovoril, da je bil to uni* verzalen človek, pravi vseznalec Tako so ga imenovali tudi njegovi tovariši in pred* stojniki. V štabu dravskega žandarmerij* skega polka jr vršil svojo službo in sicer tako, da bo štab težko našel enakega ali vsaj podobnega naslednika. Tako se je iz* razii pri pogrebu tudi žandarmerijski pol* kovnik g. Jovo Oljača Kar je Rok Špaca« pan znal in razumel, ko se ni izučil nobene obrti, jc nekaj čudovitega. Pod Rožnikom nad Čadom si je sam zgradil vilo, bil je zi* dar, mizar, elektromonter, mehmik, slikar, tesar in karkoli še hočete. Njegovo vse* znanstvo so poznali in cenili tovariši in vsa okolica ter so se vsi zatekali k njemu po nasvete in pomoč v raznih zadregah. Vsem je vedno rad ustregel Neka ljub« Ijanska velepekarna je nameravala naroči* ti monterje iz Nemčije, da bi ji zgradili parno peč, on pa je dejal, da tega ni tre« ba, — in jo je zgradil sam, da ne bi naj* boljši strokovnjak zmogel boljše. Izredno nadarjen in delaven mož pa je bil tudi blaga narava, ljubezniv in nadvse dober človek. Mnogoštevilni venci in šop* ki na njegovem grobu pričajo, kako je bil priljubljen V svoji vneti delavnosti :n no« žrtvovalni dobrodušnosti ni poznal poet« ka. Če ga je kdo vprašal, kdaj sploh poči« va in spi, je navadno odgovoril: Še pre* kmalu bo prišel čas počitka... In počitek je prišel in sicer počitek za večno. Velika truma prijateljev, znancev in tovarišev iz mesta in okolice je izkazala blagemu možu zadnjo čast. Poleg koman« danta dravskega žandarmerij. polka pol« kovnika g. Oljača se je udeležil poguba tudi orožni ški inšpektor podpolkovnik gospod Petkovic, nadalje podpolkovnik gospod Klemene na čelu deputacije policij« ske straže poveljnik policijske straže go« spod Bedenk. mnogi rezervni oficirji ln godba dravske dfivizije. Zemlja je sprejela v svoje naročje ne« umornega delavca in vzornega človeka, ki je zapustil v svojem poklicu in človeški Prvi vtis ostane — In ta le odvisen od tega, kako Izgledajo vaši zobje. Samo negovani zobje vas delajo simpatičnega, samo čista sapa dela zaupno občevanje z Vami prijetnim. Z ozirom na nego svojih ust in zob ne morete re-signirati na Odol. Samo Odol ima dvojni prijetni učinek: Podeli Vam čisto sapo in zaedno desinficir« usta in zobe. Odol je antiseptičano sredstvo. družbi sploh veliko vrzel. Vsi, ki so ga poznali, ga bodo ohranili v najlepšem in častnem spominu, ostal pa jim bo tudi vse* ga posnemanja vreden vzor. Druga smrtna žrtev vrhniške nesreče Ljubljana, 18. decembra. V splošni bolnici je danes ob 11. premi* mila druga žrtev strahovitega karambola vrhniškega avtobusa z vlakom pri Dreno« vem griču, čevljarski mojster Jože Rampih. Nesrečnega Rampiha, ki je zadobil pri karambolu poleg šoferja Ignaca Modrijana najhujše poškodbe, so takoi v ponedeljek popoldne spravili v ljubljansko splošno bolnico. Trpel je silne bolečine, kajti imel je ožgano glavo, opekline na rokah in ži* votu, notranje poškodbe, zraven pa zlom* ljeni obe nogi, desno celo dvakrat. Zdrav* niki so se z vso skrbjo in požrtvovalnostjo zavzeli za življenje mladega, komaj 34 let* nega moža. Bili so vedno okrog njega in že se je zdelo, da bo poškodovanec ven* darle srečno ušel smrti. Usoda pa je ho« tela drugače. Nenadoma so včeraj nasto« pile komplikacije in jim je Rampih končno podlegel. Rampihova žena je prišla moža obiskat opoldne, našla pa je samo njegovo truplo, ki leži v mrtvašnici splošne bol* niče. Pokojnik je bil izredno simpatične na* rave in na Vrhniki povsod priljubljen. Druga žrtev tragične prometne nesreče za* pušča poleg soproge tudi mladoletno hčerko. Vlomilec za zapahom Šmartno pri Litiji, 18. decembra. Zadnji čas, ko je začela pritiskati zima, se je v tukajšnjem okolišu primerilo že več različnih tatvin. Posebno pa so sinoči bili presenečeni pri Repinatu, kjer ima gostilno gospa Ivanka Železnikova, ko so se zvečer podali k počitku in našli spalnico zaklenjeno. Iskali so ključ, a zaman. Slednjič so ugotovili, da so vrata od znotraj zapahnjena. Šiloma so jih odprli in uvideli, da je v sobi nekaj prej imel opravka neznan vlomilec, ki se je bil pritihotapil v sobo, najbrž po stopnicah, pobegnil pa je skozi okno in odnesel s seboj iz omarice okrog 1000 Din. Tatu so morale biti razmere dobro znane, da ie točno vedel, kje shranjuje gospodinja skupiček. Orožniki so uvedli preiskavo za vlomilcem, o katerem sodijo, da je ime! svoje prste vmes tudi pri nedavnem vlomu v Strmanovi trgovini, kamor se je ponoči pritihotapil skozi klet. V bolnici se leči tudi 18*letni Jožef Klav« žer posestnikov sin iz Dobrave, občine Se« novo, ki je preteklo nedeljo v družbi dru« gih fantov obiskal neki vinotoč v Dobravi. Sprva ie šlo vse v najlepšem sporazumu, ko pa je začelo delovati vino. so se nekateri pričeli spotikati ob »šnajtu«, ki ga je neki Š. kot edini nosil na klobuku. Pozivali so ga, da znamenje korajše odstrani, kar pa je slednji kar preslišal. Klavžar sam je hotel, da se ohrani mir. kar je za nekaj časa tudi dosegel. Ko pa se je kmalu nato ponovno vrnil v sobo in sedel za mizo. je hipoma po« kleknil na mizo neki V. in pričel z nožem »Saraievcem« mahati po njem tako, da mu je prizadejal občutne rane po glavi, levi roki in rebrih. da so ga morali z avtom pre« peljati v krško bolnico. Posavske novice Krško, 18. decembra. Pratika, ta zvesta spremljevalka sleher* ne slovenske hiše, napoveduje božič, vzpo* redno s tem pa se množe nesreče dan za dnem in je pričakovati, da bo krška bolnica ravno za praznike natrpana z bolniki. Dokaj čudna nesreča se je dogodila v so* boto okrog 20. lovskemu in gozdnemu paz* niku g. Antonu Trupeju iz Globokega pri Rajhenburgu, uslužbenemu v graščini Pla* nina. Kot vesten i*i natančen uslužbenec se je tudi kritičnega večera podal k pregledu hPvov. Ker je kraj samoten, je v desni žep površnika vtaknil broving in robec Prišedši v hlev je v prisotnosti Jožefa Kozoleja in Antona Hlastana im Franca izvlekel robec iz žepa. toda v istem hipu se je sprožil tudi samokres v žepu, krogla pa je udarila sko* zi površnik, suknjič, telovnik in srajco nje* mu v prsa in obtičala pod kožo. K sreči ie zadela ob rebro, izpremenila smer in se zaustavila pod kožo. kar je zelo redek pri* mer in sreča v nesreči Po drči navzdol > Boštanj, 18-decembra. Da nesreča ne počiva, je dokazano z mnogimi primeri, ki so se dogodili baš v času, ko jih človek najmanj pričakuje. Po» novno je dokazano to tudi z nesrečo, ki se je pretekli teden dogodila 68*letnemu Ja® nezu Dolinarju iz Topolovca in to ravno na njegov 68. ro;stni dan, ki ga je mislil v mi« r- in zadovoPstvu preživeti. Predpoldne si je s prijatelji privoščil ma« lo vina. ki pa je bilo narejeno in je imelo za posledico težak glavobol. Da bi se ohla* dil** glava, se je namenil na Topc-lovec, da poišče neka5 kostanjevih palic za koše. Pri* šel je tja do cerkvic", se naslonil na oporne zidove in zadremal. Prehitela ga je noč in ko se je zdramil, je imel pred seboj temo in na pot, po kateri že dve leti ni hodil Ko« raik za korakom, na je sprva še šlo. Nena« dom* - —je na mokrem listju in vejevju spodrsnilo, dr 'e ~ade1 v zemeljsko udrti* no, za katero ni vedel, od tam pa se je za« kotalil na strmo drčo in se po nji prevračal prav v dolino. Ker je spotoma udarjal ob robove in hlode, je zadobil težie poškodbe na -lavi in telesu. Vsekakor je dospel v do« lino z rekordno hitrostjo en četrt ure, kai* ti do vrha je skoro 2 uri hoda za dobrega možak*. ^ii„b opasnemu padcu in neprijet« ni vožnji bo ostal pri življenju, kar je res sre?'' v nesreči. L?s! se v krški bolnici. SOKOL Vsem društvenim načelništvom sokol« ske župe Ljubljana. Načelništvo sokolske župe Ljubljana priredi v primeru ugodnih snežnih razmer smuški tečaj v Novi vasi na Blokah. Tečaj bo trajal od 25. (oziroma 26.) decembra 1930 do vštetega 1. ianuarja 1931. in ga bo vodil br. Rudolf Badjura. Za celodnevno prehrano in prenočišče je računati na okroglo 50 Din Prijave za ta tečaj sprejema župno načelništvo in mu jih je treba poslati naikasneje do 24 decem* bra 1930. Smuški tečaj se bo vršil za člane in članice. Vsak udeležnik in vsaka ude« ležnica naj skrbi, da prinese s seboj pra* vilno montirane smuči in primerno drugo opremo in opravo kakor tudi mažo za mo* kri in suhi sneg. Pouk v tečaju je brez« plačen. Ako bi snežne razmere ne kazal.» ugod/no, tedaj bomo tečaj pravočasno od* povedali odnosno ga preložili na poznejši čas. Nadaljnja navodila bodo sledila. — Župno načelništvo. Sokolsko predavanje v radiu. V pone« deljek 22. t. m. predava v ljubljanskem ra« diu brat Jože Kregar o organizaciji in po* menu sokolskih okrožij. Opozarjamo na to predavanje predvsem vse one brate m se« stre, ki se zanimajo za vprašanje sokol« sikih okrožij. Zadnje sokolsko predavanje v tem mesecu bo imel br Stane Trček V prihodnjih mesecih se bodo čitab v radiu tudi članki našega ustanovitelja in učitelja dr. Miroslava Tvrša. katerega stoletnico rojstva proslavljamo leta 1932. Opozorilo. Nase velecenjene inserente in naročnike malih oglasov opozarjamo. tla bo izšla božična številka >Jutra« v sredo, dne 24. t. m. zjutraj. Prva naslednja številka pa bo izšla šele v soboto 27. t. m. Božično »Jutro« bo zadnja velika reklamna številka za tekoče leto Nudila bo našim cenjenim čitateljem toliko zanimivega gradiva, da bo izšla v rekordni nakladi. Ker bo tri dni nepretrgoma v rokah čitateljev, bo pridobitna moč oglasov izredno uspešna. Pridobitnike, ki nameravajo izkoristiti to priliko za priobčitev svojih oglasov, prosimo, da nam čim prej izročijo svoja naročila, da bomo v stanu vse oglase pravočasno iu skrbno zložiti. Oglasni oddelek »JUTRA« Telefon 3492 * Izgubile so se od Ilirske ulice 15 do tvrdke Šarabon, Zaloška cesta, očala. Pošteni najditelj se vljudno prosi, da jih izroči v upravništvu »Jutra« proti nagradi. * Čajno maslo za božične praznike vam v najboljši kvaJiteti nudijo Osrednje mlekarne v Ljubljani, Maistrova ul. 10. * Obledele obleke barva v različnih barvah in plisira tovarna Jos. Reich. * Za Matejevo mater je daroval Anton Nanut, učitelj v Mengšu, 100 Din. ! praktična!; g BOŽIČNA DARILA j| i I. MAČEK | 0 konfekcija za gospode in otroke ■ li Ljubljana, Aleksandrova cesta 12 Domače vesti Cenjene naročnike, ki še vedno nimajo popolnoma poravnane naročnine do kotica leta, ponovno vljudno prosimo, da jo plačajo še do božičnih praznikov, ker mora uprava lista zadnji teden leta zaključiti računske knjige. Upravništvo »jutra«. * Promocija. V soboto 20. t. m. bo pro-movirala na univerzi v Inomostu za doktorja medicine gdč, Biažeaka Kiepčeva iz Ljubljane. Čestitamo! * lz Zdravniške zbornice, Banska uprava Dravske banovine razglaša, da ja*bil dr. Fric Vrečko, sanitetni polkovnik vojne mornarice v položaju, vpisan v imenik Zdravniške zbornice za Dravsko banovino. Dr. Vrečko se je nastanil v Mariboru. + Oprostitev plačila taks. Minister financ je oprostil Osrednjo protituberkuloz-no ligo v Ljubljani plačevanja tasse po t br. taksne tarife za vse predstavke in prošnje, ki jih predlagata državnim oblastvom razen omh v civilnih pravdah. * Vožnja v šole. Pri sistematičnih zdravniških pregledih v letošnjem letu se je ugotovilo, da starši ne pošiljajo z vlakom v šolo samo krepkih, zdravih, temveč tudi slabotne, v telesnem razvoju zaostale otroke. Vozijo se tudi iz zelo oddaljenih krajev, tako v Ljubljano: z Grosuplja, Kranja, Kamnika. Litije in drugod. Vozarjenje v šolo je pogosto posledica slabih gmotnih razmer družine, pogosto pa tudi neumestno štedenje, neumestno zaradi tega. ker plaboten otrok zaradi prevelikega napora in nepravilne prehrane slabi in ne more obvladati poleg dnevnega potovanja še de-Ja, ki mu ga nalaga šola. Ako pogledamo te otroke, vidimo, da znaten del teh otrok pripada res zelo revnim slojem, ki ne morejo kriti stroškov za stalno bivanje v mestu. Je pa tudi znaten del otrok, kojih starši so dovolj dobro situirani, da bi mogli nuditi svojim slabotnim otrokom to ugodnost, a ne store tega le iz varčevanja. želeti je, aa bi ti starši posvečali večjo pozornost okrepitvi svojih otrok. * Priseljevanje v Zedinjene države ustavljeno. Komisija za priseljeniško vprašanje v ameriškem zveznem parlamentu je odobrila predlog, s katerim se za dobo dveh let ustavi vsako priseljevanje. Izvzeti so le primeri, ki se tičejo staršev, katerim se dovoljuje, da se prisele v Zedinjene države, dokler ne bo izčrpana polovica dovoljenih kontingentov. * Zdravstvena predavanja v Radiu-Ljub-ljani. Higiienski zavod v Ljubljani je prevzel organizacijo zdravstvenih predavanj Radiu tudi za letošnjo zimsko sezono. Predavanja se vrše vsak ponedeljek ob 19.30. Obravnavajo se vsa sodobna vpia-šanja higijene in zdravstva. Doslei se je predavalo o higijeni mieka. o kontroli mleka, o svetovni higiienski razstavi v Dres-denu ter o kruhu in mlevskih izdelkih. Gospodje zdravniki, ki žele predavati v Radiu, se vabijo, da prijavijo svoja predavanja Higiicuskemu zavodu. * Vršac deli zemljišče siromakom. Mestni senat v Vršcu je sklenil, da parcelira 600 oralov svojega zemljišča in ga razdeli siromakom. Posebna komisija ie zemljišče te dn; parcelirala in ga bo v kratkem d >ae!"a občinskim siromakom. * O varovanju žic pred snegom nam piše telefonski strokovnjak: V noči od 14. na 15. t. m. ie po celi Sloveniji zapadel težek moker sneg, ki je na brzojavnih in telefonskih napravah povzročil velike poškodbe, ki so bile posebno občutne v mestnih omrežjih, kjer se uporablja za telefonske vode. kakor povsod običajno, t^nka, komaj 1.5 mm debela bronasta žica. Vremensko noročilo Meteorološkega zavods v UublianI dne 18. decembra 1930. Številke za označbo kraja pomenijo: 1. čas opazovanja. 