7G!elEico bo slavil 31. januavja uslužbenec Cirilove tiskarnc — dobroznani Blaž Klavžer. Rodil sc je zadnjega januarja 1863 v Koprivnici. ' Pri pokojnem škofu dr. Napotniku je služil 20 let za ko.ijaža in v Cirilovo tiskarno je vsiopil kot hišnik 22. svetana 1. 1911. Od vstopa do danes pomaga tudi pri tiskarskih strojih in je posebno izdatna pornoč pri odpremi »Slovenskega gospodarja« na pošto. Naš dobri, vedno veseli in dobrohotni Blaž žc vozi »Slov. gospodarja« nad 20 let na pošto in radi tega želi krepki slovenski korenini Blažu naš list zdravja in zadovolja tja do skrajnih mej človeškega življenja! Obesil se je na svojem sianovanju v 5tude>icih pri Mariboru 271etni žclezničar Vitktor Vidmar. Pred obupnim dejanjcm jc bil na pokopališču na Pobrežju, kjer je igrai za umrlim tovarišem. \rzrok samomora ni znan. Oyire pri splavsrstvu. V naši Dravski dolini jc za razmah lesne industrije glavni priponioček splavarstvo. V kraju od Fale Jo Dravograda se napravi letno olrrog 600 splavov. Pri tem je zaposlenih precejšnje število delavcev, ki si z razmeroma lepo plačo pri splavarenju zaslužijo svoj vsakdanji kruh. Za lcvi dravski breg je splavarenje važnega pomena, ker nudi Drava s svojim tokom najprikladnejše prornetno sredstvo. Zadnje čase je naletolo splavarstvo pri »Elcktrarni Fala« na precejšnje težkoče. Elektrarna ni hotela prepuščati splavov v nalašč za to ui'ejenih napravah z izgovorora, da ima Drava prenizki vodostaj. Tako postopanje je povzročalo splavarskim podjetnikom ogromno ncpotrcbnih potroškov, ker so morali splavarji nad jezom les raztovarjati in ga nato z vozmi nad 1 km daleč voziti, fejer so ga morali zopet .latovcriii na splav. Da prizadeti zaščitijo svoje stare splavarske pravice, so se dne 1_. jamiavja t. 1. zbrali v gostilni Dabringer v Mariboru na sestanok. Povabili so tudi zastopnika »Elektrarna Fala«, g. nadinženerja Kipacha. Skromne ¦••¦hteve splavarjev napram »Elektrarni Fala« so bi!c samo tc, da bi sc tuJi ob nižjem vcdostanju neoviranc propuščali splavi in to na lastno odgovornost splavarjcv, kako.' se je to vršilo do predlanskega le- ta. Zastopnik elektrarne g. nadinžener Kipach je obljubil, da se bo za stvar resno zavzel, da bodo t© ovire Cimprej odpravljene, o čer^er bo splavarske interesente pismeno obvestil. Emetijska podiužnica za SSaribor ta okoliš. Kakor znano, je izredni občni zbor Kmetijske družbe dne 29. decembra 1932 sklenil, da bodi Kmetijska družba zadruga in ne več društvo. V smislu tega sklepa razglaša zadnji »Kmetovalec«, da mora vsaJt, ki hoče postati član zadruge, vplačati enkrat za vselej najmanj 1 delež, ki stane 10 Din, in s tem prevzame jamstvo za dvakratno svoto, ob enem izpolni dve pristopnici s črnilom in s čitljivim imenom, priimkom in bivališčem. Ena pristopnica ostane pri podružnici, druga se pa odpošlje Kmetijski družbi v LjubIjano. Povedano velja za vse stare člane, to je za one, ki so v letu 1932 bili družbeni člani. Novi člani pa morajo poleg deleža vplacati še 30 Din pristopnine, in to najkasneje do konca 1.1933. Vse nove člane sprejema glavni odbor Kmetijske družbe potem, ko so ugodili zgoraj navedenim pogojem. — Poleg tega pobira podružnica naročnino za »Kmetovalca« v