m
RAZISKOVALNI
TABOR
1
LOGATEC '88
Zbornik poročil raziskovalnih
ibfi
Občinska konferenca ZSMS Le gatee Občins! • raziskovalna skupnost Logatec Mestna aziskovalne skupnost Ljubljana Občinska gospodarska zbornica Logatec
LOGATEC
19113

MLADINSKI RAZISKOVALNI TABOR
LOGATEC '88
Občinska konferenca ZSMS Logatec Občinska raziskovalna skupnost Logatec Mestna raziskovalna skupnost Ljubljana Občinska gospodarska zbornica Logatec
LOGATEC
1988
HUDiUi
Občinska konferenca ZSMS Logatec Občinska raziskovalna skupnost Logatec Mestna raziskovalna skupnost Ljubljana
MLADINSKI RAZISKOVALNI TABOR LOGATEC '88 Zbornik poročil raziskovalnih skupin THE YOUNG RESEARCHERS' CAMP LOGATEC '88 FINAL REPORT Edited by EDVARD KOBAL
Urednik:
Mag. Edvard Kobal
Prevodi povzetkov: Stanko Kokole
Oblikovanje:
Igor Resnik
d 91
MLRDINSKI /1988
908(497.4 Logatec)(082)
lllllll III 111
90 1 8750	cobi ss
Fotografije:
Mitja Bricelj, Bogo Štempihar, Marko Frelih
Tipkanje:
Marija Vidic
TISK: SŠTP, LJUBLJANA Logatec, 1988
KNJIŽNICA LOGATEC
3.	Komunikacijski sistem v prazgodovini in antiki na primeru
logaške kotline .......................................................... 10
Marko Frelih
4.	Razvoj amaterskega gledališča v Logatcu ............................. 51
Nataša Polajnar
5.	Podzemeljski jamski objekti-jame in brezna med Logatcem
in Vrhniko ............................................................... 84
Milan Trobič
6.	Možnosti za turistični razvoj v občini Logatec ...................... 92
Anton Gosar in Angela Vončina
7.	Problematika odpadkov v občini Logatec .................................. 117
Mitja Bricelj
8.	Izdelava programa za preračun in risanje drsnih in kotalnih ležajev _ 137
Marko Vrabl
9.	Bralne navade in pomen knjižnice v kraju ............................ 143
Lidija Kosi
10.	Seznam udeležencev mladinskega raziskovalnega tabora
Logatec '88 ............................................................. 157


UVOD
I.
fiv
jxs
5»)y
a*
Mladinski raziskovalni tabori so se začeli razvijati v Evropi v šestdesetih letih Nastali so iz potrebe po boljšem razumevanju, spoštovanju in prpupevanju narave Bili so naravovarstveni, kasneje pa so se jim pridružili tudtdrggače.zašnovani naravoslovni in družboslovni, bodisi v okviru ene ali več ved znanosti.
V Sloveniji (Jugoslaviji) je bil prvi mladinski raziskovalni tabor organiziran leta 1967. V pripravo in izvedbo prvega raziskovalnega tabora v Jugoslaviji so bili vključeni številni raziskovalci in znanstveniki ter njihove ustanove. Z resnim in strokovnim pristopom je bil izdelan model, ki je omogočal in omogoča tudi danes, da se mladi seznanijo z metodologijo raziskovalnega dela, še zlasti terenskega. To seznanjanje pa ne poteka zgolj verbalno, temveč predvsem praktično, s preizkušanjem metod.
Problematika je pogojena z raziskovalnim poljem. To se običajno omejuje na določen del ozemlja, na regijo, občino, ali še na manjši del. V okviru takšnega obsega pa se nato poiščejo določeni problemi, ki jih je potrebno rešiti, npr. poiskati možnosti za nadaljnji razvoj območja, rešiti konkretne probleme posameznih obratov ali tovarn, skupnosti, raziskati naravno ali kulturno dediščino, človekove probleme v kraju bivanja ali na delovnem mestu, itd.
Neposredni uporabnik je predvsem okolje, kjer so raziskave potekale. Rezultati pa so lahko zanimivi tudi za širši krog strokovnjakov, tako doma, kakor tudi v tujini. Skratka, vsak mladinski raziskovalni tabor prinaša s svojimi rezultati nove informacije, ki bogatijo skupno znanje človeštva.
II.
Logaško je ostajalo v aktivnostih gibanja Znanost mladini * neraziskano področje. Prav v okolici so potekali že številni mladinski raziskovalni tabori, tako na Ljubljanskem barju (1967-1968), na Cerkniškem (1969-1972,1986-1988), v Planini (1978) ter Črnem Vrhu nad Idrijo (od leta 1978 dalje). Pa tudi v okviru znanosti same zasledimo o tem področju bore malo podatkov in raziskav. Le redki so bili, ki so želeli temeljiteje stroki in svetu predstaviti prostor, pojave in ljudi, ki tu živijo, delajo in ustvarjajo. Ponavadi je šele večja navezanost na kraj vplivala, da je »dal mož ali žena kaj več od sebe«. Pa naj to velja za nadučitelja V. Ribnikarja, ki je pred sto leti uredil Logaško okrajno glavarstvo (Logatec, 1889) ali katerega mlajših. Tako je tudi danes. Na Logaškem živi ali pa je s tem območjem tesneje povezano kar lepo število strokovnjakov, ki lahko veliko prispevajo k osvetlitvi naravne in kulturne dediščine, reševanju razvojnih zagat, itd. Skratka, problemov je veliko in potrebno jih je reševati!
Svojevrsten izziv je to tudi za mlade. Za mlade strokovnjake z Logaškega, mlade, ki so še v hišah učenosti in vse tiste, ki jih mika nova oblika mladinskega dela. Mladi so dovolj zreli, da so si zastavili teme iz preteklosti in sedanjosti, da bi lahko živeli jutri.
* Gibanje znanost mladini je član International Coordinating Committee for the Presentation of Science and the Development of out-of-school Scientific Activities (ICC).
k j	*	5
Iniciativo za organiziranje mladinskega raziskovalnega tabora je dala mladinska organizacija. Tako se je že jeseni 1987 izobralikovalo jedro odbora, ki je začelo s pripravami na tabor. Skupaj z odgovornimi v Skupščini občine Logatec na eni in strokovnjaki na drugi strani je bil izdelan raziskovalni program ter mrežni plan realizacije.
Raziskovalni program je obsegal del, katerega rezultati so pomembni za stroke same (komunikacijski sistem v prazgodovini in antiki na Logaškem, razvoj amaterskega gldališča v Logatcu, podzemeljski jamski objekti - brezna in jame med Logatcem in Vrhniko), kakor tudi za razvoj občine (možnosti razvoja turizma, problematika odpadkov, računalniški program za potrebe kombinata lesno-predelovalne industrije Logatec). Izvajanje programa je potekalo od 27. junija do 7. julija 1988. Sodelovalo je 28 mladih raziskovalcev, 9 mentorjev ter 5 mladih, ki so opravljali različne organizacijsko-tehnične posle. Ob resnem pristopu in iznajdljivosti so kljub številnim težavam delo tabora pripeljali do konca. Pri tem so pomagale Občinska raziskovalna skupnost Logatec, Mestna raziskovalna skupnost Ljubljana, Gospodarska zbornica občine Logatec, Kombinat lesno-predelovalne industrije Logatec, Valkarton Logatec, gibanje Znanost mladini ter še drugi posamezniki in skupnosti. Ob takšni pomoči in sodelovanju je tabor uspel.
Delni rezultati tabora so bili predstavljeni že na zaključku, 7. julija letos, v celoti pa v Zborniku poročil raziskovalnih skupin, ki je pred vami.
Upam, da ga ne boste le prelistali, ampak si vzeli čas in prebrali vse, kar vas o logaškem zanima in o čemer je seveda možno iz Zbornika izvedeti kaj več.
Logatec, novembra 1988
Mag. Edvard Kobal, podpredsednik Občinske raziskovalne skupnosti Logatec in urednik Zbornika
FOREWORD
Young researchers' camps have come into existence in Western Europe during the ninetten sixties. They were answering a need for a better understanding of Nature, which presupposed due respect for its phenomena and entailed the wish to study them in more detail. Initially, these projects were preoccupied more or less exclusively with environmental protection, but later on similar activities were organizied opening up a considerably wider range of possibilities, since they have encompassed one or more fields of natural sciences, social studies and Humanities.
In Slovenia (Yugoslavia) the first young researchers' camp was organized in 1967. A number of experienced researchers and profesional scientists, representing various research institutes in the country, were involved in the preparations and its subsequent realisation. Thank to their assiduous endeavours and professional skills a model programme of such a project has been carefully worked out. It made it possible - and still makes it possible for the young to get better acqualited with the research procedures, especially as regards the fieldwork. Consequently, additonal schooling of the participants in the course does not consist merely of lectuging and theorizing. On the contrary, it centres on solving actual problems and thus testing the applicability of pertaining methods.
yv\ j TTL'I f
6
j*y j i.'-.t
uv*
The thematic range of each project is, as to the rule, determined by the selected field of study. Habitually, the attention is focused on a self-contained territory; such as a region, a district, or even smaller entities. Upon selecting the prospective locality single problems demanding solutions in the given circumstances are assessed of; for example, by the evaluation of the prerequisits and opportunities for further socio-economic development in the region (this may entail solving the possible incongruencies of production processes in a local factory of tackling allegible inconsistencies of the communal infrastructure), by collecting evidence about itd natural environment and cultural heritage respectively, and by inquiries into the living conditions of local people, at home as well as in the place they work.
The research results can be utilized directly by the authorities of the commune where the project took place, but they may even attract attention of wider circles of experts in our country as well as abroad. In effect, each young researchers' camp could yield new pieces of information which enrich the common treasury of human knowledge.
III.
The territory of the Commune of Logatec has been so far neglected by the »Science to the Youth Movement« (»Gibanje znanost mladini«).* However, a number of research projects have been organized under its auspices in the bordering regions: in the Marsh of Ljubljana (1967-1968), in the territory of the Commune of Cerknica (1969-1972; 1986-1988), in the Town of Planina (1978) and in the mountain willage Črni Vrh above the Town of Idrija (every year since 1978). Professional science has apparently not paid much attention to this area either. Accordingly, the research results were scarce.
Only rare individuals have tried to provide the interested students in the homeland and abroad with a fair and more thorough picture of the variety of natural phenomena in the region, its characteristic traits and the way of life of its population. Usually, the main reason, why some »men and women have contributed their share for the cause«, is to be sought in their closer ties with the town of Logatec itself. This was the case with the headmaster of the district school Vojteh Ribnikar, who had a century ago (i.e. in 1889) edited a booklet »Logaško okrajno glavarstvo« (»The District of Logatec«), And truly, the circumstances have not changed much in this respect up to the present time. A considerable number of experts active in various fields of study are in some way or another connected with the town and are therefore in a position to take care of the proper evaluation of its natural environment and historical nomu-ments, or to provide solutions to the current developmental dilemmas. All in all, there is a multitude of interesting questions still waiting for appropriate answers!