2 stanje barometra, 3. temperaturo, 4. relativno vlago v %. 5. smer in brzino vetra. 6. oblačnost 1—10. 7. vrsta padavin. 8 padavine v mm. Ljubljana: 7. 775.6. —0.6, 92. NNE3, 0, 0. —. Maribor: 7. 771.6. —3. 95. N 2, 0, —, —. Mostar: 7. 76S.7, 5. 84. mirno. 6, —, —. Zagreb: 7. 774.2. 2. 85. SSW2, 8. —, —. Beogradc 7. 773.5, 1, 76. mirno, 10, —, —. Sarajevo: 7 772.6. 0.0. 93. mirno. 10. —, —. Skoplje: ni depeše. Kumbor: 7. 767.3, 8, 85, mirno, 8. dež. 6.O. Split: 7. 769.5. 6. 67. \'\E 8 2, —, —• Rab: 7. 770.4. 4. 68. NE 2, 3. —. —. Vis: 767.7. 4. 92. N 8, 8, —. —. Najvišja temperatura danes v Ljubljani 2.2. najnižja —1.0, v Mariboru —4, v Mo-. staru 3. v Zagrebu L v Beogradu 1, v Sa« rajevu 0.0. Solnce vzhaja ob 7.33. zahaja _ob 16.20, luna vzhaja ob 7.36, zahaja ob 15.7. Ob priliki teh poškodb se je v nekem »iublianskem dnevniku načelo vprašanje, ali ne bi bilo mogoče, da bi ponoči pazil kdo na to, da se ne nabere na žice preveč snega. Isto vprašanje se stavi tudi neštetokrat od prizadetih telefonskih naročnikov in to na prvi pogled ne neupravičeno. Misel je dobra; toda če bi bila praktično le količkaj izvedljiva, bi si jo vse telefonske uprave že davno osvojile in med njimi gotovo tudi telefonska uprava v Sloveniji, nadalje pa vsaj iz pridobitvenega razloga gotovo še vsa električna podjetja. Pri zelo majhnih podjetjih s par kilometri omrežja bi to šlo. Pri velikih podjetjih, s stotinami kilometri vgrajenih žic, naj si bodo električne, brzojavne ali telefonske, je pa to nemogoče, ker bi morala v tem primeru podjetia v dveh, treh urah razpolagati z več sto delavci, ali pa bi morala že vsaj en dan v naprej vedeti, da bo zapadel sneg in da bodo zaradi njega žice preobremenjene. Nadalje bi moral biti v takih primerih uslužbencem električnih podjetij in telefonske uprave omogočen dostop k strešnim konstrukcijam ob vsaki po-nočni uri. To pa je iz različnih razlogov popolnoma nemogoče in izključeno, če tudi izvzamemo vsako zlorabo. Izključena so vsekakor tudi sredstva, ki jih predlagajo različni »strokovnjaki«, kakor n. pr. 15 do 20 m dolge bambusove palice, »špagee«, ki bi jih po potrebi vsak pasant lahko potegnil in s tem otresel žico snega itd., itd. Navedba vseh teh »strokovnjaških« nasvetov bi bila preobširna Edina sredstva, s katerimi bi se poškodbe zelo omejile, četudi ne v celoti odpravile, bi bila: L) po-kabljenje mestnih omrežij v največji meri in 2.) redno in pravilno vzdrževanje prostih naprav. NAJLEPŠE BOŽIČNO DARILO za turiste so krasne PLANINSKE SLIK t- ki jih dobite v drogeriji A. KANC. * Veterinarji dravske banovine, včlanjeni v Jugoslovenskem veterinarskem u-druženju, bodo imeli svoj letni občni zbor v nedeljo ob 9. v prostorih hotela »Evrope« v Celju z običajnim dnevnim redom, poleg tega pa bosta še predavala g. prof. dr. Kern o zatiranju nalezljivih bolezni perutnine z ozirom na najnovejša raziskovanja z demonstracijami in pa g. vet F. čeme, inšpektor dravske banovine, o živinoreji. * Novi grobovi, V ljubljanski bolnici je preminul g. Pavel Dežman, kontrolni strojevodja. Pogreb se bo vršil v soboto 20. t. m. ob 14. iz hiše žalosti v Frankopanski ulici št. 3. — Včeraj je umrla gdč. Ivica Kralj, bančna uradnica. Pogreb bo v soboto ob 16. iz hiše žalosti v Streliški ulici 5. — V visoki starosti 90 let je umrl v Kandiji pri Novem mestu predvčerajšnjim g. Ivan Bar-le, nadučitelj v p. Pokopali ga bodo danes ob pol 15. na šmihelsko pokopališče. — Od kapi zadet ie umrl včeraj g. Josip Kos, knjigoveški trgovec. Pokopali ga bodo jutri ob 15. — Pokojnim blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! * Slovenec v Zagrebu okraden. Posestnik Josip Trampuš iz Litije je pretekli torek prispe! v Zagreb po raznih opravkih. Na Jelačičevem trgu ga je ogovoril neznan moški. V razgovoru je neznanec raz-videl. da namerava Trampuš čez r.oč ostati v Zagrebu, da pa nima prenočišča. »Nič za to«, mu je odgovoril neznanec, »lahko premočite pri metti.« Trampuš je bil s tem zadovoljen. Oba sta prenočila pri neki Julki Ša-ronjevi. Ko se je Trampuš zjutraj prebudil, .ie opazil, da je neznanec že izginil, a z njim tudi Trampuševa denarnica, v kateri ie imel 1060 Din. Tatvina je bila prijavljena policiji, ki je uvedla izsledovanje taiu. KAJ JE AGRIPPA? * Prijet vlomilec. Z Jesenic poročajo: Vojni obveznik Viktor Kovač, rojen 1908 na Dovjem, je bil dalje časa zaposlen pri nekem delodajalcu na Koroškem. Te dni pa ie prišel nazaj na Jesenice in to pod tujim imenom. Dal si je na Koroškem izstaviti obmejno propustnico, glasečo se na ime Franc Logar. Obmejni varnostni organi so so ga razkrinkali in dognali, da je že dolgo iskani vlomilec in tat, ki je vlomil svo-ječasno v neko gostilno v Lescah in na Dovjem. Pri njem so našli raznovrstne vitrine in drugo vlomilsko orodje. Oddali so ga sodišču. * Kupujte Ciril Metodove razglednice! Dobe se v trafikah in trgovinah. Podpirajte CM družbo! Iz Lii*Miane u— Lep koncert visoke umetniške stopnje bomo imeli drevi ob 20. v Filharmonič-ni dvorani. Nastopita dve mladi beograjski umetnici, violinistka Marija in njena sestra pianistka Olga Mihajlovičeva. Izvaja-, ta bogat violinski in klavirski program, s i katerim imata lepo in veliko priložnost pokazati svojo umetniško zrelost. O tem smo popolnoma prepričani, saj sta imeli obe c.o sedaj o vseh svojih koncertnih nastopih najlaskavejše kritike.1 One, ki še nimajo vstopnic, ponovno opozarjamo na ta koncert, predvsem pa naše narodno ženstvo. Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni in pred koncertom v veži Frlharmonične dra?rt u— Štirideset let vojaške službe. Poročajo nam: Gospod Todor Vaskovič, tam-bur-major 40. pehotnega polka »Triglav-5 skega«, slavi danes svojo krstno slavo sv. Nikole ter obenem štiridesetletnico aktivne službe v vojski. G. Vaskovič je bil dne 19. decembra 1S90. sprejet v vojsko kot glasbeni pripravnik 2. pehotnega polka kneza Mihajla v Nišu ter je v svojem vestnem službovanju dosegel čin narednika-vodnika. Jubilant je še vedno mladostno čil in je šele te dni zaprosil za upokojitev. u— Iz gledališča. Shakespearejeva ko-medi.ia »Sen kresne noči« se ponovi drevi v drami za red D Opozarjamo na sobotno dijaško predstavo Schillerjevih »Razbojnikov« v drami. Znižane dramske cene: od 20 Din navzdol. — V soboto se bo pel v operi Wagnerjev »Lohengrin« s Šimencem v naslovni partiji. Kot Elza nastopi prvič na našem odru Majdičeva, kralja bo pel Križaj, Telramunela Primožič, njegovo ženo Thierryjeva. Sodeloval bo pomnožen operni moški zbor. Dirigent ravnatelj Polič. Za red A. Vstojtnice so v predprodaji. u— Velezabavna veseloigra »Revna kakor cerkvena miš« na Šentjakobskem odru. V nedeljo bo uprizoril Šentjakobski oder krasno veseloigro »Revna kakor cerkvena miš«, ki je pri občinstvu zaradi prijetne, zabavne vsebine izredno priljubljena. Komika je na višku. Pri tej predstavi proslavi izvrstni komik Šentjakobskega odra g. Moser svoj stoti nastop. Vabljeni cenjeni prijatelji Šentjakobskega odra, da polno-številno posetijo predstavo. Vstopnice so v predprodaji v trgovini g. Miloša Karnični-ka r:a Starem trgu. u— Delavski oder »Svobode« bo imel v nedeljo 21. t. m. ob 20. reprizo Gorkega »Na dnu«. Delavski oder »Svoboda« je s to dramo gostoval v Varaždinu in žel velik uspeli. Vstopnice so v predprodaji v Delavski zbornici, I. nadstropje (strokovna komisija). Cene sedežem po 12, 10, S in 6 Din, siojišča 4 Din. u— Akademija gojencev drž. konserva-tortja bo v nedeljo, 21. t m. od pol 11. do 12. v Filharmonični dvorani na Kongresnem trgu. Akademija se vrši pod pokroviteljstvom mestne občine ljubljanske. Vstop je prost Izkupiček za prodane koncertne programe je namenjen v prid revni ljub- Za pull-overje KOŽUHASTA VOLNA TONI JAGER, Ljubljana, Dvorski trg št. 1. . ..................................... Božični večer brez bonbonov, čokolade, arabesk, raznih finih likerjev, desertov tvrdke OSKAR ADAMIČ Ljubljana. Šelenburgova ulica 7 sploh ne more pripraviti pravega razpoloženja. — Cene frapantno nizke! *********..................... Dobra prebava — pol zdravja. Pri zapeki, lenivosti črevesja vam omogočijo ARTIN-dražeje lahko normalno izprazne-nje. — Dobivajo se v vseh lekarnah. — Vsebina škatlice za 8 Din zadostuje za 4-do 6-krat. Za Bozic največjo izbiro modemih damskib in otroških predpasnikov iz listra, klota, kretona, šifona in batista, in sicer damski že od 26 Din naprej, otroški od 18 Din naprej nudi F. I. GORICAR, Ljubljana, Sv. Petra ce. 20 Oglejte si blago in cene v naših izložbah! 380 Vsak dan stalna božična razstava v I. nadstropju trgovine MAGDIč, Ljubljana 17286 Vaše plošče m filme Vam najvestneje razvije in kopira drogerija KAKC LJUBLJANA MARIBOR Ijanski deci. Glede na dobrodelni namen in požrtvovalnost mladih umetnikov, je pričakovati obilne udeležbe. u— Učiteljski pevski zbor dravske banovine bo koncertiral vnovič v Ljubljani vnt-deijo 4. in v ponedeljek 5. januarja. V iie-ue'io bo mladinski koncert, v ponedeljek pa večerni koncert z novim prognm >m u— Prelaz preko proge državne železnice na Gosposvetski cesti bo zaprt za vsak promet od petka 19. t. m. opoldne do nedelje 21. t. m. zvečer, ker se bo montiralo novo križišče eiektrične cestne železnice. V teh dneh se bo vršil promet po Bleiweisovi cesti, Puhovi ulici, Latterma-novem drevoredu in ob kopališču Ilirije na Celovško cesto in obratno v istem redu. u— Akademski pevski zbor bo imel drevi občni zbor. Odbor prosi za polnoštevil-no udeležbo. u— Popravek. V poročilu o seji občinskega sveta v Ljubljani smo pomotoma priobčili, da ie bil g. Senčar Anton upokojen na lastno prošnjo kot pisarniški oii-cijsl. Popravljamo, da ie bil g. Senčar bpo-ko jen kot stavbni nadoficijal. u— Ponesrečen železničar. 