Soo~anje z islamom se nadaljuje Skozi evropsko zgodovino se vijejo poglavja burnega sre~evanja Evrope z mohame- danstvom. Sredozemlje je prvo obmo~je tega napetega odnosa. Ko se je pojavil novi osva- jalec iz arabske puš~ave in je s presenetljivo naglico zavzel ju`no obalo Sredozemskega morja, se je to obmo~je razdelilo na sever in jug, ki sta si sovra`no stala nasproti kakor nikoli poprej. Prvo potezo so potegnili osvajalci, ki so razširili svoja cesarstva na skraj- nem zahodu ~isto do Pirinejev, na Balkanu pa so se si polomili zobe šele na Dunaju, ohranili pa Bosno do razpada turškega kraljestva. Osvajanje krš~anskih de`el in uni~e- nje skoraj vsake sledi krš~anstva na severu Afrike je bilo v takratnem svetu zelo bole~e. Evropa je udarila nazaj s kri`arskimi vojnami, ki so imele plemeniti cilj zaš~ititi najbolj sveta mesta krš~anstva, in so se, kakor vsaka vojna, izpridila v nesmiselno prelivanje krvi, morije in plenjenje tujega premo`enja. Španci, ki so skoraj osem stoletij `iveli pod muslimanskimi emirji, vezirji in kalifi, niso zapustili svoje katoliške vere. Zaradi tega so morali zelo trpeti. Nepregledno število mu~encev iz tega ~asa pri~a, da je bila islamizacija vedno program, ko je bil na oblasti musliman. Podobno se je dogajalo na Balkanu, kjer je cikli~no preganjanje katoli~anov s strani muslimanov stalnica od trenutka, ko je obmo~je prišlo pod njihov nadzor. Tudi danes katoli~ani v Bosni in Hercegovini povedo, da so muslimani privilegirani pri iska- nju slu`b in da je to postala redna praksa, prava diskriminacija, ki pa je tako nevidna, da jo je te`ko dokazovati oziroma je smrtno nevarno o tem govoriti ali pisati. Kdor je ho- tel ostati zvest svoji krš~anski veri, je bil zatiran, mnogokrat tudi umorjen. Tako v~asih, pa tudi danes. V XIX. stoletju so evropske velesile kolonizirale arabski svet. Arabci so bili — kakor so danes — prepri~ani, da gre za krš~anske de`ele, ki jih `elijo oropati tudi njihove vere. Kolonialna oblast je bila izkoriš~evalska in ni slu`ila napredku narodov, ampak bogatenju nekaterih v mati~ni kolonialni dr`avi. Mno`ice Arabcev so se zato še bolj oklenile tistega, kar je najbolj njihovo in prav gotovo nezahodno: vere. V drugi polovici XX. stoletja so se stvari navidez umirile. Mno`ica priseljen- cev iz vsega sveta, a prete`no muslimanskega, je za~ela prihajati v Evropo, da so zasedli mesta tistih, ki so se jim evropski narodi s splavom odrekli. Rasto~a industrija, gradbeniš- tvo, obrtništvo in t.i. »ni`ja dela« so potrebovala slabo pla~ano delovno silo. Pritok pri- seljencev je vsako leto ve~ji in v ni`jih starostnih plasteh so priseljenci marsikje `e v popol- ni ve~ini. Islamizacija Evrope je dejstvo, ki stoji na milijonskem pomoru lastnih otrok. Odnosi so postajali ~edalje bolj vro~i. Goreti je za~elo po~asi. Na za~etku je v ime- nu »ideologije strpnosti« Zahod tiš~al glavo v pesek. Tudi na Nizozemskem se je nabiralo po~asi. Kdor pozorno posluša Nizozemce, ko govorijo o Maro~anih, ki so jih sami pri- peljali v svojo de`elo, ali o drugih priseljencih, lahko zasluti bes in sovraštvo, ki le ~aka, #  da pride na dan. Izbruhnilo ni niti znamenitega 11. septembra, je pa po~ilo, ko so v de- `eli »tolerance« ubili re`iserja, ki je napravil kriti~no filmsko delo o polo`aju `ensk