This state of affairs presents a challenge particularly to the young; to the junior researchers living in the town or attached to it by their origin in the neighbourhood; to those who still adhere to the campuses »where wisdom is being daily served« and to those who are simply attracted by a novel form of voluntary labour of the youth. As things stand, the young have unquestionably proved mature enough to raise several questions regarding the past and the present in order to live a better life in future.
»The Science to the Youth Movement« is a member of the »International Coordinating Committee for the Presentation of Science and the Development of out-of-school Scientific Activities (ICC).
The young researchers' camp in Logatec was organized on the initiative of the Youth Organisation. In consequence, a nucleus committee has been set up already in autumn 1987. it took care of the preparations of the project. The joint efforts of the appointed members of the Assembly of the Commune of Logatec and the professional scientists, who were witling to endorse the action, have resulted in a programme of research and a coordinative plan of realisation.
The programme entailed, on the one hand, those fields of study, where the prospective discoveries could mean valuable references for the respective adademic disciplines (e.g. the road communications systems in prehistory and antiquity, the evolution of the amateur theatre in Logatec, the subterranean cavern systems, pitho-les and limestone caves between Logatec and Vrhnika) while, on the other hand, the remaining research projects are of considerable importance to the socio-economic development of the commune itself (e.g. future prospects of turism, the problems caused by unauthorized rubbish dumps, a computer programe applicable to the production lines in the local woordwork industry).
As programmed, fieldwork was carried out between 27 June and 7 July, 1988. On the whole, 28 young researchers, 9 tutors and 5 young volunteeers in charge of the administrative work and technical matters took an active part in the project at this stage. Thank to their earnest approach to the matters and their ingenious flexibility they have brought all the activities to the end successfully despite numerous unforeseen obstacles and diffuculties. In their endeavours the City Research Fund of Ljubljana, the Chamber of Commerce of the Commune of Logatec, the firms »KLI« and »Valkarton« located in Logatec, the »Science to the Youth Movement« and many other individuals or organiasations. Their generous aid and participation in the project have proved invaluable to its final success.
Preliminarily, new discoveries of the participant young researchers were displayed to the public on 7 July, 1988, whereas the evaluated final results are presented in the present volume consisting of individual reports of each field group.
I do sincerely wish that prospective readers are not going to run over the leaves of this book in haste but would read it at leisure in order to find out everything that might be of interest for them. The volume is probably going to satisfy their curiosity in many respects.
Logatec, November 1988
Edvard Kobal, M.Sc. Vice-president of the Research Fund of the Commune of Logatec Editor of the volume
KAKO JE BILO....
»NOVINARSKA DELAVNICA M & M« ( = Metka + Mateja) je bila ena od delovnih skupin na mladinskem raziskovalnem taboru Logatec '88. Poleg svojega dela (spoznavanje novinarskih veščin, osnov komuniciranja, anketiranja in izdajanja stenčasa) smo opravljali tudi tako imenovana »servisna dela« za tabor (anketiranje, pisanje plakatov, organiziranje razstave,...). Vzorno je bilo naše sodelovanje s foto delavnico oziroma Bogom Štempiharjem. In kot najbolje obveščena skupina obveščamo z naslednjim obvestilom o dogajanjih v Logatcu.
Začelo se je takole: 42 se nas je 26. junija zbralo v dvorani knjižnice v Logatcu. Organizator, Mestna raziskovalna skupnost Ljubljana v sodelovanju z Občinsko konferenco ZSMS Logatec in Občinsko raziskovalno skupnostjo Logatec, je k sodelovanju povabila 9 mentorjev za 8 skupin, štiričlansko vodstvo tabora in udeležence iz Ljubljane, Brezovice, Domžal in seveda iz Logatca.
Sedež tabora je bil v Osnovni šoli »8 talcev«. Šole smo bili sicer malo naveličani, saj se je šolsko leto pravkar končalo, obenem pa naše delovne navade še niso imele počitnic, morje je bilo še daleč, časa na pretek. Torej idealen čas za kaj takega! Prvi teden so nas hranili v KLI-u, drugi teden v VALKARTON-u, zajtrkovali pa smo vedno v šoli. Na voljo sta nam bila dva osebna avtomobila in kombi z vozniki, za krajše poti tudi kolesa. Dobili smo še ostale potrebščine (bloke, pisala, torbice, zemljevide,...) in delo se je lahko začelo.
Vsaka skupina je imela konkretno nalogo s svojega področja, skupna točka vseh raziskav pa logaška občina. Razen računalničarjev, ki so ves čas delali v računalniškem centru KLI-a, smo imeli terensko delo. Pri tem smo najprej iskali: Rovte, Žibrše,
... Ko smo našli, smo popisovali, risali, beležili, anketirali in fotografirali. Zbrano gradivo smo obdelovali sproti, na koncu smo dokumentirali rezultate in pripravili informativno razstavo.
Na jutranjem sestanku mentorjev smo se sproti dogovarjali o dnevnih načrtih in o potrebah skupine. Te so bile odvisne med drugim tudi od vremena in od odaljenosti terena, ki smo ga raziskovali.
Pri delu samem so se seveda pojavljali tudi problemi, ki smo jih uspešno premagovali. Začetna težava je bila na primer nezaupanje, s katerim so nas sprejeli nekateri Logatčani, ki smo jih anketirali. Z malo dobre volje in prijazno besedo smo prebili led in vzpostavili prijateljske stike z domačini. Uradne institucije oziroma njihovi »birokrati« so nam pomagali že od vsega začetka. Na prvem mestu moramo prav gotovo omeniti knjižnico, pa matični urad, delovne organizacije, ...
Pri kosilu smo imeli siesto, ki nikoli ni minila čisto v znamenju počitka ali celo lenobe. Popoldne je bilo namenjeno predvsem kabinetnemu delu, ki pa je zaradi obilice terenskega dela prišlo na vrsto v prostih urah po kosilu ali večerji. Zvečer smo se uradno zbrali vsi udeleženci in poročali o celodnevnem delu.
Ne bomo trdili, da smo ves čas samo delali ali se pogovarjali zgolj o delu. V šolski telovadnici in na igriščih smo igrali športne igre. Prišlo je do pravih derbijev kot je bil na primer tisti v odbojki - »Lakersi« proti »ženskam« (mimogrede: zmagale so ženske!). Domači mladinci so nas povabili na koncert njihovega ansambla, na pikniku smo z borci proslavili njihov praznik. Posebej za nas so v bližnji cerkvi pripravili zelo uspel orgelski koncert, tako daje bilo tudi za kulturo poskrbljeno. Povabljeni smo bili na proslavo v KLI. V naši »video-sobi« smo si ogledali večino filmov iz logaške videoteke.
Da smo v Logatcu in zakaj, so javnost seznanili novijarji, ki so nas obiskali. Poleg ljubljanskega radia so se za nas zanimali tudi novinarji Radia Sarajevo, mariborskega Večera, zadnji dan so nas posneli za Televizijo Ljubljana.
Kaj so pravzaprav Logatčani pričakovali od nas, je na začetku povedal predsednik skupščine Občinske raziskovalne skupnosti Marko Vrabl: »Pričakujemo, da bo »mladinski raziskovalni tabor Logatec« ponovno potrdil vlogo mladih raziskovalcev pri oblikovanju čivljenjskega prostora, tehnološkega razvoja in pri odpiranju novih perpsktiv življenja in delovanja ...«. Né vemo še, v kolikšni meri nam je to uspelo. Vemo pa, koliko so se izpolnila naša pričakovanja ob vsej volji in zagnanosti, s katero smo se naloge lotili. Veseli smo bili priložnosti, da se vsaj za štirinajst dni posvetimo samo področju, ki nas še posebno zanima. Pri tem so začetnikom pomagali tisti bolj izkušeni, jih usmerjali, seznanili z utečenimi raziskovalnimi postopki in se z njimi veselili novih idej, ki so se porodile ob tem.
Začetnik, vsaj kar se organiziranja take oblike mladinskega prostovoljnega dela tiče, je bilo tudi vodstvo: Primož Godina, Mile Jungič, Janko Slabe in Janko Filipič. Organiziranje raziskovalnega tabora je bila zanje dobrodošla izkušnja in za prihodnje leto obljubljajo pravo profesionalno izvedbo mladinskih raziskovalnih aktivnosti.
Mladinski raziskovalni tabori postajajo v zadnjh letih najbolj priljubljena oblika prostovoljnega mladinskega dela, vse več je mladih raziskovalcev, ki izkoristijo možnosti za praktično izpopolnjevanje šolske teorije. Logaški Tabor '88 je bil prav posebno pomemben zato, ker je bilo prvič vključeno tudi empirično preverjanje v družboslovnih znanostih. V vsaki od osmih skupin je bilo delo na svoj način zanimivo in privlačno tudi za druge udeležence.
V nadaljevanju objavljamo poročilo o delu in rezultate skupin, ki jih bomo dopolnjevali še v prihodnje. Na MRT Logatec '89?
KOMUNIKACIJSKI SISTEM V PRAZGODOVINI IN ANTIKI NA PRIMERU LOGAŠKE KOTLINE*
Marko Frelih, študent arheologije Oddelek za arheologijo Filozofska fakulteta Univerza Edvarda Kardelja v Ljubljani
Cesta čez gmajno se je zbelila od apnenca, vijoča se po prastari trasi Ilirov in Rimljanov, Gotov in Hunov, a vendar nič arhaična, vsa mlada od majskega jutra, neostarljiva v svoji skalnatosti.
(Alojz Rebula, Zeleno izgnanstvo, 1981)
1.	LOGAŠKA KOTLINA IN NAJSTAREJŠI DOKAZI ZA NJENO POSELITEV
Logaško kotlino predstavlja plitko kraško polje, ki ga obdaja od vseh strani hribovje in gozdne planote. Številni naravni prehodi, izoblikovani v obrobni hriboviti pokrajini, Logaško kotlino povezujejo z ostalimi samostojnimi geografskimi enotami, kot
V skupini za arheologijo so sodelovali:
Marko Frelih (mentor), Marjan Jerina, Tone Jerina in Marko Menart (mladi raziskovalci).
so jugozahodni del Ljubljanskega barja, Planinsko polje in jugovzhodni del doline Idrijce. Ta ugodna naravna pozicija je narekovala Logaški kotlini pomembno osrednjo vlogo v komunikacijskem sistemu, ki je prek naravnih prehodov povezan s samo kotlino.1).
Primerni naravni pogoji so verjetno omogočili bivanje na tem prostoru že v starejši kameni dobi. Takratni človek, ki se je večinoma ukvarjal z lovom, ni imel stalnih bivališč, ampak le začasne lovske postaje, največkrat v jamah.