36!etni premikač na kolodvoru v Boh. Bistrici Anton Bohun ie padel s premikajočega se vlaka in obležal na tleh z zlomljeno levo roko. Poškodovanca so prepeljali v Ljubljano v splošno bolnico. u— Tatovi koles. Mizarski pomočnik Karel Škafar, stanujoč na Cesti v Mestni log št 30, je predsnočnjim prišedši domov ugotovil, da je bil v teku n.iegove odsotnosti v popoldanskih urah izvršen v njegovo sobo vlom. Neznani tat je odpeljal Ška-farju rdeče pleskano dirkalno kolo znamke »Avtomato«. Sled za ukradenim kolesom je vodila proti Viču, nato pa se je izgubila. — Drugo kolo, znamke »Gritzner« je bilo v sredo ukradeno trgovcu Leopoldu Senčar-ju izpred trgovine »Alpina« na Masarvkovi cesti. — V veži šišenske šole pa ie našla postrežnica Helena Štempiharjeva damsko kolo, ki je bilo najbrž tudi nekje ukradeno, ker se lastnica ni zglasila niti po več dneh čakanja. Kolo se nahaja sedaj na stražnici v Šiški. u— Napad na ulici. Ko se Je vračal dež-nikar Štefan Žagar predsnočnjim domov v Prisojno ulico, ga je v*Maistiovi ulici nenadoma obstopila gruča pijanih moških, Ki su brez povoda planili po njem in ga začeli tepsti. Eden napadalcev ga je udaril z nekim trdim predmetom po glavi in mu prizadejal globoko rano na temenu, iz katere se je takoj vlila kri. Po izvršenem napadu so pijanci zbežali, vendar je enega, in sicer 251etnesa Blaža C., brezposelnega hlapca, ustavil v Maistrovi ulici vojaški stražar, ki ga je izročil policistu. C. je zanikal, da bi se udeleževal pretepa, čeprav je imel krvavo srajco, ki si jo je uma-zal z Žagarjevo krvjo. Nasilneža so zaprli, druge pa išče policija. u— Nevaren brat. Delavčeva žena Tere-za H. je javila policiji, da živi v stalnem strahu pred svojim bratom brezposelnim delavcem Lojzetom B., ki jo hodi strašit na dom ali jo ustavlja v mestu, češ, da jo bo ubil. Primerilo se je že, da je iskal revolver in jo hotel ustreliti. H. je navajala, da izvira njegovo sovraštvo iz neke pravde in pa od tega, ker je nekoč izjavila bratu, da ga bo ovadila zaradi tatvin koles. Nevarnega moža, ki je sedaj izginil kakor kafra, zasleduje policija. u— Pomagati si je hotel. Delavec Edvard Bratkovič, doma iz Boke Kotorske, se je nastanil predsnočnjim pri »Starem tiš-lariu« v Kolodvorski ulici, kier je prespal r.oč in spravil svoj kovčeg z razno obleko v gostilniško shrambo. Naslednje dopoldne pa, ko ie odšel Bratkovič po poslih v mesto, se je zglasil pri natakarici Matildi Steinberger.ievi neznan mladenič in zahteval Bratkovičev kovčeg, češ, da ga pošilja on sam. Bratkovič je javil sleparstvo stražniku. ki je popoldne aretiral kot močno sumljivega nekega Stanka F. iz Maribora, ki je tatvino tudi priznal. u— Ne zamudite ugodne prilike pri nakupu parfumerije za božična in novoletna darila. 15% popust. Damski salon Fettich-Frankheim. Iz Celja e— Seja mestnega občinskega sveta fco drevi ob 18. v sejni dvorani mestnega načelstva. Na dnevnem redu so poročila odsekov in slučajnosti. e— Na celjskem Ljudskem vseučilišču bo predaval v ponedeljek 22. t. m. ob 20. v predavalnici meščanske šole v Vodnikovi ulici režiser ljubljanskega Narodnega gledališča g. Osip Šest o gledališču, njegovem razvoju 111 bistvu gledališke umetnosti. Dvoje predavanj g. Šesta v preteklem letu je naletelo na mnogoštevilen in prijazen odziv, zato upa odbor Ljudskega vseučilišča, da tudi ob tej priliki ne bo dvorana prazna ali slabo zasedena. e— Prekinjena telefonska zveia. Zaradi težkega, južnega snega so bile lokalne telefonske zveze v mestu Celju in oKolici uretekio nedeljo ponoči pretrgan^. Tukajšnja brzojavna in telefonska sekcija se ie nemudoma z vso požrtvovalnostjo in naporom oprijela popravljalnih del in :e že v najkrajšem času popravila interurbanske telefonske in brzojavne zveze, v veliki večini pa tudi že lokalne. Vsi, ki jim še zveza ni vzpostavljena, bodo prišli v najkrajšem času do rednih telefonskih spojev. e— Srečke za L razred 21. kola drž. loterije so že dospele in se dobe v podružnici »Jutra«. Kdor hoče osrečiti svoje dra- ge. naj srečke takoj nabavi in jim jib ro-kioj: kot najprimernejše božično in novoletno darilo. e— Celjsko pevsko društvo bo imelo svoj letni občni zbor za svoje 36. poslovno leto drevi ob 20. v pevski sobi Narod-•'»ea doma. V slučaju nesklepčnosti se b"> vršil občni zbor eno uro pozneje istotam ob vsaKi udeležbi članstva. e— Zanimiva knjiga iz celjske zgodovine. Za zbiranje podatkov in dragoceno ohranitev celjske zgodovine ima med ostalimi redkimi našimi someščani neprecenljivo zaslugo g. Martin Pere, ki je že pred leti izdal krasno ilustriran prvi zvezek knjižne mape pod naslovom »Celeia anti-qua et nova«. Tedaj je knjiga, ki je tiskana v omejenem številu izvodov, dosegla splošno najboljši uspeh. Drugi zvezek, ki je istotako opremljen z 12 krasnimi in zelo posrečenimi radirank3mi akad. slikarja gosp. Seebacherja, je izšel te dni. Pojasnjevalni tekst je napisal celjski zgodovinar g. prof. Janko Orožen. » e— Podoficirji celjske gamizije bodo priredili 3. januarja svoj običajni podoficir-ski ples. Celjska društva se naprošajo, da to upoštevajo in da ta večer ne prirejajo svojih prireditev. e— Brivnice in česalnice v Celju in okolici bodo na božični praznik ves dan zaprte. na Štefanovo bodo odprte od pol 8. do IL, v nedeljo 38. decembra bodo ves dan zaprte, enako tudi na Novo leto. Iz Maribora a— Iz gledališča. Jutri se bo pela priljubljena komična opera »Prodana nevesta«. Ab C. Kuponi. — V nedeljo ob 15. bo zabavna in melodijozna opereta »Lutka«, ob 20. pa poslednjič optimistična komedija »Življenje je lepo« pri znižanih cenah. a— Naše narodne noše v Curihu. Znano švicarsko pevsko društvo ^Harmonie« v Curihu, ki je v stalnih stikih z naribor-sko Glasbeno Matico, je zaprosilo za slike slovenskih narodnih noš, ki so ob priliki turneje mariborske Glasbene Matice po Švici zelo ugajale. Harmonie« priredi namreč meseca februarja velik ples narodnih noš, na katerem bodo zastopane tudi originalne slovenske narodne noše. Gl. Matica je že poslala svoji posestrimi v Curih dobre posnetke in slike ter vrhu tega še namizno lutko, ki predstavlja krasno Gorenjko, kot božično darilo. TRENCHOATI površniki, hubertusplašči, usnjeni jopici, bože, pliši, snežni čevlji, snežni škornji, galoše, kakor tudi <-azno manufakturno blago na obroke. CRNIK, Maribor, Koroška cest«* 9. 17044 a— Obdarovanje otrok v Kamnici. Oiril-Metodova podružnica v Kamnici je tudi letos za Miklavževo obdarila revno šolsko deco. 135 otrok je dobilo toplo zimsko obleko ali perilo in še po več kosov peciva m sadja ter raznih šolskih potrebščin. Vsem dobrotnikom imenom prirediteljev in obdarovane dece iskrena zahvala! a— Udruženje mariborskih nfitPljiPfnic priredi dne 21, t. m. ob 3. pop. v šolski telovadnici drž. ženskega učiteljišča akademijo. Ker je čisti dobiček namenjen za podporo revnim gojenkam, so vsi najvljudneje vabljeni. a— Zhirkc knjig, ki jih nudi »Jutro? svojim ci t" tel jem in naročnikom po znatno znižani ceni, se dobe tudi v podružnici Tiskovne zadruge v Mariboru, Aleksandrova 13. Naj nikdo ne zamudi izredno ugodno priliko, da si nabavi vsaj eno teh lepih zbirk, ki so pač najprimernejše božično m novoletno darilo. Znižane cene veljajo samo uo 10. januarja. a— Mariborski ubožni svet je ime! v torek zvečer v mestni posvetovalnici zadnjo letošnjo sejo ob poinoštevilni udeležbi v sen članov. Predsedoval je župan g. dr. Juvan. Referent soci.ialno-političnega urada je sporočil, da znaša število mestnih oskrbovancev v zavodu 296, za božično obdarovanje revne dece se ie izdalo iz občinskih sredstev 59.000 in, za starostno onemogle osebe pa 5000 Din. Vseh prošenj za redne in izredne ubožne podpore je bilo 54, ugodno pa je bilo rešenih 43 v skupnem znesku 39.231 Din. a— Od smrti vstal... Letos na pomladi je izginil iz Maribora 23 letni nepridiprav Franc Š. Njegova mati je čez par dni dobi« la navidezno od tretje osebe pisano do« pisnico, da je njen sin Franc skočil v Dra« vo in utonil. Res so ga tudi ob Dravi iskali, pa seveda zaman Zakaj v sredo se je na« enkrat zopet pojavil živ 'n zdrav v M ari« boni. Odgonskim potom so ga pripeljali iz Subotice, kjer je bil aretiran zaradi po« tepuštva. Pri zaslišanju je izpvedal, da je na spomlad izginil v Avstrijo in po raznih odiseiadah po Avstriji in — menda tudi — .Madžarski končno zaplaval v pristan Subotice. Izjava Ker se razširjajo o moji osebi neresnične vesti, izjavljam, da bom vsakogar, ki bi še nadalje razširjal v kakršnikoli obliki te vesti, sodnijsko zasledoval. Nadalje obljubljam, da plačam onemu, ki mi izsledi povzročitelja teh vesti, 1000 Din nagrade. Fr. Zemljič, hotelir, Maribor. a— Poškodbam podlegla. Pred dnevi smo poročali o težki nezgodi na železniški pr>> gj pri Slov. Bistrici, katere žrtev je postala 16 letna Gabrijela Špat, p. d. Pečenkova, kateri je vlak odrezal levo nogo pri kolenu Danes ob 4., 7. in 9« zvečer f — Zvočna premiera! Malvariia £ady {tovarn* Film velike ljubezni in sreče! Marto Corda In Mllto.1 SUls KittO Ljubljanski DVOr l»'a .warttft r i).d. •*. ;; Anadol -S! . 11 a c r ixJi?,:Pi.i ti i f- fost i U en - eo najlažji pot, po katerem prihajajo klice bolezni v naše telo. Zato varujejo deco pred nalezljivimi boleznimi viatu in grla okusne AJs ACOT-pastile dr. Wandera. 350 Dobivajo se v vseh lekarnah. Cena malega zavitka Din 8.—, velikega zavitka Din 15.—. ter je imela tudi močno poškodovano desno nogo in rane na glavi. Nesrečmco so prepeljali v mariborsko splošno bolnico, kjer je kljub skrbni zdravniški negi v sredo podlegla težkim poškodbam. a— Nočni napad. V noči od srede na četrtek sta 16 letni ciganček Silvester G-in njegov spremljevalec, eigin H., v Dvora« kovi ulici napadla upokojenega stražnica T-—ja, G. s kamnom, ki mu ga je vrgel v bok, H. pa sa je obdelal še s pestjo po licu. H. ie zbežal. G. pa je bil aretiran, pa seveda taii. a— Vlom na Tržaški cesti. Ko je včeraj ziutrai kniigovodja avtodelavnice Adamo* vič na Tržaški cesti S zopet prišel v pisar* ti o, je našel predal pisaine mize nasilno odprt in ugotovil tatvino 461 Din Vrata pisarne pa niso kazale nobenega zname* nia nasilja. Krog pisalne mize so se videle stopinje v galoših. Policija raziskuje za* devo. a— \z bioskopov. Grajski kino: od danes dalje iBarcarola«, 100% nemški zvočni ve-lefiini z Gustavom Frohlichom v glavni vlogi. — Kino Union: danes velika svečana premijera Utinegu filma: »3-j-l=2«; 106% nemški zvočni in govoreči film. \V. Fritsch Lilian Harwey. — Kino Apolo: v soboto in nedeljo: »Nepremagljiv« — Luciano Albcr-tini. Nizke cene. Iz ICranfa r— Prihodnja plesna vaja pomočniškega zbora v hotelu »Nova Pošta« bo v soboto 20. t. m. Z Bleda bi— Razširjena cesta. Po požaru uničeni Zrimčev skedenj je že zopet na novo sezidan in pomaknjen za nekaj metrov od ccste proti dvorišču. Na ta način se je Grajska cesta znatno razširila in mnogo pridobila na ličnosti. Iz Škofije Loke šl— Razdelitev moke. Da se najpotreb* nejšim ubogim nekoliko opomore, je člove* koljubno Kolo jugoslovenskih sester razde* lilo v petek 180 kg moke in sicer posamez* nikom po 5 kg in družinam po Ift kg. Kola* šicam, ki 'eto za letom pripravljajo reve* žem krušni božični dar. iskrena hvala! Iz Krškega kr— Nova trafika v Leskovcu. Dovolje* rije 7.a malo prodajo tob 'ka iri tobačnih i zde'kov je h:lo podeljeno g. Mišku De* bevcu, v tukajšnji okolici dobro poznane* mu trgovcu. Iz Novega mesta ti— Sestanek vseh onih prijavljenih mož, fantov in deklet, ki žele pristopiti k novo osnovanemu sokolskemu društvu v Šmilm-lu, bo '21. t. m. dopoldne v ljudski šoli, kjer bosta predavala br. prof. J. Krajec tn V. Menart. K obilnemu odzivu vabi br. V. Lilja. Iz Kočevja kč— Zborovanje učiteljstva iz kočevskega sreza se je vršilo v soboto v kočevski osnovni šoli. Kljub neugodnemu vremenu in ncprikladnim teritorijalnim prilikam se je vendar udeležilo zborovanja mnogo uči* teljstva. Poleg stanovsk h zadev je bilo na sporedu tudi predavanje g. učitelja Loč* niškarja o naših izseljencih. kč— Sprememba tvrdke. Tiskarna Jos. Pavliček je spremenila svoj naslov v Jos. Pavliček & Go. V kompanijo je vstopil g. France Hribar. Iz Zagorja z— Zvočni kino »Radio« na Savi pri Zagorju predvaja govoreči nemški »Ufa« velefKm »Nesmrtni potepuh«. Predstave v petek, dne 19. decembra ob 20. uri, v sobo* to, dne 20. decembra, v nedeljo, dne 21. decembra ob 15, 17. in 20. uri. Iz Gorniega smrada gg— Za višjega državnega sreskega kmetijskega referenta je k nam premeščen go* spod inž. Novak iz Celja. Iz Slovenjgradca sg— Razdelitev diplom, ki so bile pri* znane sadjerejcem na zadnji tukajšnji sad* jarski razstavi se bo vršila v nedeljo 21. t. m. ob 9. v Cajnkovi gostilni. sg— Šahovski turnir, k' se je vršil med mariborskim dijaškim šahovskim in med našim domačim klubom je konča! 