znesku 25 Din in še 5 Bin za kritje svojih stroškov, torej skupno 30 Din. Stricu odgriznil v pretepu kazalec. Na Košakih pri Mariboru so ikuhali v ncki h.iši žganje in pili. V alkoholiziraneiii stanju je prišlo do pretepa, med katerim je odgriznil Friderik Ferk svojemu stricu Antonu Kranjcu kazalec na levi roki. Smrt folagc Łn mlatls žane pod vozom. Iz Jarenine porcčajo: Kruta nsoda jc posegla na dan 13. proainca s svojo trdo roko v prijazni Jareninski vrh in iztrgala blago mamico od nežnih otročičlcov. Ko so namreč proti večeru pripeljali na dom voz vejevja ali hoste, je polutela gospodinja Rozalija Šef pomagat podpret voz, cta se ne bi na precej nagnjenem obronku prevrnil. Čila in zdrava, polna materne blagohotnosti, je pohitela k vozu, ali: voz se prevrne in skrbna žcna jc izdihnila pod njim svojo jasno dušo v mladostni starosti 27 let. Vsa okolica je vztrepetala v sočutju do iicsrečne družine. VIč. g. kanonik je, kakor vedno, tudi tukaj s svojo plemenito dobrohotnostjo nudil nesebično pomoč ter spregovoril ob grobn ganljive besede v tolažbo in nblaženje strašne nesreče. Hvala mu, Bog plačaj! Iskrena hvala tudi g. kaplanu in pevskemu zboru. Zaostala otroči&ka 9 mesecev in 5 let starosti se vas bosta z nesrečnim očetom vedno hvaležno spominjala! Zlata p.rcka cdlie&ega rcd&ljaba. V prijaznem in vinorodnem Vajgnu pri Jarenini sta obhajala v ponde]je'k dne 23. januarja posestnika Ignacij in Julijana Zupauič zlato poroko. Gospod Zupanič je v širni. mariborski okolici in še daleč prc-ko nje znana in odlična osebnost. Oče Ignacij Zupanič je slovit vinogradnik, značajen rodoljub in neomahljiv katoličan. Rojen je bil v Jclenčah pri Pesnici dne 27. julija 1853 kot zakonski sin kmeta Jožefa Zupanič. Poročen je bil dne 23. januaija 1883 v Jarenini z Julijano Šmirmaiil, zakonsko hčcrko kmcta Jancza Smir- maula v Vajgnu, ikjer je prevzel krasno posestvo. Poročal ju je ženinov brat J. Z upanič, tedanji kaplan pri Sv. Urbanu pri Ptuju. Priče-starešine sta bila Jožef Ornik, krčmar in mesar v Jarenini, in Friderik Šmirmaul, kmet v Gačniku. V srečnem zaJkonu se je Zupaniču rodilo 7 otrok, od teh sta dva umrla.. Hčerka Marija je posestnica v Framu, sin Lojze, ki je bil oblastni poslanec in odbornik, pa gospodari od leta 1919 na domačiji v Vajgnu po vzgledu svojega očeta. Julka je posestnica na Drankovcu. Inž. Ivan je ravnatelj Kmetijske šole na Grmu, a Ivanka gospodinji na lepem Grahornikovem posestvu na Ranci. S hišo Zupaničevih in posebno še z očetom Ignacijem je tesno združena zgodovina Jarenine in našega obmejnega ozemlja. Zupaničevi so že od nekdaj trdni granitni stebri slovenske in katoliške zavesti v naših krajih ter širitelji gospodarskega napredka in dobrodelnosti. Z mnogoštevilnimi prijatelji slavljencev se raduje tudi »Slovenski gospodar« ob tem jubileju ter kliCe: »Očeta Ignacija in mater Julijano naj Bog živi še dolgo vrsio le!!