Toda v kraških jamah z logaškega prostora do danes še niso bile odkrite kulturne ostaline prazgodovinskega človeka. Zato so toliko bolj pomembne naključne površinske najdbe, med katere godita izbočeno strgalo na širokem odbitku iz rdečkastega tufa in dvojno praskalo na klini, izdelani iz svetlo zelenga tufa. Prvi artefakt je bil odkrit na obrobju Pustega polja, zahodno od Ostrega vrha, drugi pa je bil z večjim neobdelanim odbitkom odkrit na terasah pod Grudnovo kmetijo na Vodicah pri Kalcah. Obe orodji lahko na podlagi tipologije okvirno opredelimo v paleolitsko obdobje, po vsej verjetnosti v njegovo zaključno fazo. Omenjene najdbe nam kažejo možnost za upravičeno domnevo, daje predhodnost Logaške kotline prišla do izraza že v starejši kameni dobi. Pri tem je treba poudariti, da je nedaleč od tega prostora, v njegovem širšem zaledju, jamsko najdišče, kjer so raziskave potrdile poselitev ledenodobnega človeka. Gre za Matjaževe kamre, večji jamski kompleks nad reko Sovro, blizu zaselka Sopot Z) Materialna kultura, odkrita v starejših plasteh, je pripadala neandertalcu, v mlajših plasteh pa so bili sledovi gravettienskih lovcev.
Prav tako je treba upoštevati dejstvo, da je v neposredni soseščini Logaške kotline Pivška kotlina, ki je znana po številnih jamskih postajah, v katerih se je zadrževal ledenodobni lovec.3>
Na splošno matični Kras predstavlja področje, kjer so jame služile kot bivališče ali začasne lovske postaje še v mlajši kameni dobi, pa tudi v obdobju bakrene in bronaste dobe. Drugi večji zaključeni geografski prostor, kamor gravitira Logaško območje, je Ljubljansko barje, na katerem so se ob izteku mlajše kamene dobe razvile številne bakrenodobne in bronastodobne koliščarske naselbine. Kontakti med istočasnimi kulturami na Krasu in na Barju so gotovo obstajali, pri čemer je posredniško vlogo verjetno odigrala logaška ravnina. Argument za takšno predvidevanje nam predstavlja površinska najdba dveh kvalitetno izdelanih kremenovih puščičnih osti, ki sta se skupaj z odbitki sileksov nahajali na terasi_ob izteku južnega pobočja hriba Ženček. Puščične osti so pomanjkljiv časovni indikator, zato lahko oba primerka iz Logatca samo okvirno opredelimo v čas od mlajše kamene dobe do bronaste dobe.4)
Ž enček
2.	POSELITVENA SLIKA LOGAŠKE KOTLINE V ŽELEZNI DOBI
Prvi pojav stalne poselitve v Logaškem prostoru sovpada s pojavom železne dobe v 8. stoletju pred našim štetjem. Na področju Slovenije nam naselitvena slika v tem obdobju pokaže veliko stopnjo poseljenosti, ki je pogojena tudi z uveljavitvijo novega tipa naselja. V železni dobi se pojavi utrjeno naselje (gradišče) na višinskih, dominantnih legah, ki v takšni strateški poziciji prebivalcem nudijo varnost in nadzor ozemlja. Tri naselbine tega tipa so tudi na obrobju Logaške kotline: Velike bukve nad Gorenjim'Logatcem, Strmica nad Zaplano in Brst nad Martinjim hribom.
a)	Velike bukve nad Gorenjim Logatcem
Severozahodno se nad Gorenjim Logatcem dviga hrib Velike bukve (580 m), na katerem so še danes dobro vidni ostanki utrjenega naselja. To velja predvsem za njegov najvišji del, ki ga je na severovzhodni strani varovalo obrambno obzidje oziroma nasipi, kar nam danes dokazujeta dve zelo dobro ohranjeni terasi, ki sta bili splanirani na pobočju hriba, ena pod drugo. Južni in zahodni del naselbine ni bil zaščiten, ker je tam izrazito strmo pobočje in zato gradnja obrambnega sistema ni bila potrebna.
Naselbino omenja že Alfonso Müllner leta 1879, s poudarkom na obrambnem obzidju, ki so ga v njegovem času uporabljali za kamnolom.5) Müllner med najdbami z Velikih bukev navaja ostanke surovo žgane lončenine, kalcinirane kosti in sledove oglja.
Že na podlagi površinskih najdb se je dalo sklepati, da je bila naselbina intenzivno poseljena že v železni dobi. To so potrdila tudi prva sondažna izkopavanja jeseni 1987, ki so bila izvedena na vzhodnem pobočju, kjer je ob razširitvi gozdne ceste prišlo na dan veliko število fragmentov prazgodovinske keramike. Med zanimive rezultate sondiranja sodi ugotovitev, da je bil zavarovan tudi spodnji plato naselbine. Nad dolomitno osnovo se je nahajala skoraj en meter debela plast humusa, v katerem je bila prisotna
Y
Pogled na prazgodovinsko naselbino Velike bukve nad Gorenjim Logatcem, (foto: M. Frelih)
View of the prehistoric settlement Velike bukve above the Town of Gorenji Logatec. (Photo: M. Freih)
močna koncentracija lesnega oglja, številni ostanki lončenine in žrmljev iz debelozr-natega rdečkastega peščenjaka. Takšna situacija nam verjetno predstavlja sledove nekdanjih lesenih obrambnih palisad, dodatno utrjenih z zemeljskim nasipom, ki so bile postavljene na obrobju platoja. Odkrito arheološko gradivo lahko okvirno opredelimo v obdobje železne dobe, vendar še ni znano, kdaj je bila naselbina prvič poseljena in kdaj je bila dokončno opuščena. Najmlajšo fazo, pri sondiranju na spodnjem platoju, označujejo fragmenti sivo žgane lončenine, ki je značilna za 1. in 2. stoletje pred našim štetjem.^
Srednja terasa gradišča na Velikih bukvah, (foto: M. Frelih)
The middle terrace of the hillfort Velike bukve. (Photo: M. Frelih)
Sondiranje na vzhodnem pobočju, pod samim vrhom Velikih bukev, pa nas je pripeljalo do odkritja večjih kamnitih blokov, ki so jih ljudje po vsej verjetnosti uporabljali za temelje stavbnih objektov, ki so bili večinoma izdelani iz lesa. Na tej lokaciji smo odkrili veliko sotankov keramike, hišnega lepa in bronasto iglo s spiralnim okrasom. Izkopani arheološki material izhaja iz železne dobe, ožja kronološka opredelitev pa še ni možna.
Hrib Velike bukve je zaradi svoje dominantne in strateške lege v sklopu Logaške kotline z obrobjem predstavljal najprimernejše mesto za poselitev v obdobju železne dobe, ko se je na tem mestu formirala močno utrjena naselbina, ki je bila kontinuirano naseljena do prihoda Rimljanov.7)
b)	Strmica nad Zaplano
Naselbina, ki je stala na izravnanem vrhu Strmice (625 m), je varovala naravni prehod med Vrhniko in Logatcem. Obrambni nasip in manjša terasa sta bila ohranjena samo na severovzhodni strani naselbinskega kompleksa, ki je danes zaradi novejših gradbenih posegov v celoti uničen. Površinske najdbe keramike potrjujejo zgolj želez-nodobno poselitev na tej lokaciji. Keramika je po načinu izdelave kot tudi po obliki sorodna tisti z Velikih bukev, kar bi lahko dokazovalo istočasen obstoj obeh naselbin.
c)	Brst nad Martinj hribom
Tudi ta naselbina je bila zgrajena ob pomembnem naravnem prehodu, ki povezuje Logaško kotlino s Planinskim poljem. Naselje je bilo utrjeno z obrambnim zidom, ki je danes kot nasip ohranjen do višine 70 cm. Naselbina na Brstu (579 m) ima elipsoidno zasnovo in se razteza po vrhu hriba v dolžini 40 metrov.
Fragmenti lončenine, pobrani na površini, so identični keramičnemu gradivu z Velikih bukev in Strmice. To dokazuje vzporeden razvoj železnodobnih naselbin na obrobju Logaške kotline.
Pogled na Dolenji Logatec s severozahodne strani. Puščica označuje lego prazgodovinskega gradišča in poznejše rimske utrdbe Brst nad Martinj hribom, (foto: M. Frelih)
View of Dolenji Logatec from the north-west. The arrow marks the position of the prehistoric hillfort and later Roman fortress Brst above Martinj hrib. (Photo: M. Frelih)
Vsem trem naselbinam je skupno, da so situirane na neposrednem robu kotline, oziroma v njenem bližnjem zaledju (Brst), torej na položaju ob naravnih prehodih, ki povezujejo logaški prostor z ostalimi območji.
V celoti predstavljajo miniaturen, a homogen poselitveni model, osredotočen na prostor, kot je v tem primeru Logaška kotlina. V katerem obdobju je do tega prišlo, nam ni znano zaradi pomanjkanja arheološkega gradiva, primernega za časovno opredelitev. Vemo le to, da je bila naselbina na Velikih bukvah verjetno poseljena že v starejši fazi železne dobe in je življenje v njej potekalo tudi v mlajši železni dobi. V tem času sta obstajali tudi obe naselbini na Brstu in na Strmici.

Velike Bukve: fragment posode in bronasta igla
S prihodom Rimljanov te naselbine niso bile opuščene, ampak so se verjetno postopoma prilagajale novim razmeram, ki jih je uvajal rimski poselitveni koncept na no-vookupiranem območju. Za naselbino na Velikih bukvah lahko domnevamo, daje ohranila vlogo začasnega zavetišča v primeru nevarnosti, medtem ko sta naselbini Brst in Strmica predstavljali osrednji strateški točki, na kateri se je kasneje navezal obrambni sistem, ki je imel nalogo, da nadzoruje in ščiti najbolj izpostavljene naravne prehode, skozi katere so Rimljani zgradili ceste.
I
Toda v začetni okupaciji fazi so se rimske legije posluževale prazgodovinskih kolovozov, izpeljanih po najlažje dostopnih krajih.8)
Med zgodnejše namige o prisotnosti rimske vojske v logaškem prostoru sodijo poročila o kazenskem pohodu nad Tavriske, ki so naseljevali območje okoli današnje Vrhnike, in glede na majhne geografske razdalje bi morda v isto etnično skupino uvrstili tudi prebivalstvo z logaškega prostora.
Ta znani kazenski pohod iz leta 129. pr.n.š. ki ga je vodil Gaj Sempronij Tuditan, je verjetno potekal prek Logaške kotline, do katere so rimske legije prišle prek Postojnskih vrat, po prazgodovinski poti mimo gradišča na Starem gradu nad Planino in nato prek Laz proti Brstu, kjer je tudi stala že omenjena naselbina.9) Tukajšnji naravni prehod, ki je bil zaradi svojega ključnega pomena dobro varovan že v železni dobi, so po vsej verjetnosti uporabljali tudi Rimljani pri prvih posegih na ta prostor.