1 : 9 v Iz Brežic be— Smrt bivšega brniškega zdravnika v Gradcu. Kakor nam poročajo, ie umrl v Gradcu primarij cr. dr. Holler, ki ie bil svoječasno nad 30 let 7v:->ik v Brežicah. Iz Ruš ru— Knjige Vodnikove družbe se dobi* jo v nedeljo dopoldne v Ljudski knjižnici, druge dni pa pri poverjeniku, kjer so sc člani vp:sali. ru— Redna odborova seja sokolskega društva bo v soboto 20. t. m. ob 20. v So* kol.skem domu. ru— Gledališki oder pripravlja za Šte* fanovo izvirno dom tče delo. Lipahovo ko* medijo »Glavni dobitek«, s katero proslavi Bralno društvo 65 letnico svoje-ga obstoja. Iz Ljutomera lj— Cestni odbor za ljutomerski okraj jc pred kratkim imel proračunsko sejo, na kateri je ugotovil potrebe v znesku 883.000 dinarjev. Tu so vštete tudi banovinske ce* ste. za katere prispeva banovina, za do* vozne ceste k kolodvoru pa prispeva že* iezniška uprava 2663 Din. Nepokrit prt* manjkljaj cestnega odbora znaši 427.000 dinarjev. Za kritje naj služi 40 odst. do* klada na vse državne davke. Ob koncu le* ta bo prevzel posle nov cestni odbor, ki bo upravljal tudi ceste v gornjeradgon* skem okraju. Oba ccstna odbora se nam* reč združita v enega. Vedno sveže poleno kav© dobite v trgovini Mi'an Sessler v Ljutomeru. Kava se spraži pred Vašimi očmi v 15 minutah. Kvaliteta brezkonkurenčna. 17467 lj— Cene mesa je sresko načelstvo do* ločilo takole: Govedina T vrste 16 do IS dinarjev, II. vrste 10 do 12 Din. brez kosti 20 odst. pribitka, teletma 18 Din, obistna pečenka in stegno 20 Din. brez kosti 26 dinarjev; svinjina 16 Din, stengo in kare IS Din. zrezek brez kosti 24 Din. 2'avina in drobov;na 10 Din. — Cene kruha pa so: ko belega 4 Din, 1 ka črnega 3.50 Din. velika žemlja 15 do 16 dkg 1 Din. mala zemlja 7 do R dkg 0 50 Din. H— Dva občna zbora se bo«ta vršila v nedeljo 21. t. m. dopoldne. Ob pol 9 bo zborovala podružnica Sadjarskega in vrt* narskega društva v osnovni šoli in ob istem času podružnica Čebelarskega dru* št v a v meščanski šoli. Dnevni red je obi* čajen. jj— Ljubitelje dobre kave opozarjamo na današnji inserat tvrdke Milan Sessler v Ljutomeru, ki si je nabavila najmodernejšo električno peč za praženje kave v kateri spraži naenkrat sicer le 3 kg kave, zato pa prvovrstne kvalitete. Iz Slovenske Bistrice sb— Dopolnilna prenosna taksa za do* bo od 1931 do 1935 se bo na novo pred« pisala na podstavi prijav, ki jih morajo vložiti na posebnih obrazcih pri davčni upravi do 15. januarja 1931. vse osebe, družbe, ustanove, društva iti občine, tiašte* te v 12. pripombi 12. tarifne postavke ve* 1 javnega taksnega zakona Kdor hi te pri* jave v predpisanem roku ne vloži!, plača za vso prihodnjo 5 letno taksno perijodo dvakratni znesek določene pristojbine. sb— Gradbeno gibanje. Uporabno dovos Ijenjc za dograjeni stanovanjski hišici sta dobila gg. Josip Dorn ob Ljubljanski cesti in Ivan Vasle na Kolodvorski ccsti. Go* stilničar g. Ivan Frangeš je kupil hišo in lenso skladišče od lesnega trgovca Vilka Zamola. svojo gostilno v Kolodvorski uli* ci na ie oddal v najem, prid Maribora Iz Murske Sobote mr— 40 letnico evange'ičanske ccrkvene občine so v nedeljo proslavili tukajšnji evangeličani. Cerkev in vhf,d do nic sta bila vsa v smrečju Slovesnost je traiaia nad tri ure. Sodeloval je sokolski orke* ster. ki ga jc vodi' g E. Nadai Solo*točke je odpela gdč. G'b; Kardnševa mr— Predavanje inž. Zobca. V soboto ie profesor na tukajšnji gimnaziji g. inž Zo* hec predaval v Sokolskem društvu o terr,i: Pomen telesne kulture za okrcnitev zdrav* ja in volje. Predavanje je bilo naravnost odlično. Udeležba zelo številna. PODARSTVO Povišanje češkoslovaških agrarnih carin S potekom trgovinske pogodbe med Če-češiiosiovasRo ln Madžarsko so v češkoslovaškem carinskem režimu nastopile dvoj ne sprenu-mbe. Na eni strani se v prometu z Madžarsko uporabljajo sedaj izključno le maksimaine carine Na drugi strani pa je tudi za vse ostale pogodbene države velike važnosti, da so s potekom češkoslova ško-ioaazat sike pogodbe stopile nasproti vsem pogodbenim državam v veljavo povišane agrarne cariue. ki se doslej zaradi vezanosti v pogodbi za Madžarsko niso mogle uporabljati. Nespremenjene pa so seveda ostale za vse pogodbene države one ca rine, ki v pogodbi z Madžarsko niso bile vezane in one carine, ki so vezane v tarifnih pogodbah Češkoslovaške z Belgijo, Francijo, Italijo Avstrijo, Poljsko in Rumu ni jo. Povišane minimalne carine na poljske pridelke Zaradi poteka pogodbene vezanosti nasproti Madžarski se povišajo naslednje če škoslovaške minimalne carine: Na pšenico se uvede gibljiva dodatna carina, ki znaša sedaj 25 Kč. dočim ostant osnovna carina od 30 Kč nespremenjena, tako da znaša se daj skupna minimalna carina 55 Kč nasproti dosedanjim 30 Kč (za Madžarsko znaša maksimalna carina z dodatno carino S5 Kč) Na rž se uvede dodatna carina od 50 Kč in znaša sedaj carinska obremenitev na rž pri nespremenjeni osnovni carini od 38 Kč skupaj 88 Kč nasproti dosedanjim 38 Kč (za Madžarsko maksimalna z dodatno 106 Kč) Na moko in izdelke iz moke se uvede dodatna carina od 75 Kč in znaša nova skupna minimalna carina 145 Kč nasproti dosedanjim 70 Kč (za Madžarsko 195 čeških kron) Nadalje se povišajo minimal ne carine na namizno grozdje od doseda njih 120 Kč na 400 Kč (za čas od 1 avgu sta do 30. novembra); minimalna carina na češnje od dosedanjih 52.50 Kč na 200 Kč; minimalna cena za sveže zelje od 16 na 20 Kč; na makovo seme od 50 na 70 Kč; na semena vseh vrst. pripravljena za detajlno prodajo, od 500 na 1000 Kč, vse za 100 kg. Povišane carine na živino Prav občutno se na podlagi posebno objavljene naredbe poviša carina na svinje do 120 kg, in sicer osnovna na 120 Kč z dodatkom od 267 Kč. skupaj na 387 Kč od 100 kg nasproti dosedanjim 84 Kč od komada (za Madžarsko na 567 Kč od 100 kilogramov) IMa težke svinje preko 120 kg znaša sedaj osnovna carina 80 Kč. nova dodatna carina po 60 Kč, skupaj torej 140 čeških kron od 100 kg nasproti dosedanjim 110 Kč od komada ;za Madžarsko ua 567 kron čeških od 100 kg) Minimalna carina na vole znaša sedaj 116 Kč od 100 kg ua sproti dosedanjim 360 Kč od komada: na krave 102 Kč od 100 kg nasproti dosedanjim 210 Kč od komada in na mlado govejo živino 93 Kč od 100 kg nasproti 126 čeških kron od komada Nadalje se povišajo minimalne carine na sladkovodne ribe (od 110 na 140 Kč) in na sveže meso (od 150 odnosno 165 na 222 Kč): prestane na doslej v pogodbi za Madžarsko vezana carinska prostost za mleko ta perje Seveda je tudi Madžarska razveljavila za vse ostale Iržave one minimalne carine, ki so bile vezane v posrodbi s češkoslovaško, ki r>n veljajo v glavnem le za industrijske proizvode, to je za tekstilje, steklo, porcelan, papir, čevlje in usnje. = Demantirana vest o osnovanjn trgovin-skeca urada pri italijanskem poslaništva y Beogradu. Italijansko poslaništvo v Beogradu demanlira vest o osnovanju posebnega urada v okviru poslaništva, ki bi proučeval možnosti plasiranja italijanskih proizvodov i/ojcem srečo Za Božič in novo leto naj bo v vsaki družini med darili tudi srečka državne razredne loterije. Dobite jih v vseh podružnicah »Jutra« in v oglasnih oddelkih »Jutra« v Ljubljani. Zadružna hranilnica r. z. z o. z., Ljubljana Sv. Petra cesta 19. na jugoslovenskem trgu. Poslaništvo ugotavlja, da obstoji že šest let pri poslaništvu posebna trgovinska delegacija, ki ji nate-Ijuje trgovinski ataše g. Pietravis in se bavi z vsemi vprašanji gospodarskih odnošajev med Jugoslavijo in Italijo. — Bat'a gradi tudi v Nemčiji tvornico za čevlje. Poročali smo že. da je češki industrijec čevljev Bat'a pri Vukovaru kupil obsežna zemljišča, kjer bo zgradil svojo jugo-slovensko tvornico. Kakor poročajo iz Berlina, so ludi pogajanja za nakup zemljišča za tvornico v Nemčiji zaključena. Te dni je bila podpisana pogodba, po kateri preide posestvo Ottmuth v Šleziji v last Bat'e, kjer bo že prihodnje lelo zgrajena tvornica s pofetno dnevno produkcijsko kapaciteto od 10.000—20.000 parov čevljev. = Mednarodni kartei za baker ponovno znižal eeno. Mednarodni kartei za baker je moral karlelno ceno. ki jo je prejšnji mesec umetno dvignil od 9.80 na 12.30 dolarskega centa cif evropska luka, že pred tedni znižati na 11.30. Ker pa je cena na prostem trgu dalje padla, je karte! v torek izvedel ponovno znižanje na 10.80 centa. Kartei pa menda tudi te cene ne bo mogel držati, ker je cena v prosti trgovini danes še nižja. = Razstava aparatov in materijala za pršenje barv ter izdelkov tečaja za pršenje. Ličarje, pleskarje, mizarje, kleparje, stru-garje, usnjarje in čevljarje opozarjamo n« razstavo aparatov in materijala za pršenje barv ter izdelkov na lesu, pločevini, usnju in čevljih. Razstavo priredi Zavod za pospeševanje obrti Zbornice za TOI v Ljubljani v prvem nadstropju delavniškega poslopja Tehniške srednje šole v Ljubljani, in sicer v nedeljo '20. t. m. od 8. do 14. ure. Obiskovalci se bodo lahko prepričali, kako neprimerno lepše se da izvršiti barvanje s T>rSil-nimi aparati in kako se dajo s primitivnimi sredstvi izdelati naravnost umetniške slike in okraski na lesenih in kovinskih predmetih Razstavljeni bodo tudi kompresorji, pr-šilne pištole, razne barve in drugi materija!. ki ga bodo dale na razpolago različne tvornice. Vabljeni so osobilo ljubljanski In okoličanski obrtniki, pomočniki, pa tudi vajenci. da si ogledajo to razstavo. Vstop Je prost. = Dobave. Splošni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 23. t. m. ponudbe glede dobave inozemskih revij za lelo 1931. (Pogoji so na vpogled pri istem oddelku.) Direkcija državnega rudnika Kakanj sprejema do 31. t. m. ponudbe glede dobave 3000 bukovih pragov. Direkcija državnega rudnika Breza sprejema do 31. t. m. ponudbe glede dobave 1500 kg čili nderskega olja, 1500 komadov hrastovih pragov ter glede dobave 50 kg aluminijeve tekočine. Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 5. januarja ponudbe ale-de dobave 1 brzovrtalnega stroia. raznega železa, 1osojilo pa po 79. Edino Blairovo posojilo je ostalo čvrsto in je bilo zaključeno po 92. Vojna škoda se je za aranžma trgovala po 420.5, za kaso po 426 in za februar po 410.75 — 417. Med bančnimi delnicami ie prišlo do prometa ie v Jugobanki po 77.5 — 78 in v Poljedelski po 56. Med industrijskimi vrednotami pa so bili zaključki v Dravi po 235. v Slaveksu po 50. v Slavoniji po 200 in v Ljevaonici (Osl-jek) po 200. Devize in ralnte. Ljubljana. Amsterdam 22.74. Berlin 13.455 do 13.4Š5 (13.47). Bruselj 7.8905, Budimpešta 9 867 — 9.897 (9.882), Curih 1094.4 do 1097.4 (1005.9), London 274.27, New\ork 56.205 — 56.465 (56:365). Pariz 221.91, Praga 16.57. Zagreb. Amsterdam 22.74. Dunaj 793.90 do 796.90, Berlin 13 4550—13.4350, Bruselj 789 05. Budimpešta 987.27—990.27. London 273 S7—274.67, Milan 294.6895—296.6895. Newyork ček 56.2650—56.4660, Pariz 220.91 (Oglas je na pogoji pa pr; do 222.91, Praga 167-17-167.97. Zuricli 1094.40—1097.40. Curih. Zagreb 9.1270, Pariz 20.2475, London 25.02375, Ne\vyork 515.20, Brusen 72, Milan 26.9750. Madrid 55.50, Amsterdam 207.50, Berlin 122.80, Dunaj 72.57, Sofija 3.73, Praga 15.2875. Varšava 57.75. Budimpešta 90.2250. Bukarešta 3.06. Efekti. Ljubljana. 8% Blair 91.5 bl„ 7^c Blair 81.23 bi., Celjska 160 den.. Ljubljanska kreditna 122 den., Praštediona 935 den.. Kreditni zavod 170 — Vevče 124 den., Ruše 235 do 255. Zagreb. Državne vrednote: Vojno škoda aranžma 426.25 — 426.75. za december 426 do 426.5, za februar 416.75 — 417, investicijsko 85.5 — 87, 8% Blair 91 - 92. 77« Blair 78.25 — 79. 