v is- lamskih dru`bah na Nizozemskem. Priznati pa moramo, da je bilo to delo, po tem kar so pokazali v televizijskih dnevnikih, `aljivo in popolnoma zahodnjaško. Po~ilo je šele takrat, ko je le`alo truplo na doma~ih ulicah. Laicisti~ni fundamentalisti, ki so navajeni prefinjeno preganjati in zatirati Cer- kev, in jih lahko ena~imo s pojmom »Zahod«, se sedaj soo~ajo z mentaliteto, ki nima ni~ krš~anskega. Islamisti ne prenesejo nobene kritike. Kdor si upa dokazovati, da je v isla- mu kaj narobe in da se v imenu te vere delajo tudi hude krivice (predvsem ̀ enam), ta naj pazi na svoje `ivljenje. V mno`ici brezposelnih moških imajo zagovorniki »svete vojne« proti brezbo`nikom (to so zanje vsi, ki niso muslimani) dovolj vojakov, ki na ulicah z bombami sejejo strah med prebivalci. Dejansko se je za~ela vojna brez pravil, brez front, brez vojska, brez vojne napovedi … Za~eli smo toniti v dobo, ki bo zahtevala veliko mu- ~encev, in še ne vemo, kako bi jo kon~ali. Ta vojna se bije tudi v zibkah. Dokler bosta Evropa in Amerika (Zahod) pobijali v porodnišnicah svojo lastno prihodnost, do takrat bo islam zmagoval, pa ~eprav bodo ti narodi še vsaj petdeset let zatirani. Islamizacija Evrope bo vedno hitreje napredovala in Cerkev bo zelo trpela. Kljub vsemu temu pa ne smemo izgubiti upanja, da gre lahko tudi druga~e. Bojimo se tistega, ~esar ne poznamo. Spoznavanje islama — predvsem arabskega in v tem konglome- ratu vse tisto, kar pripelje navadne ljudi do tega, da postanejo fanatiki in brez o~itkov vesti pobijajo nedol`ne ljudi in sebe — mora biti naša naloga. Spoznavanje je mnogokrat bole~e, ker nas sili, da odlo`imo svoje predsodke in strahove. Spoznavanje zahteva pogum. Slovenci imamo zgodovinsko izkušnjo z islamom. Turki so dolga stoletja pobijali, ropali in ugrabljali po naši zemlji. Pahnili so naš narod v nepopisno bedo in nas demo- grafsko skoraj uni~ili. Zato ni ~udno, da se je to vtisnilo globoko v narodni spomin in smo `e ~isto nagonsko previdno odklonilni proti vsemu, kar dviga zastavo zelenega pol- meseca, zastavo Mohamedovega me~a. Soo~amo se tudi s sprenevedanjem oblastnikov, po mentaliteti tipi~nih laicisti~nih fundamentalistov, ki ho~ejo na Cerkev prenesti odgo- vornost za pameten »ne« gradnji mošeje, ki bo temelj samogetoizacije muslimanskih sodr- `avljanov. Cerkev se v take igre ne pusti vpeti. Odlo~itev o gradnjah pripada ob~ini in dr`avi, saj tudi Cerkev v Trbovljah in v Velenju in še kje ~aka na gradbena dovoljenja za prepotrebne cerkve. Naj odlo~ijo pošteno in po predpisih, naj po tolikih desetletjih dovolijo tudi gradnjo cerkva. Islamska skupnost ho~e zgraditi svojo »katedralo«, preveliko in luksuzno, in na njenem teritoriju `elijo uveljaviti šeriatsko pravo. Na POP TV je bila oddaja na to temo, a so rezali (cenzurirali!) trenutek, ko je mufti izgubil nadzor nad seboj in se besno zagnal v ~loveka, ki mu je to predo~il. Vedeti moramo, da bo denar za mošejo prišel iz Savdske Arabije, ki z ogromnimi milijoni širi po svetu najbolj ne- strpno razli~ico islama. Mošeja v Ljubljani bo zato prej ali slej do`ivela isto usodo kakor ve~ina mošej po Evropi, kjer tajne slu`be budno spremljajo pridige muftijev in imanov, ker so polne sovraštva do »nevernikov« in dr`av, v katerih bivajo poslušalci.      