Upad tavriskovske moči so izrabili Noričani, staroselci z ozemlja današnje Koroške, ki so trinajst prazgodovinskih plemen združili v posebno zvezo (regnum Noricum). Noriško kraljestvo je zajelo vso osrednjo Slovenijo in je na jugu segalo do gore Okre (Ocra mons), najnižjega dela alpske verige, ki ga danes enačimo s prostorom pod Nanosom v okolici Razdrtega.'O) Če je do tu seglo noriško kraljestvo, so bile v njegovi nadoblasti gotovo tudi vse tri prazgodovinske naselbine na obrobju Logaške kotline.
Vendar nadvlada noriškega kraljestva ni trajala dolgo, saj se je romanizacija v ju-govzhodno-alpskem prostoru zelo hitro širila, dokler ni celotno ozemlje prišlo pod oblast Rimljanov.
Intenzivni poseg Rimljanov v Logaško kotlino, kot tudi njihova povečana prisotnost v tem prostoru, je neposredno povezan z gradnjo ceste prek Hrušice konec 1. stoletja pr.n.š. Težko je v podrobnostih rekonstruirati potek romanizacije ilirsko-kelt-skega prazgodovinskega poselitvenega kompleksa, ki so ga predstavljale tako tri višinske utrjene naselbine na obrobju kotline kot tudi manjše naselbinske enote v ravninskem delu same kotline.11)
Za arheološko gradivo iz naselbine na Strmici in na Brstu je značilno, da rimske najdbe med gradivom ne nastopajo. Do podobnih zapažanj smo prišli tudi pri raziskavah na Velikih bukvah, saj kljub bogatemu številu najdb med njimi ni nobene, ki bi jo lahko opredelili v rimsko obdobje. To lahko pomeni, da so naselbine bile ob prihodu Rimljanov uničene in kasneje nikoli več naseljene.12) Toda bolj verjetna se zdi razlaga, da so naselbine tudi ob prisotnosti Rimljanov še vedno živele, vendar niso imele več tiste primarne funkcije, zaradi katere so bile zgrajene; to je in obrambni značaj naselbin, ki temelji na skrbno izbrani strateški poziciji. Takšen tip naselja s prihodom priseljencev iz Italije počasi izgubi svojo aktualnost, verjetno celo med staroselci, ki postopoma sprejemajo novosti, ki jih je v prazgodovinski življenjski ritem prinesla rimska civilizacija.
Preplet staroselskega in italskega prebivalstva si morda lahko približno predstavljamo na podlagi skromnih rezultatov, do katerih smo prišli pri odkritju naselbinskih ostankov v ravnini, pod južnim pobočjem Velikih bukev. V kulturnih plasteh, kjer prevladujejo ruševinski ostanki stavbnih objektov, smo odkrili isto prazgodovinsko keramiko, kot jo poznamo iz same naselbine, skupaj z bogatim gradivom iz antičnega obdobja. To odkritje nam pove, da so se staroselci v času romanizacije naselili v ravnini, obdržali pa so tehnologijo izdelave svoje lončenine, ki so jo sčasoma zamenjali za kvalitetnejše keramične izdelke, importirane iz Italije.
Glede na to; da na novoodkritem najdišču pod Velikimi bukvami še ni bilo sistematičnih raziskav, si lahko v bodoče obetamo ob prvih arheoloških izkopavanjih zanimive rezultate, ki nam bodo v dragoceno pomoč pri reševanju problema kontinuitete staroselskega življenja v času romanizacije Logaške kotline. Seveda pa nam ravno to najdišče ponuja tudi najboljšo priložnost, da dobimo odgovor na eno izmed najpomembnejših vprašanj zgodovine Logatca: Kje se nahaja antični Longaticum?
Smeri prazgodovinskih poti / trails of prehistoric routes Prazgodovinska naselbina / Prehistoric settlement
1.	Strmica; 2. Velike bukve; 3. Brst; 4. Stari grad.
(1 : 100 000)
3.	RIMSKODOBNI LONGATICUM
a)	Longaticum v antičnih virih
V času cesarja Avgusta (44 pr. n. š. - 14 n. š.) je rimska država doživela ekspanzivno obdobje, ki se je izražalo predvsem v širjenju državne meje z vojaškimi osvajanji. Element, ki je pri tem naglem vzponu odigral odločilno vlogo, je bil sistematično izgrajeno cestno omrežje, ki je omogočalo hitre premike vojaških enot, kot tudi civilistov, na ogromnem ozemlju med Anglijo in severno Afriko, med Gibraltarjem in Evfratom.
Za prodor Rimljanov v Jugovzhodno alpski prostor in še naprej proti severu, je bila velikega pomena gradnja ceste preko Hrušice, ki je skrajšala razdaljo med Aquileio in Emono skoraj za dva dni potovanja.
Tako za ceste, kot tudi za obcestne aglomeracije, so bili izdelani posebni intene-rarji, ki so seznanjali popotnike s seznami poštnih postaj, prenočišč in mest. Med posameznimi lokacijami so običajno podane razdalje v rimskih miljah (1481,5 m).
Tabula Peutin. Fluvio Frigido
In alpe lulia Longatico
Nauporto
Emona
Itinerar. Antonini Fluvio Frigido
Longatico mansio
Hennoma civitas
Itinerar. Burdig. mutatio Castra inde surgunt Alpes luliae Ad Pirum summas Alpes Mansio Longatico
mutatio Ad nonum civitas Emona
-	Ajdovščina
-	Hrušica
-	Logatec
-	Vrhnika
-	Log (?)
-	Ljubljana
znana trasa rimske ceste
domnevna trasa rimske ceste
+ rimsko grobišče ..... claustra Alpium luliarum
"s®
7
■ogatec, f H
•»coi m
Podkraj'
'»•Vipava
-'•Šmihel
Razdrto
1 : 50 000
•	-	rimsko	najdišče / Roman site
□	-	rimska	naselbina / Roman settlement
▲	-	rimsko	grobišče / Roman necropolis
- - -	-	claustra	Alpium	luliarum
Znamenita Tabula Peutingeriana sodi med prve zemljevide rimskega imperija13). Gre za pergamentni ovitek, približno 7 m dolg in 35 cm širok, na katerem je upodobljen teritorij, ki gaje obsegala rimska država v 3. stoletju. Mesta in kraji so med seboj povezani s cestami, ki so na zemljevidu zarisane kot ravne linije, ločene s stopnjami. Ob vsaki stopnji je zapisano ime mesta, kraja ali poštne postaje, skupaj z razdaljo v miljah. Imena so pisana v ablativu in zato je na Tabuli Peutingeriani namesto Longaticum (1. sklon) zapisano ime Longatico. Kraj, ki leži ob cesti, je 5 milj oddaljen od postaje In Alpe lulia (Hrušica), 6 milj pa ga loči od kraja Nauportus (Vrhnika). Tabula beleži le ime kraja, medtem ko imamo v seznamu poštnih postaj, mest in prenočišč, ki ga vsebuje Intinerarium Antonini iz konca 3. stoletja, prvič nakazano tudi funkcijo obcestnega naselja, ki je označeno kot mansio14) Podoben naziv zasledimo v seznamu no-čišč in vmesnih razdalj, ki so ga uporabljali romarji na poti v Sveto deželo, v prvi polovici 4. stoletja. To je Intinerarium Burdigaiense v katerem je Longaticum zapisan kot mansio Longatico15).
TABULA PEUTINGERIANA, SEGM. IV5, V1-4.
Pod oznako mansio moramo razumeti obcestno postajo, ki je igrala ključno vlogo v poštnem prometu16). Te postaje so bile običajno postavljene na razdalji enega dneva hoje, ob pomembnih cestnih križiščih ali ob naravnih prehodih17). Oskrbljene so bile z vsem, kar je bilo potrebno za udobje prenašalcev uradne pošte in drugih popotnikov. Tu je bilo mogoče prenočiti, se oskrbeti s hrano, zamenjati konje, vozove in tovorno živino. Na vsaki postaji so bili na razpolago živinozdravnik, popravljalec vozov, oskrbovalci živine in javni sužnji1®).
Beseda mansio pred imenom Longatico je najboljši dokaz za obstoj poštne postaje na območju Logaške kotline. Toda preciziranje lokacije kjer naj bi stal antični Longaticum je v večji meri nihalo med domnevami in ugibanji, kje je Longaticum, oziroma, kje ga ni.
b)	Zgodovina raziskav o lokaciji naselbine Longaticum
Da je rimski Longaticum stal na lokaciji današnjega Logatca, je bilo znano že humanističnim zgodovinarjem in kronistom 16. in 17. stoletja, ki so opozorili na sorodnosti med antično in slovensko inačico krajevnega imena.
Leta 1597 je Wolfgang Lacij (Lazius) povezal Longaticum z obliko imena kraja:
»... igitur Longatici in Logitzio rudera querenda sunt.«19». 1674 Janez Ludvik Schönleben v svoji študiji o Emoni (Aemona vindicata) omenja tudi Longaticum in sloven-	I
sko izpeljanko tega imena: »Logatiz«20». Toda že leta 1681 isti avtor poleg nemške ob-like »Lohitsch« uporablja, kot slovensko varianto imena kraja, tudi ime »Logatez« in pri | tem zopet poudarja, da antični Longaticum odmeva v današnjem krajevnem imenu21).
V	svoji znameniti knjigi »Slava vojvodine Kranjske« - izšla leta 1689 - je Janez Vaj-kard Valvasor opisal tudi Logatec, o katerem pravi, da so ga Rimljani imenovali Longaticum zato, ker se je popotniku na tem prostoru zdela pot skozi neobljudeno divjino še enkrat daljša, kot je bila v resnici22».
Vsi omenjeni avtorji pišejo samo o podobnosti antičnega in modernega imena, saj se jim je zdelo samo po sebi razumljivo, da je rimski Longaticum stal tam, kjer je danes Logatec. Toda postavlja se vprašanje, kje?
Logatec, ki danes že dobiva homogeno urbanistično podobo, je bil še nedavno ločen na dva poselitvena centra: Gorenji in Dolenji Logatec. Ta izrazita bipolarnost pa bi bila lahko prisotna že v antiki. Tako imamo na razpolago dve potencialni lokaciji in eno ime - Longaticum!
Kako torej razrešiti vprašanje, ki so si ga zastavljali že raziskovalci rimske zgodovine v 19. stoletju?
Leta 1854 je Peter Hitzinger zapisal, daje bil Longaticum verjetno v Dolenjem Logatcu, kar dokazuje z razdaljami med Nauportom in Longatikom, ki jih navaja v rimskih miljah, opirajoč se na karto Tabula Peutingeriana in Itinerarium Antonini24). Vendar avtor na istem mestu poudarja, da v Dolenjem Logatcu ni bilo doslej nobenih najdb, ki bi jih lahko z gotovostjo opredelili v rimsko obdobje25».
V	prvem širšem pregledu zgodovine Dolenjega Logatca, ki gaje leta 1889 predstavil Vojteh Ribnikar, ne zasledimo poskusa ožje lokalizacije antičnega Longatika26».
Prav tako se v ta problem ni spuščal Ivan Kerne, ki je istega leta podal krajši oris zgodovine Logatca27».