« VlcmiM cdpeljali iz klcti scd vma. V Skrbljah pri Majšpergu so se oglasili vlomilci v ikleti posestnice Marije Kodrič, ki je bila odsotna in je biia navzoča fcot čuvarica ncka gluhonema ženska. Lopovi so odpeljali iz kleti hektoliterski sod vina, iz stanovanja pa so pobrali meso in špeh. Kolarsko credje je bilo nkradeno iz delavnice posestnl_ u Anlonu Kanlerju V Krčevini pri Vurbergu. Fo mesecili razjasnjen umor. Pred dobriml desetimi dnevi je naplavila Mnra pri Muickcm Središču moško truplo, ki jc imelo na prsih 5, na hrbtu pa 20 ran, ki so bile prizadjane z no- žem. Zabodljaje je bilo videti le na srajci in ne na zgornji obleki. Neznanec je moral biti umorjen med spanjem in nato vržen ofclečen v reko. Po užigalniku, katercpa so našli pri umorjenem, so orožniki dognali, da gre za 29letnega Ivana Čižmešijo, ki je zginil nenadoma lani oktobra iz Gornje Bistrice pri Dolnji Lendavi. Omenjeni je že presedel kazen radi uboja brata. Po vrnitvi iz kaznilnice je živel s svojo sorodnico in vdovo Verono Čižmešija. Ivan je bil surovina in je večkrat grozil Veroni in njenemu lOletnemu sinu Ignacu. Po najdbi Ivanovega trupla so orožniki prijeli Ignaca, ki je priznal, da Je umcril s svojima bratrancema Jožefom in Štefanom Vučko Ivana 25. oktobra zvečer, ko je surovina po grožnjali in razsajanju se slekel in zaspal na postelji. Trojica je spečega Ivana obdelala s koli in noži do smrti. Mrtvemu so oblekli zgornjo obleko in ga zancsli v Muro. Morilce so predali v zapore v Dolnjo Lendavo. Graničar ustrelil na meji begunca, Graničar je prijel v Prckmurju ob madžarski meji sumljivega ncznanca in ga gnal proti stražnici v Sabolahošu pri Dolnji Lendavi. Med potjo se mu je neznanec iztrgal in skušal uteči na Mad- žarsko. Graničar je ustrelil, zadel ubežnika v glavo, da je obležal na mestu mrtev. Komisija jo dognala, da gre za Madžara Šandorja Trejber. Ni dognano, kaj je iskal ustreljeni na našem ozemlju in zakaj je skušal pobegniti. ;. Nesreža pri vstopa v vlak. Dne 17. f. m. je iiotela vstopiti v Laškem v vlaJk posestnikova hči Marija Božič z Gomilskega. Padla je pri vstopu tako nesrečno, da si je zlomila desno nogo. -~^,» Fožar sredi Ljubljaae. Dne 17. janu> arja zjutraj je izbruhnil v skladišču' modne trgovine g. Magdiča v I. nadstr. Jadransko-podunavske banke na Aleksandrovi cesti v Ljubljani ogenj. Gasilci so kmalu preprečili razmah nesreče, a vendar je škode za nekaj stotisoč Din, ki je pa seveda krita z zavarovalnino. Občuina pcžarua nesreča. Mlademu posestniku Alojziju Senožetniku v vasi Gojzd pri Kamniku je uničil požar veliko gospodarsko poslopje in znaša škoda 150.000 Din. Zavarovalnina je malen kostna. Smrt deklicc pot! ledom. Dne 17. t.m. je pregledoval gostilničar in mizar LV Grabner v Motniku na Kranjskem led, ki je bil nagromaden na dvorišču na posebnem odru za umetno napravlja- nje ledu. Poleg ikremarja je stala njegova osemletna hčerka in še ena deklica. Iz nepojasnjenega vzroka je oder popustil in prekoviseči led je pokopal tr-ojico pod seboj. Izpod ledu so potegnili krčmarja s težjimi notrajnimi poškodbami in lažje poškodovanega starejšega. dckleta, Minko pa — mrtvo. Zakla! ga je. V Gorenji vasi na Trati pri Jaketu pod Klancem na Kranjskem so se zbrali fantje in dekleta na preji. Pili so ter plesali in se končno sprli in stepli. 