1% Drž. hipot. banka 77 do 79, 6cr begluške 65 — 70; bančne vrednote: Praštediona 935 _ 940, 1'nion 180.5 do 190. Jugo 77.5 - 78, Srpska 19(5 — It«. Zemaljska 127 — 129. Pol jo 50 — 55.5, Ljubljanska kreditna 121 den; industrijska vrednote: Našička 980 bi.. Gutmann 130 (to 137, Slaveks 51 — 53, Slavonija 200 — 203. Drava 235 — 236. Šečerana 295 — 298, Lie-vaonica 200 — 205, Vevče 126 den.. Dubro-vačka 350 — 370, Jadranska 515 den.. Trbovlje 365 — 3<>7. Beograd. Vojna škoda 426.5 — 427.5, za december 427 — 427.5, Narodna 8150 do 8200. I /c Blair 80 zaklj., T/c Drž. hipotek. banka 77.5 den. Blagovna tržišča LES -f Ljubljanska borza (IS. t. m.) Tendenca za les nespremenjeno mlačna. Zaključkov ni bilo. Povpraševanje je za ca 80 m3 hrastovih žaganih tramov (rezanih na živ rob, debelina 30 X 30 in 35 x 35. dolž. 3—6 m), za 2000 komadov hrastovih žeL pragov (2.60 m X15X25) in za hrastove žagane trame (100 komadov 30 X 30 cm. dolž. 3—0 m, 50 kom. 35X35 cm, dolž. 3—6 m in 5 kom. 30X30. dolž. 7.50). ŽITO -f Žitni trg (18. t. n.). V preteklem tednu se je na svetovnem žitnem trgu pojavila zopet občutneiša mlačnost, ki je bila v zvezi z velikimi oddajami argentinske pšenice. > Budimpešti, kjer se je pšenica za marc pred 14 dnevi okrepila na 15.77. je tečaj do krnica zadnjega tedna padel na 15.16, nakar se je do danes zopet dvignil na 15.26. Chi-caški tečaji so v zadnjem času postali manj važni, ker je ameriški Farm Board z večjimi nakupi dosegel stabilizacijo cen na taki višini, da je danes v Chicagu pšenica za 23'.*, dražja nego kanadska Manitoba 1. Ugodno se komentira dejstvo, da so v Zedinjenih državah pričele nazadovati vidne zaloge. — Pričakovana večja živahnost v naši domači kupčiji pred prazniki se ni uresničila. Interes za pšenično moko je pri malo boljših cenah nadalje normalen, ni pa prišlo no večjega povpraševanja, kakor druga leta ob leni času. Dovozi pšenice na trg so nadalje slabi, vendar konsum vztraja pri svoji rezerviranosti, akoravno pri sedanjih nizkih cenah ni pričakovati, da bi pšenica se nadalje popustila. Le kupčija s koruzo ;e nekoliko bolj živa, ker izvaža Priv. izvozna družba še vedno znatnejše količine v Avstrijo, Češkoslovaško in Nemčijo. Tudi iz naših pasivnih krajev je nekaj več zanimanja za koruzo. -f Ljubljanska borza (18. t. m.) Tendenca za les nespremenjeno čvrsta. Zaključena sta bila 2 vag., in sicer 1 vag. pšenice in 1 vag. koruze. Nudi se (fco slov. post., po mlevski voznini, plačljivo v 30 dneh: psenu-a: baška, potiska, 80/81 kg po 205-207.5, srbo-branska. 79/80 kg in gornjebaska, 79/80 kg po ->ao—202.5, baranjska, 79/80 kg po lSo do 187.5, baška, okolica Sombor, 79 kg po 177.5—1S0; ječmen: baški, ozimni, 65/06 kg po 155—157.5; oves: baranjski (pri navadni voznini) po 195—197.5: koruza: baška, stara po 150—152.5, baška, nova, umetno sušena po 142.5—145, pri navadni voznini po 147.5 do 152.5, času primerno suha, pri navadni voznini po 140—142.5; moka: banaška >0< po 340-345. , t -i- Novosadska blagovna borza. (18. t. m.) Tendenca nespremenjena. Promet: 14 vag. pšenice, 50 vagonov koruze, d vagonov moke in 1 vagon otrobov. — Pšenica: baška, 79/80 kg 135-140; baška, potiska, 79/8i) 145—150; gornjebaska, /V80 l-^.o do 147.5; banaška, potiska, 79 /80 Kg 142.0 do 145: gornjebanaška. 79/80 kg 1«..* do 147.50- iužnobanaška, 79/80 kg 13o-140. sremska, 78 kg 130-132.5. Oves: bašk. m sremski 132.5—137.5. Ječmen: baški. b3/54 kg 105—110. Koruza: baška stara 9o—100; nova 72.5—75; za deceinber-januar 77.u0 do 80; sremska, umetno sušena 90—96. Moka: baška i-Og- in *>gg< 230-250; »2c 200 do 220 »o« 180-190: -6< 155-160; >7? 10? do 115; »8i 82.5—87.5. Otrobi: 7o—80. Budimpeštanska tenninska borza (lt>. t m.) Tendenca prijazna, promet miren. Pšenica: za marc 15.26-15.27 (15.30) za maj 15.22-15.23 (15.20); rž: za marc 9.88 do 990 (9.90); korura: za maj 1-'.o (1° 60), tranzitna za maj 10.40-10.45 (10.40) Šport Občni zbor SK Ilirije Danes ob 20 bo v dvorani OUZD na Miklošičev ccsti redni letni obetv zbor SK Ilirije, s katerim stopa klub v dvajseto leto obstoja Na dnevnem redu so pred* vsem referati o delovanju v letošnjem letu, o staniu akcije za zgraditev novega šport* nega prostora za nogomet, o povečanju te* nilke«a prostora, oziroma drsalisca m o zgraditvi plan-nskega in smučarskega uo* ma v Planici o stališču LNP napram I.inji itd. Za nadaljnji razvoj kluba je velovaz* na sestava prihodnjega upravnega odbora iti sekcijskib načelstev V solosnih obrisih ima današnji občni ^or začrtati smernice za celokupno delovanje kluba v ie.u Fbl-Podroben vzois občne-a zh^ra smo obja* vili že pred dnevi Odbor SK Ilirije pri* čakuje z ozirom na važnost in .^seznost zborovanja mnogobrovno udeležbo član* stva vseh sekcij kakor tudi podpornega čhnstva, vabi pa k udeežbi tudn vse ožje prijatelje in pristaše kluba. Mecfkiubske t*+ me smučarskih štafet Smučarski klub Ljubljana razpisuje za £ 21. t. m medklubske stafetne t°kme na 20 km s startom ob 1L do* Sne nri klubovi koči v Tamarju (Panu ca) in ciliem istot-m , Vsaka prijavljena sMfeta šteje pc štiri tekmovalce, od kate* rih prevozi posameznik .t km proge, žre* banje startnih številk in nonis oroge se bo vršil na dan tekme ob 10 dcWdne v k,u* brrvi koci. kjer bo no izvršen' tekmi raz* Plašen tudi izid tekmovanja. Tekmovanje Božična doza KAVE HAG Vsebina .a 36*— LEPO IN PRAKTIČNO DARILO! Dobi se v vseb dobrih trsrovinab z živili je dostopno vsem v JZSS verificiranim tekmovalcem, in sicer proti prijavnini 20 dinarjev za štafeto Tozadevne prijave s prijavnino vred ie vposlati do najpozneje 19. t. m. na naslov: Dorče Rovan, Ljublia* na. Trboveljska premogok >pna družba. Naknadne prijave sprejema vodstvo tek« me na dan tekme v klubovi koči pred iz« žrebanjem. Prvoplasirana štafeta kakor tudi prvi tri« je posamezniki ki bodo dosegli najboljše čase dneva, bodo prejeli častna in praktičs na darila. Naknadno prijavljeni smuški tečaji z a začetnike Od 25. decembra do 2. januarja. V Bohinjski Bistrici, prireditelj Smuški klub Bohinj: iečaj vodi Tomaž Godec. Dnevna oskrba od 50 do 70 Din. Prijave na Smuški k'ub Bohinjska Bistrica. Prijav* nina 100 Din. V Kranjski gori, prireditelj Tujskopro* metno društvo Kranjska gora, tečaj vodi Peter Klofutar. Prijave na tujskoprom. dru* štvo Kranjska gora. Na Pohorju pri koči na Pesku, priredi* telj Mariborski smuški klub. Prijave na ta naslov v Maribru. Od 3. do 10. januarja. V Bohinjski Bistrici, enako kot zgoraj. V Kranjski gori. enako kot zgoraj. Na Pohorju pri koči na Pesku, enako kot zgoraj. Na našo prvo objavo pojasnjujemo, da je rok za prijave pri vseh danes in zadnjič objavljenih tečajih opuščen, ter se je mo* goče prijaviti tudi v tečaje, ko se že vrše, ako je še mesto prosto. Priporoča se pa prijava v naprej zaradi zasiguranja mož* nosti udeležbe in stanovanja. Snežne prili« ke so se medtem izpremenile in bodo brž* čas vsi tečaji lahko izvedljivi. JZSS. Visoka zmaga Beograda nad Temešva* rom. Na rojstni dan Nj. Vel. kralja je na* stopila v Beogradu reprezentanca Temeš* vara, ki jo je sestavljala popolna Ripen* zia, prvo rumunsko profesijonalno moštvo. Igra je imela dve popolnoma različni no* lovici; dočim so pred odmorom vodili Ru* muni s 3 : 0. so po odmoru Beograjčani izenačili in zabili še tri gole, tako da ie bil končni rezultat 6 : 3 v korist domačih. Teniška sekcija SK Ilirije sporoča čla« norn, da bo drevi ob 20. v Delavska zborni* ci letni občni zbor kluba. Prosi se za polno« številno udeležbo.. SK Ilirija. (Sabljaška sekcija.) Prihod* nji fioret*trcning v sredo 7. januarja 1931. Ker je odpadel zadnji trening, se članstvo sekcije poziva, da se zanesljivo udeleži občnega zbora kluba dne 19. t. m. ob 20. v dvorani OUZD. — Nače.stvo. Pisca objave s podpisom »aktivno član* stvo« p-rosimo, naj se zglasi danes po 18. v uredništvu Poslano SLOVENJGRADEC. — (i. dr. BratkoviS je glasom poročila »Slovenca« od 12. novembra 1930. govoril na konferenci z gs. ministri, ki se je vršila dne U. novembra 1930. v Celju, tudi o cenah živine in mesa v slovenjgraškem okraju. Glasom tega poročila je g. dr. Bratkovič rekel naslednje: *Cena"lesu je pa tako padla, da sedaj ni niti delo plačano, kaj šeie les Isto je z živino, ki jo prodaja po skrajno nizkih cenah. Ce pa kmet kupi meso, mora zanj plačati 20 in tudi 22 Din za 1 kg. dočim ;e živino prodal komaj za 9 do 10 Din za 1 kg žive teže. Gospodje ministri, imamo postavo proti navijanju cen, toda ta postava se ne izvaja več. Skrbite, da se bo to izvajalo zopet, ker je to nujno potrebno.* — S temi besedami ie g. dr. Bratkovič prav brez potrebe žalil mesarje sloven'-graškega okraja, ko kliče proti njim na pomoč zakon proti navijanju cen. Pa tudi njegove navedbe glede nakupne in prodajne ene niso točne. Nakupna cena za govejo živino ie res 9 do 10 Din za 1 kg. Toda prodajna cena za goveje meso znaša 'e iS Din m ne 23 do 22 Din, izvzemši ono meso, ki se prodaja brez kosti in ki stane resnično popolnoma primerno 22 Din od kg To pa je meso, ki ga kmet ne kupuje in Ki mora seveda po pravični kalkulaciji imeti tako ceno, ker ravno odpadejo vse kosti. Nakupna cena za teleta je do 12 Din, prodajna cena pa 20 Din in za meso brez kosti 30 Din. K vsemu temu ie treba upoštevati, da so mesarji sed3j tudi sicer na slabšem, ker so n. pr. cene kožam padie od 16 do 10 Din in da se življenski pogoji kljub padanju cen za kmetijske pridelke še niso prav nič zbolišali. Čevlji na pr. niso postali cenejši, kljub temu, da ie cena kožam padla. G. dr. Bratkovič bi naj bil, če je smatral za potrebno govoriti o teh razmerah, navede! točne številke in opustil sklicevanje na zakon proti navijanju cen, torej na kazenski zakon, ker nismo podpisani mesarski mojstri iz slovenigraškega okraja zagrešili nikakih kaznivih dejanj, ampak se držimo točno dovoljene in primerne kalkulacije. Tudi nismo vajeni, da advokat, torej zagovornik, dviga klic po kazenskih paragrafih. najmanj pa takih, katerih neprimernost se ie že davno izkazala. Slovenigradec, dne S. decembra 1930. F. Kuhar, 1. r.; Dominik Gajšek. 1. r.: Apolonij Karničnik, 1. r.; Kcrt Alojz, L r. Zane Grey Do zadnjega moža Roman Ellen je sedela za mizo in poslušala, med tem, ko je oče hodil sem ter tja in se vse bolj in bolj razburjal ob svojih lastnih strastnih besedah. Govoril je neprestano, kakor da je njen molk obsodba in kakor da jo more samo zgovornost prepričati o njegovi poštenosti. A Ellenin sluh in vid sta bila ostrejša ko kdaj po-prej. Strašno se mu je hotelo, da bi ga spoštovala. Do njene ljubezni mu ni bilo toliko kakor do tega, da ne bi videla, kako globoko je bil padel! Pomilovala ga je iz vsega srca. Bila je vse, kar je imel, in tudi on je zanjo pomenil ves svet. In ko je poslušala njegove dolgovezne, nelogične, votle dokaze in obrambne razloge, je začutila, da jo sočutje in ljubezen silita v važne odločitve. Kakor vselej v kritičnih trenutkih, je oče tudi zdaj nazadnje zašel v strastno obtoževanje Isbelovih, češ da so ga oni spravili tako daleč... Njegova bol je bila prava, vsaj kadar je bila Ellen navzoča. Ona je bila edini člen, ki ga je spajal z davno minulimi, srečnejšimi časi. V njej je bila iznova vtelešena njena mati — žena. ki se je bila zaradi njega izneverila drugemu možu in se z njim napotila v pogin in smrt. »Pa, ne govori tako,« je rekla Ellen ter ustavila očeta v njegovem brezumnem besedovanju. »Ostanem ti zvesta — kakor ti je bila zvesta moja mati... Jorthova sem... Kjer si ti, tam je tudi moje mesto — tvoj boj je tudi moj boj. Nikoli več mi ne govori o prošlosti. Ce nam Bog da, da preživiva ta boj, se preseliva drugam in pričneva novo življenje, daleč kje v kakem drugem kraju, kjer še niso slišali Jorthovega imena... Ce ga pa ne preživiva, bova imela vsaj zadoščenje, da sva se maščevala prekletim Isbelom.