V	članku o rimskih cestah, je leta 1899 Simon Rutar izrazil mnenje, daje bil Longaticum v Cerkovski vasi ali pa v Gorenjem Logatcu28».
Še najbolj detajlno je lokacijo rimske naselbine skušal precizirati Otto Cuntz, ki je leta 1902 opozoril na razdaljo med Nauportom in Longatikom (6 milj = 8,88 km) in nakazal možnost antične poselitve blizu zaselka Čevice v Dolenjem Logatcu29».
To razdaljo je upošteval tudi Andreas Graf, ki je leta 1936 lociral Longaticum v Dolenji Logatec30».
Zanimivo je, da nihče od avtorjev ne upošteva najdbe bronastega kipca Merkurja in rimskih kovancev, ki so bili odkriti konec prejšnjega stoletja v Gorenjem Logatcu.
To bi bil lahko dovolj močan argument, da bi začeli iskati naselbinske ostanke v Gorenjem Logatcu, medtem ko iz Dolenjega Logatca, donedavna nismo poznali arheoloških pričevanj o poselitvi31».	- ______
Na prve rimske najdbe so naleteli pri gradbenih delih leta 1978, na južnem pobočju hriba Naklo, kjer leži eden najstarejših zaselkov, Čevca32». Slučajno odkrite posamezne najdbe sodijo med pridatke, ki so jih običajno polagali v grobove. Ohranjen grobni inventar, ki ga v tem primeru predstavljajo fragmenti keramike in zelo dobro ohranjene oljenke, je pripadal žganim grobovom. Grobovi so bili vkopani v rdečkasto ilo-
	
	
Lega rimskega grobišča v zaselku Čevca v Dolenjem Logatcu (foto: M. Frelih) Location of the Roman necropolis in the settlement Čevca in Dolenji Logatec (Photo: M. Frelih)
vico, ki se tu pojavlja kot preperina triansnega skrilavca, katerega v globini okoli 80 cm zasledimo kot kompaktno osnovo. Grobne jame so bile izkopane v širini od 50 do 70 cm in v globino od 40 do 75 cm. Vanje so nato stresli žganino in drobce ožganih kosti - ostanke grmade s pokojnikom - in priložili predmete, ki naj bi umrlega spremljali v onostranstvo.
Prve strokovne raziskave prostora, kjer naj bi se širilo grobišče, so bile izpeljane šele leta 1987, ko so bili ob izkopu manjše sonde odkriti trije žgani in en skeletni grob. Samo v enem žganem grobu smo dobili nekaj ostankov lončenine, medtem ko smo v ostalih dveh našli lesno oglje in fragmente ožganih kosti. Pokojnik, ki ga niso sežgali na grmadi, je bil v leseni krsti, katero so položili v jamo, ki je bila izkopana do skalne osnove. Ta je iz skrilavca, ki ga na tem mestu prekinjajo vmesni vložki peščenjaka. Tam, kjer je bil skrilavec, so od skeleta ostali samo še otemneli obrisi, medtem ko so se na peščenjaku, čeprav v zelo slabem stanju, ohranili ostanki kosti in lesa. Kot pridatek so umrlemu k nogam položili manjši lonček, sam pokojnik pa je bil prvotno pre-pasan s pasom, od katerega se je ohranila bronasta okrogla sponka z uvitimi zaključki in z železnim trnom.
Na podlagi maloštevilnih najdb lahko rimsko grobišče v Dolenjem Logatcu časovno opredelimo le okvirno, v obdobje od 1. do 4. stol. n. š. Za podrobnejšo datacijo grobišča bodo potrebne nadaljnje raziskave, ki nas bodo morda obogatile z novimi spoznanji o edinem antičnem grobišču v Logaški kotlini.
Poleg omenjenega grobišča poznamo iz območja Čevc še nekaj rimskih najdb, slučajno odkritih pri izkopu terena na tem področju. Med njimi je vsekakor najbolj pomemben zelo dobro ohranjen bronast kovanec (sestertius) cesarja Antonina Pija ( 138—161 )33>. Najden je bil skupaj z maloštevilnimi fragmenti keramike in z železno konico, ki je služila za ojačanje spodnjega dela lesenega kola34). Rimskodobna železna fibula, prav tako odkrita pri gradbenih delih, brez spremljajočih najdb, še dodatno potrjuje prisotnost antičnega prebivalstva na območju Čevc35>. Seveda se tukaj zastavlja vprašanje, v kakšnem kontekstu lahko obravnavamo te slučajno odkrite predmete. Zaradi nejasnih najdiščnih okoliščin ni razvidno, ali so najdbe del grobnega inventarja ali izhajajo iz ostalin kakšnega stavbnega objekta.
V	zvezi z rimskodobnim grobiščem na Čevcah pa se skozi staro pripoved nakazuje zanimiva povezava med mitom in zgodovinsko resnico. Ljudsko izročilo nam je ohranilo zgodbo o Zlatem teletu, ki naj bi bilo zakopano tristo korakov od podružnične cerkev Sv. Jožefa na Čevcah36». To Zlato tele so ljudje, ki so hlepeli po bogastvu, velikokrat iskali, vendar brez uspeha. Na prvi pogled nam ta kratka zgodbica ne pove nič posebnega, toda če se vrnemo k odkritju rimskega grobišča, ki je morda celo dejansko približno »tristo korakov« proč od cerkve, ugotovimo, da je nastanek te legende povzročilo neko resnično dejstvo. Verjetno je do tega prišlo tako, da so ljudje nekoč (npr. pri kopanju temeljev) naleteli na predmete iz antičnih grobov, ki so si jih razlagali kot zaklade iz davne preteklosti, za katere so običajno uporabljali naziv »Zlato tele«37».
V	ljudskem izročilu je ohranjena tudi zgodba o zakladih, ki naj bi bili zakopani na vzpetini Velike bukve nad Gorenjim Logatcem. Ta pripovedka je nastala v zvezi z najdbami, ki so jih ljudje našli na prostoru železnodobne naselbine, ki smo jo že omenili v pregledu prazgodovinske poselitve Logaške kotline3®). Na tem mestu pa nas zanima, kakšna je bila poselitvena slika na območju Gornjega Logatca od začetka romanizacije do pozne antike.
Rimski kovanci in bronasti kipec Markurja, ki so bili odkriti konec prejšnjega stoletja, so podprli domnevo, daje nekje na prostoru današnjega Gorenjega Logatca stala antična naselbina. Najbolj vabljiva je bila razlaga, daje železnodobna naselbina na Ve-
likih bukvah živela tudi v rimskem obdobju. Toda raziskave so pokazale, da je življenje na naselbini ugasnilo v pozni fazi mlajše železne dobe, morda v 2. ali 1. stol. pr. n. š., ko na logaško ozemlje prodirajo prve rimske legije. S prihodom Rimljanov so se življenjske navade staroselcev v marsičem spremenile. Do preobrataje prišlo tudi pri formiranju novega tipa poselitve. Utrjene višinske naselbine niso bile več potrebne in ljudje so začeli postavljati svoja bivališča predvsem ob novozgrajenih cestah. Takšna
24
situacija se nakazuje tudi na območju Gorenjega Logatca, kjer je pred kratkim prišlo do odkritja prvih sledov rimske naselbine.
Najdišče je bilo slučajno odkrito pri regulaciji struge potoka. Ostanki naselbine ležijo v ravnici pod južnim pobočjem Velikih bukev. Na podlagi dosedanjih zapažanj predpostavljamo na tem prostoru obstoj dveh bivalnih objektov, ki sta prvotno imela leseno konstrukcijo, postavljeno na temelje iz večjih kamnitih blokov. Oba objekta je uničil požar, kar dokazujejo debele plasti oglja. Med najdbami prevladujejo ostanki antičnega posodja, ki se v istih plasteh pojavlja skupaj s prazgodovinsko lončenino. Steklo je prav tako zastopano v večjem številu kot tudi ostanki strešne kritine (tegulae). Med drobnimi bronastimi predmeti je najbolj zanimiva fragmentirana fibula. Za datacijo so ključnega pomena štirje poznoantični kovanci (3. in 4. stol.), med katerimi je tudi dobro ohranjen srebrnik cesarja Valeriana (253-260). Poleg omenjenih najdb je potrebno opozoriti na veliko koncentracijo železove žlindre.
Arheološko gradivo, s katerim trenutno razpolagamo, je bilo pobrano na površini in je zaradi tega še prezgodaj za dokončno interpretacijo najdb in samih objektov.
Antično naselbino pod Velikimi bukvami si lahko zaenkrat razlagamo kot civilno naselbino avtohtonega prebivalstva, verjetno deloma pomešanega s priseljenci iz Italije, ki so med staroselce prinesli nove življenjske navade, ki odsevajo v ohranjeni arheološki zapuščini. Tej naselbini je ritem življenja določala cesta, po kateri je tekel živahen trgovski promet, saj je predstavljala glavno prometno žilo med Rimom in severovzhodnimi provincami.
Z odkritjem naselbinskih ostankov v Gorenjem Logatcu se je pojavilo logično vprašanje: kakšna je povezava med to naselbino in grobiščem v Dolenjem Logatcu? Že iz razdalje med obema lokacijama je razvidno, da se grobišče in naselbina nista direktno stikala. Čeprav gre za dve lokaliteti, ki sta bili po vsem sodeč sočasni, ju moramo vseeno obravnavati ločeno. To pomeni, da se v bodoče ponujata še dve arheološki odkritji: naselbina v Dolenjem Logatcu in grobišče v Gorenjem Logatcu.
V. bukve
Strmica
Prazgodovinska naselbina Velike bukve, pod katero je na južni strani označena lokacija antične naselbine, (foto: M. Frelih)
Prehistoric hillfort Velike bukve from the south with the Roman site underneath. (Photo: M. Frelih)
Če obravnavamo obe poselitveni enoti ločeno, naletimo na problem v zvezi z lokalizacijo cestne postaje, ki jo viri beležijo kot mansio Longatico. Glede na to, da so takšne postaje stale ob pomembnih križiščih, jo lahko upravičeno lociramo v današnji Dolenji Logatec. Tu se je od glavne ceste Aquileia-Emona odcepil cestni odsek, ki je peljal samo do Nauporta, druga cesta pa se je na tem mestu odcepila v smeri proti Reki (Tarsatica). Mansio je bila torej morda le v Dolenjem Logatcu. Toda nanjo se veže tudi ime Longaticum. Tako se nam zopet pojavi zanimivo vprašanje: kako se je potem imenovala naselbina v Gorenjem Logatcu? Pri tem je potrebno upoštevati dejstvo, da je nastanek te naselbine verjetno posledica zgodnje faze romanizacije logaškega prostora, medtem ko je mansio nastala kasneje, istočasno z gradnjo cest.