Islamizacija sveta za vsako ceno in z vsemi sredstvi je jasen cilj islamistov. Nobenega argumenta nimajo, na svoji strani imajo le nasilje fanatikov, ki je Zahodu in kristjanu ne- poznan. Nobene ljubezni, nobenega prepri~evanja. Le ustrahovanje in gro`nja s smrtjo. Zna~ilnost islama je tudi, da ustvari totalitarno dru`bo, kjer ni razlikovanja med »lai~nim« in »religioznim«. Krš~anski svet in iz njega izhajajo~ »Zahod« sta potrebovala dolga stoletja, da sta to razlikovanje priznala in dosegla neko ravnovesje. Vemo pa, da je ta napor neskon~en in nikoli kon~ano delo. Brez prostora za svobodo pa ne more biti pro- stora za vero. ^e krš~anstvo zahteva od vsakega svoj osebni pristanek k veri, pa ~eprav je bil od malih nog vzgojen kot kristjan, pa islam take odlo~itve ne terja, ker vsako spreobrnjenje v drugo vero kaznujejo ̀ e ~lani lastne dru`ine najprej z zavr`enjem spreobrnjenca, v mno- gih primerih pa tudi z umorom. Muslimani so s kristjani vedno postopali dvoli~no. V be- sedah so priznavali spoštovanje, v dejanjih pa so na vsak na~in hoteli dose~i odpad od krš- ~anstva. To dokazuje tudi Mala Arabkinja, ki jo je lastni stric skoraj do smrti pretepel, ker ni hotela opustiti vere v Kristusa. Kakor ta, tudi mnogi drugi. V islamu prihaja do neke ~udne poroke med tradicijo, ki zanika dostojanstvo `e- ne, in utemeljevanjem zatiranja `ena v imenu vere. Nobena feministka pa ne dviga gla- su v prid teh milijonov zatiranih `ena, ki nimajo ne izobrazbe ne dostojanstva. Tega trpljenja no~e videti nih~e, ker ne prinaša simpatij, ampak smrtne gro`nje. Tudi tu lah- ko opazimo dvoli~nost Zahoda. Nima samo Zahod moralne krize in ne pozna samo ta propada. Vsaka ~loveška dru`ba pozna svoje svetle in temne trenutke. Izgleda, da islam ne pozna mehanizmov, da bi ta moralni propad zdravil iz lastne mo~i. Soo~anje z islamom je o~itno naloga, ki stoji pred našo dru`bo, našim kontinentom in celim svetom. No~emo, da bi bila to nova vojna kultur, kakor jo opisuje Huntington. No~emo pa, da bi se islamisti po~utili kot gospodarji tam, kjer so le gostje, in da ne bi za- strupljali misli in dejanj naših sodr`avljanov, mnogih Slovencev, ki `ivijo v lai~ni, a krš- ~ansko pregneteni Sloveniji. Morda pa je naša naloga, da v poštenem in pogumnem soo~anju z islamom pomagamo muslimanom, da po~istijo z islamisti, ki so monopolizira- ni našo in svetovno predstavo o tem, kaj naj bi islam bil. ^e pa so islamisti »pravi pred- stavniki tega verstva in kulture, ki jo ustvarja«, potem je ~as, da jim poka`emo meje. V Evropi ne poznamo ne mentalitete, ne kulture, ne literature in ni~esar, kar se navdihuje pri Mohamedu in veri, ki jo je za~el. Priseljenci nam doslej pri tem niso ve- liko pomagali, saj smo `iveli drug mimo drugega. Stvari se za~enjajo spreminjati. Da ne bomo tr~ili drug v drugega v velikem spopadu, ki ga raznorazni preroki napovedujejo s prevzetostjo in strahom, `elimo odkrivati vse tisto, kar lahko omogo~a mirno in spoštljivo so`itje. Zaradi vsega tega, zaradi sedanjosti in prihodnosti, smo se v uredniškem odboru Tretjega dne odlo~ili, da bralcem pripravimo blok o pojavu, ki nas bo odslej spremljal na vsakem koraku. Spoznavati ho~emo dobre in slabe strani pojava, ki je bil dolgo ~asa ne- kaj eksoti~nega, predvsem pa neznanega. Andrej Marko Pozni~