« 7. poglavje. Ves mesec junij se ni Jean Isbel na svojih pojezdih nikoli zelo oddaljil od Grass Valley. V tem času so bili poizkusili nov napad na življenje Gassa Isbela. Spet je bil padel strahopeten strel iz zasede, tokrat iz borovega gozdička ob poti, ki je vodila proti Blaisdellovemu ranču. Blaisdell je slišal strel, tako blizu njegove hiše se je zgodilo. O skritem sovražniku niso našli nikakih sledov. Tla v tistem kraju so bila pokrita s plastjo borovih iglic ,ki niso ohranjale odtiskov nog. Verjetno je bilo, da so Jorthovci izvršili ali vsaj povzročili ta zavratni poizkus; a dokazov ni bilo nikakih. In Gaston Isbel je imel razen ovčarske svojati še druge sovražnike v Tontski kotlini. Stari mož je besnel kakor lev. In njegov prijatelj Blaisdell je silil, naj bi takoj sklicali sorodstvo in prijatelje. »Z živinorejo se ne bomo več ukvarjali, dokler ne spravimo teh sitnosti v kraj, je dejal. »Oborožili se bomo in patrulijirali, da pridemo nepridipravom do pol pota naproti. Nikakega haska ne bo za našo stranko, če počakamo, da dobiš res svinčenko v hrbet.« Več Isbelovih pristašev je pritrdilo temu nasvetu. »Ne, treba je čakati, dokler ne bomo vedeli, kako in kaj« je odgovarjal trmasti govedar na vse take besede. »Vedeli! Ho, vraga! Mar ni Jean našel belca na Jorthovem ranču?« je vpraša! Blaisdell. »Kaj pa še potrebujemo?« »Jean ne more priseči, da je Jorth ukrade! konja.« »A jaz lahko prisežem, tri sto vragov!« se je jezil Blaisdell. »In ko tako oklevamo, nam ves čas zmanjkuje živina. Kdo jo krade?« Živina nam je zmanjkovala, odkar živimo v tej dolini.« »Ti menda hočeš, Gass, da bi Jorth odkrito pričel boj.« »Pričel se bo itak še prekmalu,« je mrko odvrnil Isbel. Jeanu niso bili izpodleteli prav vsi poizkusi, dognati sled izgub- ljenih ali ukradenih goved. Okohiosti so mu seveda nasprotovale !n vsa ta tatinska istorija je bila v marsičem od sile čudna. Poletni viharji so se zgodaj pričeli in Jean je imel smolo, da so težki nalivi izmivali sledi, ki bi ga bile mogle voditi. Pašniki so bili veliki, živina raztresena. Časih so odkrili kako izgubo šele po tednih. Sinovi Gastcma Isbela so bili zdaj edini, ki so opravljali jahaško službo na pašnikih. Dva izmed njegovih jezdecev sta jo bila odpovedala iz strahu pred grozečim bojem, tretjega pa je bil Isbel sam odslovil. In tako je zvedel Jean o novih tatvinah navadno šele tedaj, kadar sledi niso bile več sveže. V prvih dneh julija je nastopilo vroče vreme. Na rdečih skalnatih kopcih Tontske kotline je solnce pripekalo kakor v puščavi. Noči so bile hladne, zgodnja jutra prijetna, a dnevi skoro neznosni. Kadar so se po nebu razpasle bele ovčice z jugozahoda in postajale čedalje bolj goste in črne, dokler se niso zgrmadiie v črn hudourni oblak, jih je Jean vesel pozdravljal. Rad je gledal sive deževne curke, kako so nalik črnemu baldahinu viseli do zemlje,, rad je poslušal bučanje bližajočega se naliva v vrhovih dreves. Travnate ploskve, rdeči kopci, skalni bregovi, mazanitovčeva gošča, pritlikavo hrastje in kakteje — vse to je prašno in opaljano ležalo pod vročim poletnim solncem. Jean je koprnel po hladnih višinah Rima, po senčnih borovcih, po ljubki temni zelenini in srebrnih smrekah, po žuborenju in mrmranju bistrih vodic. In včasih ga je obšlo še neko drugo hrepenenje, ki ga je moral zatajiti. Jeanov zaveznik, ostronosi pes ovčar, je bil nekega dne izginil in se ni več vrnil. Prebivalci ranča so bili zastran Sheppove usode različnega mnenja. Stari rančar je menil, da so ga zastrupili ali ustrelili; Bili in Guv Isbel sta mislila, da so ga ukradli ovčarji, ki so od nekdaj kradli pse; a Jean se je nagibal k prepričanju, da je Shepp ušel z gozdnimi volkovi. Vsekako se ni več vrnil in Jean ga je zelo pogrešal. CENE MALIM OGLASOM: Za oglase, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva vsaka beseda 50 par. Ce na) pove naslov Oglasni oddelek •Jutra«, je plačati posebno pristojbino 2 Din. Če pa je oglas priobčen pod šifro je plačati pristojbino za šifro 3 Din. Telefonske številke: 2492. 3492 3CJLor hoče da mm mu posije pc pošti naslov aR GaGo ctruf o informat&ijo tieočo mm malih oglasov naj priloii v snamGah a * micmr no hc prejel odgovora / « 'm CENE MALIM OGLASOM: Zenitve in dopisovanja ter oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsaka beseda / Din. Najmanjši znesek 10 Din Pristojbina za šifro S Din Vse pristojbine je uposla-ti obenem z naročilom, sicer se oglasi ne priob-čujejo. St. ček. rač. pri Pošt. hranilnici v Ljubljani. 11842. \\HVimr™ Trg. pomočnika ki t>i ime! veselje io po tovanja po južnih krajih naie države, sprejmem. — Reilektiram sam« oa pridne in zanesljive mlajše moči. Prednost imajo kav cije emoiti. Služba slaina in fiksna plača. Prešern, Sovama čevljev v Kranju 63650-1 Čevljarski prikrojevalec gornjih delov, dobro 12 učea. satco ja fina dela. dobi 4talno mesto. Plača dobra Nastop takoj. Bra U Nagli«. Cevljarna £iri. 53346-1 Pekovskega vajenca sprejmem v izučitev. Dobi obleko Stojan Josip — Umeaa Parna Pekarna. Pi fcece. 53343-1 Tamburirarico ▼eiiljo za Kettenatdcb stroj eprejmem. Nasiov v oglas, oddeiku »Jutra«. 63798-1 Slugo pridnega in poštenega, ki roora opravljati tudi eaega konj3. sprejmem takoj v službo proti dobri plači iij hrani. Naslov v o^ias. oddelku »Jutra«. 53779-1 Čevljar, pomočnika za zbita in šivana dela sorejme takoj Karol Zalaz-riik, Ljubljana VII, Celovška cesta 41. 50786-1 Točaja (Schankbursch) 8 kavcijo t-prejmero takoj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 53801-1 f- Mlinarja za kmečki mlin, vestnega in _ poštenega sprejmem takoj. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 53807-1 Kroj. pomočnika dobro iztirjenega sprejme v stalno službo Karoi Do-linšek. krojač, Vrhpolje 51 p. Kamnik. 53816-1 Strojepisko k znanjem slov. in nem-Ekega jezika, sprejmem ;a dobo nekaj mesecev. Ponudbe na oglasni oddelek »Jirtra« pod mačko »Začasno 10« 53809-1 Trg. pomočnico •pridno, pošteno in dobro izvežbano sprejmem s 1. januarjem v manufaktnrn-o trgovino. Cenjene ponudbe na ogiasu oddelek »Jutra« pod »Ljubljana 200«. 53840-1 Kroj. pomočnika za fino mešano delo sprejme Hren, Celovška c. 72. 53830-1 Gospodično ki IgTa viojino. tudi začetnico, za damsko kapelo sprejme Slavko R a š k a j hotel »Imperija!«, Podgori-ca. Črna gora. 53S31-1 Služkinjo sprejmem. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 53S49-1 Kateri gostilničar iz Ljubljane ali okolice bi še! v Dalmacijo po 30—40 h! vina. Naslov poslati na odas. oddelek »Jntra« pod Šifro »V Dalmacijo«. 53599-3 Prva oblast, boneeslloolrana šoferska šola Camernik. Ljubljani! Junajska cesta štev. 38 - .Jugoauto) telefon št. 8236 Pouk lo praktične vožnje 251 Oblastveno koncesijonirana šoferska šola Gojko Pipenbacher Ljubljana, Gosposvetska 12 53113-4 Vestna In spretna žena bi rada dobila zaposlitev kot pomočnica pri gospo dlnjstvu. redna postrežnica ali samo od časa do časa. oziroma kako drugo delo. Izvežbana je v vseh hli nih ui gospodinjskih »pra vilih kakor tudi v paki ranju in eksped i ran ju 'ai nih pošiljk Cenjene po nudbe prosim na oglasni cddelek »Jutra« pod šifro »Vestna žena«. 53736-2 G. Th Rotman: Osel gospoda Kozamurnika Primerno božično darilo Valvasor H. izdaja, vezan, dobro ohranjen naprodaj. Naslov v oglaaiiem oddelku Jutra 53776-8 Puhasto per}e oisto. čohano k? po 48 '»n irugs vrsta po Din 38 kg čisto bele gosje kg po I8P Din In čisti puh kg po Di'-250. Razpošiljam po t>oSt nem povzetju L. Brozovir Zagreb. Ilica 82. kemli1-' • čistilnica perja. 86? Luksuzne sani enovprežne. skoraj popol noma nove, kakor tudi premo konjsko opremo pro da Drago Hadl. Novo me sto. 53713-6 Biljard 50 kavarniških stolov fn nekaj marmornatih m i z prodam. Naslov v oglas, oddelku »Jutra« 53680-6 Risala Eeform R VU, iz medi, ■poceni proda Jakomin. Delavska zbornica. 53815-6 Razprodajala se bodo izvrstna bela vina po Din 3.50 in Din 4 za liter na debelo, vsled opustitve veletrgovine, dokler traja zaloga. »Vinea«. veletrgovina z vinom. Rud nik pri Ljubljani 53373-6 HrbtičLe za koledarie po nizki ceni Id dnevne bloke Štev m po 1 Din I obite v trafiki Goli S Pompe Mestni trg št. 8 — Ljubljana. 53202 fi Železna postelja pa. bela, naprodaj v Križevniški ulici štev. 4/1. 53787-6 Voziček za punčko prodam za 45 Din. Naslov pove oglas, oddelek Jutra 63808^ Otroške smuči 140 cm dolge in 3 pare starih otroških drsalk proda Gustav Ookert. Ljubljana. Hrenova ulica štev. 7. 53836-6 Kaktus Opuncia 150 X 100 em velik«, poli-tirano pisalno mizo, moško obleko, zimsko površnik in salonsko silimo prodam — Valvasorjev trg štev. 6'n. 53832-6 >N'u, lep začetek!« je vzdihnil gospod Kozamurnik; a njegova vedra narava se Je kmalu potolažila. In tako je prišlo tisto jutro, ko se je hotel prvič nekam peljati z osličkom. Janez je bil določen za voznika, gospod Kozamurnik pa je v veselem pričakovanju sedel zadaj r voziček. Avto-Iimuzina i ttsnjatimi tapetami, dobro pnevmatiko, najboljše znamke, naprodaj za Din 15.000. Ponndbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Izredna prilika«. 53561-10 Chevrolet avto štiricilinderski. zelo dobro ohranjen, brezhiben ugodno naprodaj. Naslov v oplaa. oddelku »Jutra«. 53797-10 Šasijo dobro ohranjeno, s štirici-tindorskim motorjem, od pogorelega voza. prodam najvišjemu ponudniku. Naslov pove oglasni oddelefc »Joirac. BKil-iO Šestsedežni avto odprt, dobro ohranjen, ca-menjam za dobro ohranjeno petsedeino limuzino. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 53740-10 Opekarne, pozor! Kupim večjo množino dobro ohranjenih okvirčkov za sušenje strešne opeke. Ormoška opekarna. Ormož 53752-7 Težke sani dvoje, dobro ohranjene kupi Ivan Kuralt, valjčni mlin, Domžale. 53764-7 Otroški voziček dobro ohranjen kupim. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Otroški voziček«. 53834-7 7entimaIno tehtnico rabljeno kupim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Vaga«. 53856-7 ŠL BL Vrednostne papirje srečke, obligacije. deln!ce kupuje upravništvo »Mer kur«. Ljubljana Setenhur gova nlica 6/IL tel. 80-52 60774 3." Kot družabnik pristopi samostojen gostil ničar 8 50.000 Din gotovi-ne k boljši, dobro idoči gostilni, ki jo poseduje samostojna posestmica. — Cenjene dopise je nasloviti na podružnico »Jntra« v Celju pod značko »Si gurnost 52«. 53732-16 Kdo posodi 10.000 Din za 1 mesec. — Vrnem 11.000 Din. Dod »Nov« leto 11«. 53810-23 Sobo lepo opremljeno, oddam takoj ali pozneje solidnemu gospodu ali gospodični Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 53823-23 Boljšo gospodično sprejmem na stanovanje. Ogledati med 1. in 2. aro. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 63S17-23 Sobo i posebnim vbodom, g souporabo kopalnice, po možnosti z uporabo klavirja. 7. zajtrkom in kosilom iščem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Melita«. 53833-23 Prazno sobo s posebnim vhodom oddam snažni in čez dan zaposleni osebi, na Poljanski c. št. 33. 53846-23 Lepa, vesela bodočnost Dvignite pismo. 53771-24 Leni Vesele praznike in »rečno Novo leto! Zdrav in vse v redu v Tvoje zadovoljstvo Kedaj svidenje? — hrepenim! Vroče poljube Tvoj — M. 53760-24 Viš. top. p. častnik star 23 let, dobro situiran gentleman, išče st-rogo diskretno prijateljstvo "ar mantne samostojne dame. Prednost z znanjem slov., nemškega ali francoskega jezika, radi konverzacije. Samo rosi.e, neanonimne ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Kon-verzacija«. 53749-24 2 gospoda aH gdč. sprejmem na stanovanje in hrano. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 53850-23 m Gospa Š. S. Prosim pojasnila, zakaj Vas ni bilo v kavarno. &ifra »Tujka«. 53855-24 Gospod kavarna Emona, tretje okna ob Aleksandrovi cesti, dne 16. t. m. zvečer. — Priznam, da s°te fest fant, toda v tem klobuku, ki ga nosite, ste nemogoč. Kupite si pri tvTdki Cadež ali Magdič klobuk znamke Piec»dilly. S tem šele pri-de Vaša postavnost do veljave in boste bolj ugajali — Keznanlu. 