—
Ime Longaticum po vsej verjetnosti ni bilo oznaka ene ali druge naselbinske enote ampak je označevalo celoten prostor vzdolž ceste, od Gorenjega do Dolenjega Logatca. Lahko pa so ime Longaticum uporabljali za poimenovanje celotne Logaške kotline. Takšno razlago podpira srednjeveška raba imena, ki se v nemški verziji glasi »in der Logatsch«, kar pomeni »v Logaškem«. S tem nazivom niso označili določenega naselja, temveč ozemlje, ki ga zajema Logaška kotlina z njenim ožjim zaledjem39). Ime Longaticum, ki bi ga lahko izpeljali iz latinskega pridevnika longus (dolg), bi tako po eni strani odražalo razvlečeno poselitev v okviru zaprte geografske enote kot je Logaška kotlina, po drugi strani pa bi lahko namigovalo na obcestno poselitev.
4.	POZNOANTIČNI OBRAMBNI SISTEM V OKOLICI LOGATCA
Prva resna barbarska grožnja imperiju, ki se je pokazala leta 170 ob vpadu Mar-komanov in Kvadov v Italijo, je še pospešila izoblikovanje vojaških con, s središčem med Akvilejo in Celejo. Toda nasprotja med ilirskimi provincami in Italijo, do katerih je prišlo v obdobju uzurpacije posameznih vladarjev, so prispevale k razvoju te vojaške cone v urejeno in organizirano obrambno linijo, ki je vedno bolj stopala v ospredje ob dogodkih, ki so včasih odločali o usodi rimskega imperija v poslednjih fazah njegovega obstoja40».
Poznoantični obrambni zaporni sistem - claustra Alpium luliarum - je varoval najbolj izpostavljeni dostop v osrčje Italije, ki je bila vedno zaželjeni cilj barbarskih ljudstev, prodirajočih iz panonskega prostora, pa tudi srednjeevropskih in severnoevrops-
kih germanskih plemen. Ravno mejni pas med provinco Ilirik in Italijo, ki ga pokriva današnje ozemlje Slovenije, je nudil najugodnejši dostop in je bila vojaško-obrambna zaščita še toliko bolj nujna.
Osrednji del obrambne strategije je predstavljala gradnja posameznih linij zapornih zidov, utrjenih s stolpi, ki so preprečevali nekontrolirane prehode in nadzorovali glavnino cestnega omrežja od kvarnerskega zaliva do Koroške. Geneza zapor je še vedno nejasna vendar zaenkrat lahko rečemo, da je gradnja ponekod stekla že konec
3.	stoletja, v enovit zaporni sistem pa se izoblikuje v drugi polovici 4. stoletja. Ta sistem deluje le krajši čas, saj v začetku 5. stoletja vojaško organizirana obrambna cona že postopoma propada.
Namen utrjene vojaške cone vjulijsko-alpskem prostoru, znotraj katerega so operirale tri legije (legiones luliae Alpine I, II, III), je bil preprečevati morebitne sovražne vpade v matično deželo rimskega imperija, na Italijo. Najlažji dostop v italski prostor iz severovzhoda je bil po magistrali Aquileia - Emona, ki jo je bilo zato potrebno zavarovati z zapornimi zidovi s stolpi in z manjšimi utrdbami. Težišče obrambne strategije je bilo osredotočeno na Logaško kotlino, ki je z geografsko lego na pragu Italije dopuščala možnost, da se je na njenem obrobju razvija linija zapornega zidovja, ki je s štabno bazo na Hrušici, tvorila homogen obrambni mehanizem v zaščiti severne meje imperija.
Naravni prehodi, ki gravitirajo na Logaško kotlino, so bili zaščiteni s tremi obrambnimi linijami:
1.	Verd - Zaplana
2.	Brst nad Martinj hribom
3.	Lanišče nad Kalcami
Celotna zaščitna cona pa je imela svojo glavno vojaško bazo na Hrušici, v trdnjavi Ad Pirum41>. Tu je bila nameščena glavnina vojske, ki se je v primeru nevarnosti porazdelila po posameznih odsekih zapornih linij.
a) Verd - Zaplana
Zapora, ki zapira dolinske prehode med Verdom, Ljubljanskim vrhom, Raskovcem, Strmico in Špikljem nad Zaplano, predstavlja v skupni dolžini 10 km, najdaljšo obrambno linijo v sklopu julijsko-alpskih poznoantičnih zapor42). Zidovi, ki so bili visoki do 4 m in v temelju široki okoli 1,5 m, so bili še dodatno okrepljeni s stolpi (5 x 5 m) v razdalji do 100 m.
Ta linija je imela za nalogo verovati vse naravne dostope v Logaško kotlino iz južnega obrobja Ljubljanskega barja. Pri zasnovi obrambnega sistema so se Rimljani pri izbiranju naravnih strateških pozicij opirali na starejšo železnodobno tradicijo. Tako so v zaporo Verd-Zaplana vključili tudi prazgodovinsko naselbino na vrhu Strmice, vendar samo tako, da so jo obdržali na notranji, italski strani linije, medtem ko je sam zid potekal po severovzhodnem pobočju Strmice in ni bil direktno vezan na naselbino. V kakšnem odnosu sta bili naselbina in zapora, ne bo mogoče ugotoviti, saj je pred nekaj leti prišlo do popolnega uničenja naselbinskega kompleksa pri obširnih gradbenih delih
Zaporo je prečkalo več poti, ki so se nato v Logaški kotlini priključile na glavno cesto. Ta je zid verjetno presekala v dolini med Raskovcem in Smrekovcem, približno na isti lokaciji, kjer tudi danes pelje cesta in se na tem mestu začne spuščati proti Vrhniki43».
V Jama pri rimskem zidu / cave »Jama pri rimskem zidu« ■ prazgodovinska naselbina / Prehistoric settlement
1 : 10 000
Pogled na Dolenji Logatec z južne strani z označenimi vrhovi v okviru poznoantičnih zapor (foto: M. Frelih)
View of Dolenji Logatec from the south with the indicated mountain peaks incorporated into the late antique »claustra« (Photo: M. Frelih)
Linija poznoantičnega obrambnega utrdbenega zidu nad Zaplano pod vrhom Špiklja (foto: M. Frelih)
The line of the late antique defence fortification wall at Zaplana beneath the mountain peak of Špikelj (Photo: M. Frelih)
Profil uničenega antičnega obrambnega zidu na Raskovcu (foto: M. Frelih)
The profile of the ruined late antique defence wall on the hill of Raskovec (Photo: M. Frelih)

b) Brst nad Martinj hribom
Prazgodovinska naselbina je že bila omenjena v zvezi z varovanjem naravnega prehoda, ki povezuje Logaško kotlino in Planinsko polje. Ko je bila po trasi prazgodovinske poti v rimski dobi izpeljana cesta, se je hrib Brst pokazal kot primerna lokacija za gradnjo utrdbe v sklopu zapornega zidu.
Večja poznoantična stražna postaja je bila zgrajena na vzhodnem pobočju hriba in je prvotno imela pentagonalno zasnovo ter je bila postavljena neposredno nad rimsko cesto44». Od trdnjave se proti zahodu odcepi zaporni zid, ki se konča na pobočju Gradišča (646 m), v zahodni smeri pa se po dolžini 717 m zaključi nad manjšo vrtačo na kraškem svetu, imenovanem Požgano45).
Prva poselitev trdnjave je dokumentirana v drugi polovici 3. stoletja, uničena in požgana pa je bila verjetno v času bojev med uzurpatorjem Magnom Maksimom in cesarjem Teodozijem leta 388.
Pri topografskih raziskavah, ki so zajele celotno območje znotraj katerega se nahaja tudi rimska utrdba, je prišlo leta 1981 do odkritja prazgodovinske naselbine na vzpetini Brst (597 m). Ta je od utrdbe oddaljena le slabih sto metrov, na približno 30 m višji poziciji. Površinske najdbe fragmentov lončenine lahko datiramo v železno dobo,
zaenkrat pa nam še manjkajo dokazi, da bi isto lokacijo tudi v antiki koristili za obrambne namene.
Situacija položaja železnodobne naselbine v odnosu do rimskega zapornega sistema je identična s situacijo, ki je bila omenjena pri opisu naselbine in antičnih zapor na Strmici. Tudi na Brstu leži naselbina na notranji strani obrambne linije, vendar jo rimski vojaški strategi niso vključili v sam zaščitni sistem.
Ostanki obzidja poznoantične trdnjave na Brstu nad Martinj hribom. Fotografija zidu iz leta 1981. Danes je zid v večji meri uničen, (foto: M. Frelih)
Remains of the late Roman fortress Brst at Martinj hrib. (Photographed in 1981; now demolished) (Photo: M. relih)
Ponuja se vprašanje, zakaj niso izkoristili ugodne naravne lege na vrhu vzpetine, v primeru, da bi bila naselbina že opuščena. Toda morda je takrat še vedno predstavljala življenjsko okolje civilnemu staroselskemu prebivalstvu, medtem ko so bile vojaške enote stacionirane v utrdbi nad rimsko cesto. Odgovora na vprašanje zakaj Rimljani niso vključili starejših naselbin v obrambni kompleks, zaenkrat še ne poznamo, toda z morebitnimi raziskavami naselbine na Brstu, bi nam morda vsaj deloma uspelo odgovoriti na to zanimivo vprašanje. Za njim se namreč skriva zanimiv problem v zvezi s prazgodovinskim modelom poselitve Logaške kotline in z njegovo kontinuiteto do poznoantičnega obdobja v katerem ga rimska vojska uporabi kot osnovni koncept za gradnjo zapornega zidu.
Ostanki vhoda v poznoantično trdnjavo na Brstu nad Martinj hribom, (foto: M. Freiih) Remains of the tate Roman fortress Brst at Martinj hrib (the entrance). (Photo: M. Frelih)
\U
c)	Lanišče nad Kalcami
Poznoantična utrdba (burgus) leži na zahodnem robu Male Hrušice samo nekaj metrov nad nekdanjo traso rimske ceste Aquilieia-Emona, ki je na tem odseku še dobro vidna. Obrambni stolp, ki ima dimenzije 19,60 x 19,70 je bil pozneje vključen v prvotni zaporni zid, ki se južno od stolpa vzpenja proti vrhu Srnjaka (918 m) v dolžini okoli 350 m. Proti severu potek zidu ni ugotovljen, saj se teren pod trdnjavo strmo spušča proti globlji vrtači in verjetno zidu na tem mestu sploh niso gradili. Izkopavanja v letih 1961-1963 so pokazala, daje stražna postaja delovala aktivno v drugi polovici 4. stoletja, vendar le krajši čas, saj so vojaški spopadi med Magnom Maksimom in Teodozijem leta 388 botrovali njenemu uničenju46).
Utrdba na Lanišču je bila vključena v tretjo, oziroma zadnjo obrambno linijo. V njenem zaledju je stala le še štabna baza Ad Pirum z glavnino vojaških enot, ki so posredovale v kritičnih situacijah na ogroženih odsekih zapornih zidov.