221etni Jože Remček je prerezal 261etnemu Cirilu Jenku žilo dovodnico na vratu in je zabodeni izkrvavel. Vlom. Neznan vlomilec je odnesel iz spalnice krčmarja Gabrijela Ferjana v Ribnem pri Bledu hranilno knjižico na 6000 Din in v njej za 500 Din bankovcev. Kuharicl Neži Ferjanovi, ki sicer stanuje v mežnariji, a je imela pri Ferjanovih shranjenih 70 kron in nekaj ceikinov, je tudi vlomilec vse odnesel. Na postelji je pustil po opravljenem poslu dolg nož. Daisašiiji mmm Moderne morske tolovaje je dobiti po vzhodno-azijatskih vodah in so tamkaj kolovodje Kitajci. Na Kitajskem obstojajo danes kakor nckdaj tajne družbe, ki se ukvarjajo z morskimi ropi in so na delu na poseben in daleč segajoč način. > Kitajci se podajo na krov poljubne ladje, o kateri so prepričani, da prevaža kaj dragoccnega. Zakrinkani tolovaji ne potujej kot nosači ali ikuliji, ampak kot potniki I. razreda. Kakor hitro se bliža ladja obali, katero so lopovi poprej natancno preiskali in kjer so skriti pomagači, napadejo posadko in druge potnike. Kdor se ustavJja, ga enostavno ustrelijo. "Tato izropajo celo ladjo, se podajo s inenoni v rešilne čolne in odveslajo na kopno. V vseh na ta način izvršenih ropih sc jc izkazal pogon za roparji brezusp-šen. Na Kitajskem naletimo na čisto enake razmere kakor so vladale tedaj, ko so tvorili mor;ki roparji dobro organizirane družbe, ? ;. so razpolagale s colim brodovjcm. krog katerega je bilo vedno pri rokah nad 10.000 mož. Kitajski morski tolovaji so bili na svojih pohodih tako spretni, da so zašli zclo malokedaj v kako past. Neprestani uspehi in sreča so privabili tudi belol.ožce, da so so lotili ropanja na morju. Tolovajski poliodi belih niso biii daloč tako uspešni kakor kitajski. ^elokožcern ni skoro nikdar uspelo, da bi bili zginili na suhem brez '^di, ker so vzbujali mnogo vcč p-_jrnosti nego domačini. Kitajci so se šolali tudi po drugod. V novejšem času se je ponovno pripetilo, da so biie ladje, ki so se nahajale na potu od Mehikanskcga zaliva, a so jih izropali med vožnjo navidezni potniki. T_Ji te vrste morski roparji so zbežali z ladje v rešilnih čolnih. Nekaj precej ncprijetnega je doživel brazilijanski parnik, ki jo oclpeljal iz srednjeameriške lnke. Naenkrat ga je začcla preganjati majhna, na.glo vozcča ladja. Ladja je prežala v bližini neobljudonoga otcčia in j. 0 .jala znaraonja na pomoč. Kapitan ni zaupal kliccm in je vozil naprej, ne da bi se zmenil za preganjaK .. Takoj se je izkazalo, da je navidezno ogrožena ladja pi'av naglo vozila, po1. -h ie še bila oborožena z E.ajhnimi topovi ins -trojnicami, iz katerih je .bstr Ijevala parnik. Brazilijanski par" Ik ' i nšel nevarntoti lo ?. naihitre.fšp vcžnjo. Doživljaji po vseh raznih movjih dokazujejo, da morsko tolovajs-tvo nikakor ni zatrto in iztfebljeno. ¦ 4^& Dva foenediktmca sta se ocipeljaia iz samcstana Sv. Beisard v csre&njo Azi- Jo v Tibet, kjer nameravata ustanoviti saraostan. **f§ Wl l^^^^T^^S^^^g^l^Si^^'^'^^^*^^.^- &.i:^V.K;.\^^__WJ-_'^_l-:.^^_'«^^:'->.v^^.^ Veiiko anglsško Ietaio je ponesreeila v morju pri mestu Plymouth, Eaa oseba je utoniia, S je bllo težko ranjenib. -m V sev.rGaiiieriškem mestu Los Angeles so si postavili brezposelni zasilna stanovanja, kakor nam kaže eaega slika. -—__—_H__-»iCT.- Francosko kazensko kolcnijo Cayeime v j_žnoameriški G_yani bado omililL Levo jetnik v zaporni oeliei, elesno pri prisilnem delu.