53S04-31 V oglas oddelku »Jutra« dvignite sledeča pisma Artikel, Automat, Boljša bodočnost 333, Banja. Bon lieur, Bodoča zveza. Bodočnost 31, Bodoča sreča 10, Cifta soba. Četrtletno, Denar takoj, Družaben, Dobro kosilo, sladka ve čerja, do 16. t. m., Diskretnost, December, Dvo-kolo. Dober promet, D. B. 79. Elektroiciženjer, Fotoaparat. Gospodinja 16, Gvp Gentleman. Hčerka in go-t-pa. Hvaležnost 300, Harmonika 77. Hiša, I. R. 53, Indus 300. Izkazala se bo hvaležna. Janez, Jamar Ljubljana, Lep dom. Lepa vesela bodočnost. Lepo po sestvo, Georg Logar 46, Majhna družina, Maruška Marljiv 25, Mehanik pogoj Mlada Gorenjka, Mnogo kupcev, Mesto 02, Mirna kuharica. Najina družina. Natakar, Nagla in važna odločitev, Obrt 15, Odstrel 3—i močnib gamsov, 1'odrožaik 100, Prag»vi Praksa 2 li lota. Posestvo Poštena in pridna. Posredovanje, Prva služba Ljubljani, Prvovrsten, Poštena 333, Primorka 43, Parni kotel, Prihodnjost, Posestnica, Pouk, Plačila zmožen, Pllnove cevi 17227 Prilika, Plačam takoj. Resnost tajna, Razvedrilo 222 Kesen kupec, Rentabilno 275. Stalna služba Ul, Slaščičarna. Slaščičar, Suho 82, Sigurna bodočnost. So ba v centru mesta. Samostojen, Samotar, Sreča Te išče. Slika. Strogo diskretno, Srečna bodočnost. Solidno podjetje. Skromen, Svobodna 3, Stana, Spomlad 414, Sodelovanje, Takoj, Točna plačnica. Telovadec. Udobno stanova nje. Ustvarjenje, Unietim — U. S. A.. Ugodna prilika, Upeljana tovarna. Ugodno Vesten, Vesten 10. V. H., Vazi. Vzgojiteljica z dalj šim službovanjem, V Dalmacijo. Zmožna I, Zmož-notit.. Zanesljiv 888. Zelo miren. Značaj. 40.000. 350 1000, 60. 200. 777. 5 jezi tov, 28!etna Gorenjka. V podružnici Jutra v Celju je dvigniti sledeča pisma: .Vuto, Dobra kupčija. Dobra moč, Dobra služba. Eventuelno, Hišnik, J. B., Knjigovodkinja. Kuharski učenec. Lepa zunanjost, Lepo. Lesna industrija 48, Nizka cena. Plačam takoj, Po dogovoru 1930, Potniki 10.000. Prijazen kraj. Povod, Primorec. Prodajalka 1111. Profesor Strohschnei-der, SamostojLi delavec. Samostojna moč. Septem-i ber. Solidna 300, Sveta Iju-bav. Takoj kiipim. Takojšen prevzem. Temperamentni Slovenec. Tnrovski pomočnik. Tri ton »k i. Ugodnost. Ugodna prilika. Upa-nie. Upokojenec, Vilka in Živita. Zlata jama, 1931, 222, 260.000 Din. Zlat obesek cekin, v velikosti 2 Din je bil izgubljen dne 13. zvečer med potjo od gostilne g. Načeta Banko na Šmartinski cetd do kavarne g. Krapša. Pošten naj. ditelj naj ga proti nagradi odda pri g. Bankotu. 53819-68 Gramofon prvovrsten, t 20 novimi ploščami prodam za 2000 Dta. Istotako prodani tudi nov zimski plašč eleganten (Pelzmantel) za 3500 Din. Ugodna prilika za božično darilo. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra« 53677-26 TRETORN Vrhnji v ■ • • cevlu (galoše) in snežni v I • • cevlu t znamko »TRKTOR3V« vas Ščitijo pred vlago, mrazom in umazanostjo. Ta gnnmtfn je uzor izdelkov. Ki boljšega Čevlja od znamke »TRETORN«. m Gramofon dobro ohranjen k n p i m. Natlov v oglasnem oddelku »Jutra«. 53774-26 Harmonike kromatične, na klaviaturo, SO basov, proda Janko Gre-gorc, Ljubljana, Večna pot št. 9. 53827-26 'JLUml Dve veverici samca in samico prodam. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 53761-27 »T S "o S i b K S ss •n (t N s? ■8 O —: t: Psa lepega ovčjaka, dobrega čuvaja prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra* 53742-27 Lepo mucko mlado in dobro vzgojeno kupim. Ponudbo na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Ljubitelj živali«. 53314-27 Kanarčke izbome harcarje - vrvivce, odlikovanem rodu. prodaja H. Subič, Dalmatinova ti H ca št. 10/n. desno, po 100 in 900 Din, samice pa po 50 Din. 53839-27 Šivalni stroj že nekoliko rabljen in osemključni pletilni stroj kupim. Cenj. ponudbe pod šifro »Malo rabljen stroj« na oglasni oddelek Jutra. 53803-29 Pisalni stroj znamke »Stoewer*, še nov po nizki ceni proda žan-darmerijsika stanica Ivanjkovci. 53767-29 Elektro motor za vrtilni tok 220 W., 2'4 do 2 3/< HP kupim. Naslov v oglatnem oddelku Jutra 53799-29 »RKGENTOL« je najpopolnejše sredstvo, ki popolnoma varuje steklo pred dežjem, snegom, ledom in meglo. Trgovci, restavraterji, gospodinje, avto-mobilisti, očistite svoja stekla (izložbe, šoferske šipe, očala itd.) z »RKGKNTOLOMc. Tudi za časa najhujšega dežja, snega, leda in megle ostane steklo vedno čisto in prozorno. 1 škatlica »REGENTOLA« 30 Din. Pošljemo po povzetju z navodilom uporabe. »GASOKSIT« uvozno in izvozno . odjetje, Beograd, Kralja Milana 46. Tel. 80- .6. 400a Zastopnikom-prodajalcem 30 Dražba Dne 20. decembra t. 1. ob 15. uri se vrši v Zg. Šiški štev. 174 (baraka) prodaja iz proste roke sledečih predmetov: 1 trgovski predalnik s 66 predali, 1 delikatesni predalnik, 1 hranilnik za moko, 1 stekleni nastavek, 1 trgovski -uit, 1 stojalo ^a. olje, 1 omara za špirit, 3 decimalne tehtnice, 1 .Ivolestva in razni drugi -redmeti. Interesenti se vabijo k dražbi ter opo* zijamo, da se jim nudi iz proste roke zelo ugoden nakup označenih predmetov. 17431 3QQQQQQQQQQQQQC O) m i< ZAHVALA Za številne dokaze globokega sočutja, ki smo jih bili deležni ob prerani, težki izgubi naše srčno ljubljene in nenadomestljive hčerke in sestrice Marije Scharlach-ove za poklonjeno cvetje, izraženo sožalje, kakor tudi za obilno poslednje spremstvo blagopokojne — v neugodnih vremenskih okoliščinah — se tem potom vsem kar najtopleje zahvaljujemo. Posebno zahvalo izrekamo tvrdki Josip Kune & Comp. in njenim nameščencem, uradništvu papirnic Goričane in Vevče, g. organistu Hafnerju in pevkam za v srce segajočo žalno pesem, goričanskim fantom in dekletom za požrtvovalni trud v sprevodu. Vsem in za vse še enkrat najiskrenejša zahvala. Goričane, v decembru 1930. Žalujoča rodbina SCHARLACH-ova. IZ ŽIVLJENJA IN SVETA Nevarna iskrenost Pred nedavnim so v Londonu priredili kosilo, na katerem sta se prvič srečala in govorila Bernhard Shaw in prof. Einstein. Ta je pripomnil med razgovorom o novi književnosti, da splob mulo čita: »V moji starosti bi mi bilo stalno čitanje naravnost kvarno, ker potem ne bi mogel zbrati misli pri lastnem delu Možgani, ki so vajeni vedno drugih obrazov, vedno novega dejanja. ijgubijo disciplino Mož, ki preveč čita, postane len in nesamostojen prav tako. kakor se zanima naposled stalni gledališki obiskovalec več- za namišljeno umetno življenje nego za resničnost Ali ni tako?« »Ne smem vara po pravici odgovoriti,« ie odvrnil Sha\v, skcr bi mi sicer zamerili bralci mojih knjig in bi imel še več neprijetnosti z založniki nego do sedaj.« V® V znižujemo cene vsem oblačilnim predmetom. — Tedaj najugodnejši nakup je pri tvrdki Drago Schuvab, Ljubljana Nevaren pouk V nekaterih pariških predmestjih je dala policija kinematografom na razpolago poučne filme, ki naj bi imeli nalogo. svariti poštene državljanke pred tatovi in žeparji. Filmi nazorno prikazujejo, kako se zlikovec bliža svoji žrtvi, kako jo zasleduje po vsem trgu toliko časa, da ii ob primernem trenutku zmakne denarnico. Nekatere -like so nalašč dajali v silno počasnem tempi, da so tako do podrobnosti pokazali predrznost in zvijačo dolgoprst-nikov Hvalevredna ideja policije pa je takoj prvi teden pokazala svojo občutno senčno stran. Predstav namreč niso obiskovale gospodinje, ki za take stvari običajno t udi časa nimajo, pač pa so se nad filmi poučevali mladi nade-polni uzmoviči in se v svojem poslu iz popolnili s koristnim nazornim naukom. Policija, modra kakor je, se je čudila, kako da se je ravno zadnji teden pomnožilo število tatvin na trgu in si ni vedela pomoči, dokler ji ni občinstvo namignilo, da nje dolžnost ni otvarjanje tečajev z nazornim poukom za tatinske gojence, marveč da mora prav za prav zatirati taka nagnenja S težkim srcem je policija ukinila pred vajanje teli poučnih filmov in je šla na delo, tla polovi tatinski naraščaj. ki si ga je bila vzgojila s tako moderni!!) poukom. Pomagalo ji je pri delu tudi to. da je začela zasledovali naj bolj vnete obiskovalce policijskih poučnih filmov in je med njimi dobila nekaj prav zaželjenih dečkov Tako se je pri filmih dvakrat pokazalo, da ima vsaka stvar svojo dobro in slabo stran Kovčeg grofice Ranowiecke Poljska obmejna straža je ustavila blizu vasi Vitebska mlado damo, ki je brez vsakih izkaznic pobegnila iz Rti sije. V njenem kovčegu so našli 50 kara tov briljantov, dve biserni orglici, starinski zlat venec z diamanti, več platinovih zelo dragocenih prstanov z ametisti in slično Zlatarji v Vilni so povedali, da izvirajo ti dragulji iz za kladriic-e nekdanje carske hiše Gospa je obmejnemu poveljniku povedala, da je grofica RanoAviecka in na begu v Pariz. kamor je hotela rešiti te dragulje. Toda oblasti so preveč vajene čudnih obmejnih zgodb, da bi jim takoj brez pridržka verjeli. Zaradi tega je morala mlada gospa izrazite južnja-ške zunanjosti k podrobni telesni preiskavi in ta je pričarala na dan skrbno skrite dokumente, po katerih so ugotovili njeno osebnost. Dozdevna grofica se v resnici imenuje Rahel Kaufman :rj je pred nol leta iz Varšave pobegnila v Moskvo, ker bi morala sicer v zapor zaradi komunistične propagande. Primerjanje prstnih odtisov je »grofico« kmalu prepričalo, da ji ne kaže tajiti svojega pravega po-kolenja. Povedala je nato, da je dragulje hotela ponesli po naročilu nekega vplivnega boljševika v Vzhodno Pru-sijo. Oblast: tudi temu niso verjele: saj bi lahko sovjeti izbrali za dragulje manj nevarno pot. Zdaj je prosila Rahel to, naj izročijo dragulje poljski vladi1 samo to da je bil njen namen, ker so se ji smilili na tujem obubožani pravi lastniki in je poljsko vlado hotela naprositi, naj jih poišče. »Grofica« je ostala v ječi v Vilni in policija nadaljuje preiskavo v upanju, da se ji bo prej ali slej posrečilo rešiti skrivnost. Čevlji iz ribje kože Na londonskem trgu so se nedavno pojavili damski čevlji iz ribje kože. Pri tem ne smemo misliti na kožo morskega volka, iz katere se izdelujejo kovčegi, razne šariilje in podobno blago, marveč je moral to pot dati svojo kožo na oltar ženske nečimurnosti losos. Njegova koža je sličria finemu kitajskemu k repu in pri potipanju ima človek občutek, da je prijel fini kitajski svilnati papir. Kljub temu pa je koža zelo močna, tako da izvrstno služi za obutev. Doslej so bedne losose v velikih množinah lovili zavoljo njih okusnega mesa, odslej pa jih bodo tudi odirali, kar gotovo nc bo v korist temu ribjemu plemenu. MIKUŠ Mestni tr** fc Tvornica dežnikov, zaloga sprehajalnih — — palic-- _ ahvala. Podpisani izrekam tem potom podpornemu društvu „Ljudska samopomoč14 v Mariboru najlepšo zahvalo za takoj izplačano podporo po smrti našega očeta g. Mihaela Požar ter priporočamo to prekoristno društvo vsakomur v takojšnji pristop, ako še ni njega član. Maribor, 15. decembra 1930. 17463 Obitclji FAJT in POŽAR t Umrl je danes v 90. letu svoje starosti predobri soprog in oče, gospod IVA\ 11% KLU nadučitelj v pokoju Pokopan bo dne 19. decembra ob pol 15. uri popoldne na šmihelskem pokopališču. Sv. maša zadušnica se bo brala dne 20. decembra 1930 ob 8. uri dopoldne v župni cerkvi v šmihelu. Kandija pri Novem mostu, dne 18. decembra 1930. Ivana, soproga — Janko, kanonik, M. Admirabilis, Konrad, šolski upravitelj, Danijel, graščinski upravitelj, Gustav, državni pravnik, Marica, učiteljica, Alojzij, žand. polkovnik, Vid, knjigovodja, otroci, in vsi ostali sorodniki. 17501 Oblina Ljnbijin* Mt-stai tfcgTtbui zavo4 Motokolo Italijanski inženjer Domenicosa je izumil motorno vozilo z enim samim kolesom, ki mu je dal ime "motokolo« Dokler motor počiva, mora hiti kolo naslonjeno, a čim =e motor sproži, postane vozilo zelo •stabilno. Sedež za potnika ima obliko zelo udobnega usnjenega naslanjača. Motor porabi komaj 1 liter bencina za 100 km poti in je zmožen velike brzine Edina napaka tega vozila je njegova čudna zunanjost- kolo je dokaj veliko in meri 170 cm v premeru. Prvovrstna zavarovalna družba išče potujočega organa za aRvizicijo m »rganizacijo vseh vrst zavarovanja proti škodi zaradi nezgod (Unfall), zakonske aolžnosti jamstva (Haftpflicht) in vseh vrst škode na avtomobilih. V poštev pridejo samo osebe, Ki morejo dokazati, da so v tej -trota že deiovale Poleg fiksne plače, dnevnic za časa potovanja damo tudi provizijo. Pismene ponudbe z navedbo plačilnih pogojev naslovite na Publicitas c.. d., Zagreb, Ilica 9, pod šifro »Nezgoda br. 5257«. 