V takšnih trenutkih je pomembno vlogo odigral signalni sistem, ki je bil znotraj mogočnega obrambnega mehanizma Claustra Alpium luliarum zelo dobro organiziran. K temu so največ prispevale dobro izbrane dominantne lege, ki so olajševale nadzor ozemlja in medsebojnega obveščanja. V sklopu signalnega sistema lahko domnevamo obstoj kontrolno-signalnega stolpa na Orlovem griču (829 m), kar zaenkrat dokazujejo
Dobro ohranjena lina v obzidju utrdbe na Lanišču (foto: M. Frelih)
Well preserved slit in the battlements of the fortress at Lanišče (Photo: M. Frelih).
samo ostanki antične keramike, ki je bila na tem mestu odkrita leta 1982. Stolp, ki je bil po vsej verjetnosti lesen, je igral vlogo veznega člena med utrdbo na Lanišču in trdnjavo Ad Plrum na Hrušici.
Pogled v notranjost restavrirane poznoantične utrdbe (burgus) na Lanišču pri zaselku Kalce (foto: M. Frelih)
Interior view of the restored late antique fortress (burgus) at Lanišče near the Village of Kalce (Photo: M. Frelih)	. y
JO
5.	RAZISKAVE RIMSKEGA CESTNEGA OMREŽJA
V zgodnji okupacijski fazi je rimska vojska uporabljala prazgodovinske poti, ki so bile izpeljane skozi najbolj primerne naravne prehode47). Toda za hitrejše premike legij je bila nujno potrebna gradnja novih cest. Pri njihovi gradnji je bilo vedno pomembno poiskati najkrajšo možno traso. Ceste so morale biti izpeljane čimbolj naravnost, saj je to prineslo prihranek na času. Pri transportu pa je bil to odločilni faktor, ki sta se ga zavedala tako vojska kot civilist.
Eden izmed večjih inženirskih podvigov v okviru rimskega cestnega omrežja na našem ozemlju, je bila gradnja ceste iz Ajdovščine, preko Hrušice v Logaško kotlino. To cesto, ki je za dva dni skrajšala potovanje na relaciji Aquileia-Emona, so začeli graditi že v 1. stoletju pr. n. š. Da je njena gradnja zares tekla že v zgodnji cesarski dobi, poročajo antični avtorji. Tako lahko pri Rufiju Festu beremo: »Sub lulio Caesare Oc-taviano Augusto per Alpes lulias iter factum est.. ,«48). V zvezi s to cesto je zanimiv
Pogled na osrednjo trdnjavo poznoantičnega utrdbenega sistema na Hrušici (Ad Pi-rum), v zaledju Logaške kotline (foto: M. Frelih)
View of the main fortress of the late antique fortification system at Hrušica (Ad Pirum) in the hinterland of the Basin of Logatec (Photo: M. Frelih)
tudi podatek, ki ga zasledimo pri Tacitu v njegovih Analih. Avtor namreč omenja upor legionarjev leta 14 n.š. v Nauportu, kamor so bili poslani z namenom, da g r a d i j o in vzdržujejo ceste, mostove in obcestne objekte49).
Cesta Aquiliea-Emona, ki je znana tudi pod imenom Via Gemina, je preko Logaške kotline tekla skoraj po isti trasi kot današnja glavna cesta. V Dolenjem Logatcu se je od magistrale odcepil krak ceste, ki je vodila po jugovzhodnem robu Raskovca v smeri proti Vrhniki in se tam zopet priključila magistrali, ki se je v Vrhniko spustila skoraj po isti liniji kot gre cesta tudi danes.
Še bolj pomemben je bil odcep proti Cerknici, Prezidu in naprej proti Reki. Tako kot danes je Logaško kotlino ta cesta zapustila na Martinj hribu in se vzpela proti Brstu od koder se je nato spustila proti Lazam. Tam kjer se cesta na Brstu dvigne najviše, si lahko ogledamo zanimiv primer izpeljave cestišča preko pobočja hriba. Da ne bi bilo potrebno graditi ovinkov in cesto postaviti na teraso, so se rimski inženirji odločili, da v pobočje hriba v ravni liniji vsekakor koridor. Usek v živo skalo je dolg skoraj 80 m in približno 3 do 4 m širok5°>. Neposredno nad tem usekom, ki ga danes imenujemo »Skalna vrata«, je bila v pozni antiki zgrajena utrdba z namenom, da nadzoruje cesto.
Težava pri raziskavah rimskih cest se vsaj na območju Logaške občine kaže v tem, da so se kasnejše ceste držale istih tras kot rimske, zato je zelo ovirano preučevanje sistema gradnje cest.
Še največ možnosti za odkrivanje prvotne trase rimske ceste imamo na Hrušici, kjer je bila cesta izpeljana preveč direktno in so jo zato kasnejše gradnje cest zaradi uporabe zahtevnejših transportnih sredstev, večkrat presekale z ovinki, ki so olajšali transport. To pomeni, da je nekaj odsekov ostalo nedotaknjenih ali pa so bile preko njih speljane le navadne gozdne poti.
Eden izmed zanimivih odsekov je del ceste, ki se iz Kalc dviguje proti Lanišču. Na območju Vodic, kjer trasa teče še po ravnini, so pri gradnji plinovoda naleteli tudi na del rimske ceste, ki so jo izdale debele plasti utrjenega grušča. Tik ob cesti je bilo odkrito tudi zelo bogato nahajališče poznoantične keramike, barvnega in brezbarvnega stekla, bronastih in železnih predmetov ter 43 bronastih kovancev, ki datirajo lokali-teto v obdobje od 1. stol. pr. n. š. do 4. stol. pr. n. š.51). Terasasto oblikovan teren na katerem se nahajajo tudi vodni izviri, je nudil primeren prostor za počivališče popotnikom, trgovcem in vojakom pred vzponom čez Hrušico ali po prehodu preko Hrušice. Ustno izročilo omenja Vodice v zvezi z lokacijo »Zasutega mesta«53). Majhna je verjetnost, da bi na tem mestu stali zidani objekti, saj na območju, kjer smo odkrili arheološke ostaline, do sedaj še nismo našli sledov stavbnih objektov.
Iz Vodic se začne cesta vzpenjati proti trdnjavi na Lanišču. Tam, kjer je cesta v najboljšem stanju, smo poleti 1988 očistili del cestišča v skupni dolžini 20 m. Ob čiščenju se je izkazalo, da je bila cesta terasasto zasekana v pobočje in nato so v živo skalno osnovo izdolbli kolesnice, ki so bile široke do 20 cm in v medsebojni razdalji približno 1 m. Ker se je pobočje pod cesto strmo spuščalo proti vrtači, so cestišče zavarovali s pravokotnimi kamnitimi bloki, ki so bili položeni eden ob drugega na robu ceste.
Med najdbami smo poleg žebljev in ostankov podkev našli tudi srebrnik cesarja Leopolda I. iz leta 1680, kar lahko smatramo za dokaz, daje bil odsek proti koncu 17. stoletja še vedno v uporabi in da so šele kasneje zgradili novo cesto, ki teče le nekaj metrov višje, vzporedno z rimsko. Za ta odsek ceste je dokumentirano celo popravilo cestišča ravno za obdobje, iz katerega izhaja omenjeni srebrnik. Leta 1686 so namreč obnavljali cesto in pri tem odkrili rimski miljnik s fragmentarno ohranjenim napisom53).
t
LU
O
Xf)
?
/
Qß ----DREVO

— KAMEN
O 1	2 3m
Skica rimske ceste na Lanišču (risal M. Frelih)
Trasa rimske ceste pod trdnjavo na Lanišču (foto: M. Frelih)
The trail of the Roman road beneath the fortress at Lanišče (Photo: M. Frelih)
-	claustra
-	rimsko najdišče Vodice / Roman site Vodice
-	rimska cesta / Roman road
1 : 5 000
Pogled na rimsko najdišče na Vodicah pod trdnjavo na Lanišču (foto: M. Frelih) View of the Roman locality at Vodice beneath the fortress at Lanišče (Photo: M. Frelih)
\X/
Leta 1714 je Janez Gregor Dolničar (Thalnitscher) poročal o najdbi miljnika v svojem delu »Epitome chronologica« in objavil tudi bakrorez na katerem je upodobljena personifikacija Emone, ki jo obdajajo izbrani antični spomeniki. Med drugim, v skrajnem desnem kotu, leži tudi miljnik z istim tekstom. Verjetno je v tem prostoru predstavljal precejšnjo redkost, saj ga sicer Dolničar ne bi upošteval pri izdelavi bakroreza.
Letošnje prve konkretne raziskave rimskih cest na ozemlju Logaške občine, so pokazale, da bo v bodoče potrebno preučevanje komunikacijskega sistema zastaviti v širšem obsegu, saj bo le na ta način mogoče razumeti koncept gradnje cest v rimski dobi, v odnosu do prazgodovinskih poti in do vloge, ki so jo ceste imele za razvoj poselitve Logaške kotline.
6.	LOGAŠKA KOTLINA OB ZATONU RIMSKEGA IMPERIJA
Glede na to, da je hribovje Hrušice predstavljalo zadnjo naravno prepreko pri dostopu v Italijo, je ravno iz tega vidika to področje v pozno rimski administrativni-vojaški politiki dobilo značaj glavne obrambne cone s štabno bazo Ad Pirum na vrhu prelaza.
§r x£
fCVSTA y-
IfJÙivtoÀ I vnwraj
rž: r/ym
t ,,PKW
SfTr.i
r- f T-. *<3.XVCj
ENOC j
Personifikacija Emone, ki jo obdajajo antične izkopanine, med katerimi v desnem kotu spodaj naletimo na izgubljeni rimski miljnik, najdem pri Logatcu leta 1686. Bakrorez na prednaslovni strani v knjigi Janeza Gregorja Dolničarja (Thalnitcher) Epitome chronologica, ki je izšla leta 1714. (foto: Fotodokumentacija NUK) Personification of the Roman city Emona (Ljubljana) surrounded by antique remains, which entail an irrecoverable rounded milestone, found between Logatec and Hrušica in 1686. The frontispiece etching in the booklet Epitome chronologica by Janez Gregor Dolničar (Thalnitcher) published in 1714. (Photo: Fotodokumentacija NUK)
Toda prav pred vrati Italije, v obmejnem pasu severovzhodno pod Hrušico, se nahaja Logaška kotlina, ki je ravno zaradi svojevrstne geografske lege zopet prišla do izraza v pomembnih dogodkih poznoantičnega obdobja.
Leta 361 je bil ta prostor priča obsežnim vojaškim operacijam v državljanski vojni med Julijanom in Konstancijem II, ki je devet let prej, v septembru leta 352 vodil svojo vojsko skozi Logaško kotlino v boj proti Magnenciju. Iz istega ozemlja je Teodozij Veliki napadel zaporno cono na Hrušici, ki jo je prebil julija 388 in še istega meseca je premagal svojega nasprotnika Maksimina v Akvileji.
Boj za oblast, pojav, ki se je s človekom rodil in bo z njim skupaj tudi izginil, predstavlja enega najbolj zvestih spremljevalcev in oblikovalcev človeške zgodovine. Vendar moramo priznati, da so bili redki takšni primeri bojev za oblast, ki so usodno vplivali na nadaljnji potek dogodkov v zgodovini Evrope.