17383 Izvleček iz programov Petek, 19. dccembra. LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.45: Dnevne vesti. — 13: Napoved časa. plošče, borza. — 17.HO: Koncert radio-orkestra. — 18.30: Potovanje na Spitzberge. — 19: Francoščina. — 19.30: Gospodinjska ura. — 20: Filmska drama. — 20.30: Premrlov večei. — 22: Napoved časa in poročila. Sobota 20. decembra. LJUBLJANA 12.15: Plošče. -- 12.45' Dnevne vesti. — 13. Napoved Pasa, plošče, borza. — iS: V dolini gradov. — 1.8.30: Koncert radio-orkestra. — 19.30: Angleščina. — 20: Koncert delavske godbe --Zarja«. — 21: Koncert radio-orkestra. — Napoved časa in poročila. BEOGRAD 12.35: Koncert radio-orkestra. — 15.30: Plošče. — 17: Popoldanski koncert. — 20: Prenos opere iz gledališča. — Poročila. _ Plošče. - ZAGREB 1?: Koncert radio-orkestra. — 20: Prenos opere iz Beograda. — Lahka glasba. — PRAGA 17.30: Popoldanski koncert. — 18.25: Pevski koncert. — 19.20: Koncert godbe na pi hala. - 20.40: Prenos iz Brna." - 21.40-Koncert na celo. - 22.30. Lahka glasba. -23: Mešan program. - BRNO 16.30: Popoldanski koncert. — 18.20: Arije in pesmi. — 19.40: Zabaven program. — 20.30: Juoač-kove skladbe. — 22.30: Prenos iz Prage. — VARŠAVA 1(5.45: Mladinski koncert. -20.30: Lahka glasba. - 22.15: Pevski koncert. — 23: Godba za ples — DUNAJ 11: Dopoldanski koncert. — 12: Vojaška godba. — 17.15: Koncert komorne glasba. — 19.35: Lahka godba orkestra. — 20.30: Komedija. - 22.10: Lahka glasba. - BERLIN 19.15: Orkestralen koncert. - 20.30: Zabaven večer. — Godba za ples. — LANGENBERG 17.15: Večerni koncert. — 19.45: Zabaven večer. — Nočni koncert in ples. — M0HLACKER 16: Prenos iz Hamburga: Božični večer ribičev. — 18: Cerkvena glasba. — 19.30: Staroitalijanska glasba. — 20.30: Opereta »Pliear« - 22.50: Godba za ples. — BUDIMPEŠTA 9.15: Dopoldanski koncert. — 18.30: Madžarske narodne pestil i — 19.30: Prenos operete iz gledališča — Ciganska godba. — RIM 17: Vokalen m instrumentalen koncert. — 20.40: Operni večer. Eepsrtoarii LJUBLJANSKA DRAMA Začetek ob 20 Petek, 19.: Sen kresr.e noči. D. Sobota, 20.: Ob 16. Razbojniki, Dijaška predstava po znižanih cenah. Izven. LJUBLJANSKA OPERA Začetek ob 20. Petek, 19.: Zaprlo. Sobota, 20.: Loliengrin. A. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Začetek ob 20. Petek, 19.: Zaprto. Sobota, 20.: Prodana nevesta. C. Kuponi. Nedelja, 21.: Ob 15. Mutka. Kuponi. — Ob 20. Življenje je lepo. Znižane cene. Zadnjič. ŠENTJAKOBSKI GLFD VL1.ŠKI ODER. Začetek ob 20 Nedelja, 21.: Revna ko cerkvena miš. Stoti nastop gosp. Moserja. V globoki žalosti sporočamo, da je naš nad vse ljubljeni soprog in in skrbni oče oziroma brat, stric in svak, gospod Pavel Dežman kontrolni strojevodja dne 17. t m. po kratki in težki bolezni, previden s tolažili sv. vere, mirno preminul. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v soboto dne 20. decembra 1930 ob 2. uri popoldne iz hiše žalosti, Frankopanska ulica 3 (gostilna Keršič), na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 18. decembra 1930. 174S3 FANI DEŽMAN, soproga — MAJDA, ELZA, PAVEL, PETEK, otroci, in vsi ostali sorodniki. Občin s Ljubljana ilcstui p-ogrobai zaved ZAHVALA Za vse obilne dokaze sočutja med boleznijo in ob prerani smrti naše nepozabne mamice, sestre, tete, svakinje, gospe Alojzije Vidmayer kakor tudi za poklonjene krasne vence se tem potom vsem sorodnikom, prijateljem in znancem najtopleje zahvaljujemo. Posebno zahvalo smo dolžni gg. pevcem za ganljive žalostin-ke in vsem, ki so naše drago mamico spremili k večnemu počitku. Ljubljana, IS. decembra 1930. žalujoči ostali. Za jugoslovanski patent št. 5308 od 1. avgusta 1927 na: »I.IKALNA PREŠA ZA OBLEKE« (»Piattpresse fiir Kleider«) se iščejo kupci ali odjemalci licenc. Cenjene ponudbe na: Lig. Milan šuklje, Ljubljana, Beethovnova uliea št. 2. 17472 Potrt od neizmerne žalosti naznanjam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je moja hčerka, gospodična Ivica bančna uradnica v četrtek dne 18. t. m. ob 3. uri popoldne, previdena s sv. zakramenti za umirajoče, vdano v Gospodu zaspala. Pogreb bo v soboto dne 20. decembra 1930 ob 4. uri popoldne iz hiše žalostC Streliška ulica štev. 5, na pokopališče k Sv. Križu. 17o00 V Ljubljani, dne 18. decembra 1930. Anton Kralj tajnik »Zadružne zveze v Ljubljani«, oče. aiose sprejema v popravilo tvrdka Matija Trebar Ljubljana — Sv. Petra jesta št. 6 17392 L'mrl je danes zjutraj, zadet od mrtvouda, gospod G&Vp knjigoveški trg. in dolgoletni prodajalec naših listov in revij v 60. letu starosti. Pogreb se bo vršil v soboto dne 20. decembra 1930 ob 15. uri popoldne na mestno pokopališče. Žalujoči ostali. kupi za praznike pri e Bmerid 2»eli*tGa w veletrgovina zganja Ljubljana-Šiška, telef. 231S Najprikladnejše darilo za Božič! Senzacija Svetega večera naj bo RADIO APARAT specijalne radio trgovine RADIOVAL — Ljubljana, Dalmatinova ul. štev. 13 poleg hotela »štrukelj«. Tam kupite najbolje in ste solidno postreženi. 17481 Športne sanke dvosedežne. jako lepe in trpežne, po 160 Din. Preprodajalci popust. Dobite jih pri M. FAJFAR kolarstvo. Ljubljana, Trnovska ulica št. 25 Telefon 34—10 17488 Teldfo?, 205? P r e m o s suha drva Pogačnik. Bohoričeva 5 Ihsstrovasia tedenska revija Mesečna naročmsaa 3 Din Posamezne številke 2 Din -,f!\\r/ftvrKf%\/'/fWW>r/fi\\r ,r/t».*vr n\t', f>\\?ff'^J"■■ •' ■>•;..• J ; ranerja" Zastopnika za Maribor in okolico IŠČE tvornica mesnih izdelkov in masti. V poštev pridejo samo oni, kateri so zmožni držati večje zaloge. Ponudbe z referencami na oglasni oddelek »Jutra pod »Ga- 17432 1ZVANREDWA VV.lt.TKM Železna služtnsLa patent pL-stcIja zložljiva, « »a. ucciratiom madracom. telo praktična za vsaka !»ššo. hote!«, nočne stvz« be-^in potuiuče osobe »tane s .t trio Din 390.—. K« zpošiijatu po pustne* Dona povzetju. »AKO 5lo.jcn Lesen, patent posle!)., iloiliiva. • tapecirasiro uiadracoio. zelo pras-iična. ataoe «amo O JS®- Polem imam veliko logo čisto «o2 peri. k< po O «—'• drug. vrst k« po D 38—t čisto belo go«je Kg po D t J«__, in čisti puh k« po D 250— Razpošiljam po poSlneci povzetju. Hodroci punu-ni s voinnm staneiu samo Oin 75«--- L, BROZOVlč. ZAGREB Ulca 82. ♦ : t t t S i* : i* t » i* i« i« i* i* i» i ♦ ■ • i» i» i* i* i* i* ■ ♦ u 1* E • I* i p » I * l ► I » » 1 > I * u ! » 1» Kupite pravočasno, ne odlagajte nakupa na zadnje dni pred Božičem Vrsta 211 Vrsta 2861-76 Din. 69.. Vrsta 3762-22 Din 89- Vrsta 2842-05 Din 89- Vrsta 9891-70 Din. štev. 19—24 Din 39.— Štev. 25—28 Din 49.— štev. 29—-34 Din 59.— štev. 35—42 Din 79.— Doma preobujte svojo deco v gorke domače čevlje. Otroški snežni čevlji iz gu-mastnega garbardina ali celo-gumasti dovoljujejo otrokom gaženje po največjem blatu, dežju, brozgi in snegu. Otroški čevlji za štrapac iz mastnega in nepremočljivega usnja, kovani, z močni ni podplati in železnimi polpodkvi- cami. Evo Vam lahkega udobnega čeveljčka iz laka za Vaše otroke. Lahko se nosijo v snežnih čevljih, potrebni so pa za vsako svečanost, da povečajo veselje Vašim otrokom. 99.- Za naše male generale. Za majhen denar mnogo veselja otrokom in staršem. Vrsta 7005-70 Din. 19.- Dama zahteva danes lahek čevelj. Zato si brez teh polga-loš ni mogoče misliti garderobe praktične dame. Vrsta 218 Din. 89- Vrsta 9815-03 Din. 89- Vrsta 9775-03 Din. 129- Vrsta 9805-05 Din. 169- Vrsta 9975-03 Din. 199.. Vrsta 1875-78 Din. 129.- Ko pridete domu, zamenjajte čevlje s toplimi domačimi čevlji. Ako ste občutljivi, si kupite te, preko členkov visoke, da Vam bo topleje. Eleganten salonski čeveljček iz črnega žameta. Vedno potreben dami ioma, v uradu in za vsakdanji ples. Isti s spono za isto ceno. Te krasne čeveljčke iz svilnatega atlasa bomo prilagodili vsaki barvi Vaše večerne toalete. Isti čeveljček brez spone v vseh modnih barvah. Priljubljen čeveljček naših odjemalcev, narejen iz najboljšega laka, z elegantnim podnetnikom, za neverjetno nizko ceno. Luksuzno izvršeni čevlji iz črnega antilopa, kombiniranega z lakom, tako da morete z njimi tudi na ples in v družbo. Celogumasti snežni čevlji, praktični za dež, sneg in blato. S spojkami, praktičnimi pri oblačenju, za neverjetno nizko ceno. Vrsta 1365-70 Din. 99- Vrsta 1365-75 Din. 129- Vrsta 9895-70 Din. 199- Vrsta 7047 Din. 59. Vrsta 7045 Din. 49- Neobhodno potrebno za vsako gospodinjo pri obavljanju domačih del. Nizka cena omo-gočuje nakup vsakomur. Vrsta 1895-81 Din 199- Priljubljeni ruski škornji, ki jih nosimo povrh čevljev. S pisanimi okraski in ogrlico iz krimerja. Naš šlager tako z dobrim materi jalom kakor tudi z nizko ceno. S tem želimo tudi najširšim slojem omogočiti na-kun dobrih snežnih čevljev, ki bodo ohranili zdravje ter povečali sposobnost. Elegantna oblika, kroj preko členkov, volneni gabardin z žametnim ovratnikom. Ta letošnji proizvod in naša znamka so najboljše priporočilo. Krasni škorenjčki za ulico. V najslabšem vremenu Vam bo nožica v teh škoreničkih vedno elegantna in okusna. Nosijo se brez čevljev z volnenimi nogavicami. Ko zjutraj vstanete iz tople postelje, obujte ie domače čevlje. Ko pridete domov z dela, Vam jih je zopet treba, da si odpočijete noge. Za to nizko ceno jih lahko kupi vsakdo. Obisk naših proflajalnic Vam priporočamo dopoldne, ko je bolj udobno in največ časa za izbiranje in premišljevanje ♦ « ♦ « ♦ ♦ ♦ « ♦ « «i ♦i «i ♦i ♦ t * t ♦i ♦ i : * i ♦i * «i « «3 «1 «1 «1 «i ♦ i 41 «1 «1 : : ♦ E A ♦i * «i 2| ♦ ♦ ♦ i 1 * * * * * t ■» i t t i Z * * U I* I» I • 1 ♦ I» I *• I • » ► t ♦ » t » : t Vrsta 6807-70 Din. 79- Vrsta 3635-18 Din. 169- Vrsta 1645-11 Din. 169- Vrsta 1875-57 Din. 199- Vrsta 6625-08 Din. 199- Vrsta 1367-70 Din. 169.. Galoše z našo znamko so znane po vsem svetu, ne samo po svoji obliki in dobri kakovosti, nego tudi po nizki ceni. 1937-22 D%b. J69. Praktičen čevelj, potreben za vsakdanjo službo umnemu ročnemu delavcu. Črne ali rjave barve za neverjetno nizko ceno. Čevlji za staro mamico, iz finega boksa, z nizkim podpet-nikom, udobni, fine oblike in nizke cene. Solidni čevlji iz črnega ali ru-javega boksa z usnjatim pod-petnikom. Praktični in pripravni za mater in hčer. Priljubljen okras. Elegantni čevlji z nizkim nodpetnikom, narejeni iz laka, antilope ali finega boksa. Z raznimi kombinacijami. Novi model za elegantno damo. Dame, ki goje šport, tudi one na terenu in one na tribuni, notrebujejo par takih športnih čevljev. Moški snežni čevlji iz finega volnenega gabardina, elegantne oblike. Kdor jih še ni nosil, si ne more misliti vseh prednosti in udobnosti, ki mu jih proži za nizko ceno ta čevelj. Vrsta 4837-00 Din 169- Vrsta 6627-06 Din. 249- Vrsta 9677-22 Din. 249.- Vrsta 3267-00 Din 249- Vrsta 0967-00 Din. 169- Specialen čevelj za ples. Izgo-tovljen iz laka in lahek kot pero. Z nizko ceno dajemo vsakomur možnost, da pride v družbo in na ples v primernih čevljih. Eleganten, udoben čevelj odličnega gospoda. Športniki na terenu in oni na tribunah ne morejo biti brez čevljev te oblike. Priljubljen čevelj naših stalnih odjemalcev, narejen iz najfinejšega boksa, z lahkim usnjatim podplatom in gumastim podpetnikom. Imamo jih v vseh velikostih ln širinah. Moški čevlji iz dul-boksa za zimski šport in štrapac. Med podolatom dumast vložek, ki varuje nogo vlage, čevelj pa dela nepremočljiv. Čevlji za delo na terenu. Ne boje se dežja, snega niti blata. Narejeni so iz mastne kra-vinc- Cjuhta), z erumastim ali usnjenim podplatom. Obiščite nas pravočasno, naklonite nam svoje zaupanje. - Po naročilu pošljemo po pošti t ! * I * * « ♦ * ♦ ♦ * * f i i « : I < : : : : Znižali smo cene nogavicam: Ženske nogavice j> » » od Din 69.— na Din 49.-od Din 39.— na Din 35.-od Din 29.— na Din 25.- žnižali smo cene nogavicam: 2enske nogavice. Moške » • » »m od Din 19.— na Din 15. od Din 29.— na Din 25. od Din 19.— na Din 15, _ J Urejuje Davorin Kavfcen. izdaja za konzorcij »Jutra« Adoll Kiboikaz. Za Narodno tiskamo