Toda na obronkih Hrušice, kjer se pobočje že postopoma spušča v ravnico Vipavske doline, se je 5. in 6. septembra 394 odvijal spopad med Evgenijem, vladarjem-uz-urpatorjem zahodnih provinc imperija in Teodozijem Velikim, ki je vladal na vzhodu54). Na prvi pogled naj bi šlo samo za boj med dvema imperatorjema, toda v tem primeru sta si na bojnem polju stali nasproti tudi dve med seboj zelo različni ideologiji. Evgenij je bil namreč izrazit privrženec poganstva, medtem ko je bil Teodozij zvest krščanski veri, ki jo je prav on povzdignil v državno vero z ediktom leta 391, s katerim je zadal zadnji udarec tradiciji poganstva.
Antični pisci zelo izčrpno poročajo o poteku te znamenite bitke in ravno na podlagi teh virov lahko rekonstruiramo priprave na spopad, ki so se deloma odvijale tudi na območju Logaške kotline.
Teodozij je poleti 394 zapustil Sirmium (Sremska Mitrovica) ter s pospešenim tempom vodil svojo vojsko proti Emoni in nato naprej v smeri zadnje zaporne cone pred Italijo, kjer naj bi dokončno padla odločitev, kdo bo bodoči imperator. Medtem je bil intenzivno na delu tudi Evgenijev štab, ki je bil sproti obveščen o Teodozijevih premikih in je na obrambnih linijah razporejal vojsko ter pripravljal Teodoziju presenečenje: obkolitveno zasedo. Ta imenitna taktična poteza bi Teodozijevi vojski zadala hud udarec, če bi jo izvedli tako kot je bilo prvotno načrtovano. V trenutku, ko je Teodozij z vojsko vstopil v Logaško kotlino, so se za njim zaprli vsi izhodi iz tega prostora56). Štab je predlagal preboj nazaj proti severovzhodu oziroma Emoni, toda Teodozij se je odločil za prečkanje Hrušice in za spopad z Evgenijem, ki ga je že pričakoval na obrobju Vipavske ravnice. Sovražna vojska, ki jo je imel Teodozij za hrbtom, je zaradi izdaje svojega oficirja Arbitija, pristopila k Teodoziju. Prvi dan bitke se je za Teodozija končal z velikim porazom, saj mu je nasprotnik uničil skoraj celotno predhodnico, ki so jo sestavljali Vizigoti (okoli 20.000 vojakov). Toda naslednjega dne, 6. septembra, je Teodoziju uspelo z bliskovitim protinapadom premagati sovražno vojsko.
Ohranjeni antični pisni viri nam podrobno opisujejo potek vojskovanja, prav tako pa iz njih lahko razberemo tudi rezultat bitke: na tisoče mrtvih in zmaga krščanstva! Po tem spopadu se namreč nadaljuje nezadržen vzpon krščanstva, ki predstavlja enega izmed bistvenih dejavnikov kulturnega in političnega razvoja srednjeveške pa tudi novoveške Evrope5®).
Težko si je zamisliti, kakšno razvojno pot bi izbrala Evropa skozi zgodovino v primeru, če bi zmagal Evgenij. To za vedno ostaja skrivnost, prav tako pa še vedno ostaja uganka dejansko prizorišče te znamenite bitke, ki jo lahko upravičeno štejemo med prelomne zgodovinske dogodke, ki so se odvijali na ozemlju današnje Slovenije in deloma tudi v Logaški kotlini57».
7.	ZAKLJUČEK
Pomen Logaške kotline v najstarejših obdobjih človeške zgodovine, je na prvem mestu določal njen specifičen geografski položaj. Preko tega prostora so že od prazgodovine dalje vodile poti iz Srednje Evrope in Panonske nižine proti Jadranu in današnji severni Italiji.
Prehodnost tega ozemlja je pravilno ocenil tudi rimski imperij, ki si je na začetku svojega vzpona to območje izbral za postavitev cestnega omrežja, ob katerem je zrasla obcestna postaja mansio Longatico. Nikdar prej, ne v kasnejših obdobjih, pa ni to ozemlje nosilo tako odločilne vloge, kot jo je v času pozne antike. Takrat je bila tu organizirana zadnja obrambna cona pred vrati propadajočega imperija. Funkcioniranje obrambnega sistema, ki je obdajal Logaško kotlino, je odločalo o usodi same rimske države.
Zanimivo je spoznanje, da se logaški prostor kljub ugodni legi in dobrim prometnim zvezam ni uspel razviti v večji poselitveni kompleks. Enega izmed razlogov lahko iščemo v njegovi obmejni poziciji, zaradi katere ni bil interesanten za tiste popotnike in trgovce, ki so zapuščali Italijo, niti za tiste, ki so iz severa potovali proti jugu in jim je bil cilj Italija ne pa Logaška kotlina. Drugi bolj pomemben razlog pa je povezan s komunikacijskim sistemom, ki je v zgodnjem obdobju rimske države do neke mere omogočal ekonomski razvoj na tem prostoru. Rimske ceste, ki so v tem času služile predvsem legijam, ki so širile imperij, so v pozni antiki dobile drugačen značaj. Po istih cestah so se namreč v smeri proti Italiji premikale sovražne vojske in postopoma krčile meje propadajočega cesarstva. V takšnih razmerah je bila obcestna pozicija za sleherni kraj usodna. To vsekakor velja tudi za antično naselbino, kakere ostanke smo odkrili v Gorenjem Logatcu in za katero upravičeno domnevamo, daje bila uničena v dramatičnem obdobju dokončnega razkroja rimske države.
In tako lahko na koncu povzamemo, da so ceste predstavljale odločujoči dejavnik poselitvene strukture v Logaški kotlini. Z njimi je namreč kraj skozi različna zgodovinska obdobja živel in umiral.
‘Članek o komunikacijskem sistemu od prazgodovine do pozne antike v Logaški kotlini, je nastal kot razširjeno poročilo o arheoloških raziskavah, ki so se odvijale v sklopu prvega mladinskega raziskovalnega tabora v Logatcu. Arheološko skupino, ki je preučevala antično cestno omrežje, so sestavljali: Tone Jerina, Marjan Jerina in Marko Menart. Kot njihov mentor, se vsem trem zahvaljujem za prizadevno sodelovanje pri izvajanju načrtovanih raziskav. Na tem mestu bi se rad še posebej zahvalil tudi prijatelju Stanku Kokoletu za številne nasvete, ki so mi bili v dragoceno pomoč pri pisanju tega članka.
1.	Logaško kotlino je kot obliko samostojne geografsko-gospodarske regije predstavila Majda Oblak-Polajnar (1959, 19-44).
Geomorfološko situacijo logaškega prostora pa je v posebni študiji obdelal Andrej Mihevc (1986, 209-218).
2.	Osole, 1977, 13-34.
3.	Pri analizi kamenega orodnega inventarja odkritega v Matjaževih kamrah, ko so se pokazale sorodnosti s paleolitskimi najdišči na Notranjsko-Primorskem Krasu (Osole, 1977, 28).
4.	Pri izdelavi tipološke sheme kremenovih puščic, je Draško Josipovič uvrstil puščice iz Logatca pod tip 5, ki je značilen za mlajšo fazo neolitika (1984, 79).
5.	Müllner, 1879, 118.
6.	Morda je bila naselbina uničena in požgana ob prvem prihodu rimskih legij v logaški prostor, kar bi lahko dokazovale debele plasti žganine v obrambnem nasipu, ki smo jo odkrili pri omenjenih sondiranjih. O poteku romanizacije jugovzhodno-alpskega prostora (cf. Šašel, 1975 a, 63-68).
7	Na podlagi površinske najdbe poznoantičnega kovanca smemo sklepati, da so naselbino koristili tudi v tem obdobju, vendar bolj kot začasno zavetišče v primeru nevarnosti, kot pa za stalno naselitev.
8	Za lokaliziranje prazgodovinskih karavanskih smeri (cf. Šašel, 1974, 15; 1966, 198-204)
9.	Pot Aquileia-Emona se je držala smeri po Vipavski dolini, preko Razdrtega je potekala skozi Postojnska vrata in se od tu spustila proti Planinskemu polju in po njegovem vzhodnem obrobju dosegla Laze, kjer pa se je začela ponovno vzpenjati proti Brstu in se na osrednjem delu njegovega vzhodnega pobočja spuščala v Logaško kotlino. Posredno o trgovskem prometu v predrimski dobi preko logaškega prostora, govori tudi geograf-zgodovinar Strabo (64 pr.n.š. - 23 n.š ), ko omenja transport z vozovi iz Akvileje preko Okre v Nauportus (Šašel, 1974, 10).
10.	Da je na jugu noriškega kraljestva predstavljala mejo Okra, poroča Strabo (IV 208 in VII 292). V zvezi z Okro, kot jo opisujejo Strabo in drugi antični viri, je Jaro Šašel prišel do zaključka, da je njena lokalizacija na območju pod Nanosom oz. pri današnjem Razdrtem, kjer je že v predrimskem obdobju potekala glavna prometna smer proti morju (1974, 9-17).
11.	Najdbe prazgodovinske lončenine (železna doba) poznamo tudi iz Dolenjega Logatca. V skromnem številu je bilo nekaj fragmentov keramike odkritih pri gradnji otroškega vrtca, večjo količino lončenine pa smo našli pri izkopu temeljev za zidavo blokovskega naselja ob Tovarniški cesti oz. ob Jački. Ostanke posodja, ki smo jih odkrili na severo-vzhodnem robu Pustega polja pod Ostrim vrhom, lahko prav tako časovno opredelimo v železno dobo.
12.	Cf. op. 6
13.	Splošno k Tabuli Peutingeriani cf. Šašel, 1975 b, 74-76 z literaturo, Cf. tudi: Chevallier, 1976, 28-34.
14.	Intinerarium Antonini bazira na prepisu neke uradne karte iz obdobja cesarja Antonina Karakale (212-217), v sedanji obliki pa je bil verjetno izdelan v prvih letih vladavine Dioklecijana, med leti 280 in 290 (Chevallier, 1976, 34). Cf. še: Šašel. 1975 b, 77-78).
15.	Šašel, 1975 b, 78 z literaturo.
16.	Osnovna literatura za mansio: Humbert, 1918, 1645-1673; Kubitschek, 1928, coli. 1231-1252; Hiltbrunner, 1988, coli. 602-626.
17.	Poleg mansio Longatico je v antičnih virih za ozemlje Slovenije izpričana še mansio Had-rante (It. Burg) oziromaAdrante mansio (It. Ant.) - to so današnje Trojane.
18.	Humbert, 1918, 1655.
19.	Lazius, 1597, 1006.
20.	Schönleben 1974, 92.
21.	Idem, 1681, 93. Ime »Logatez« navaja že v knjigi »Aemona vindicata«.
22.	Valvasor, 1689, 344.
23.	Linhart, 1788, 306.
24.	»VI römische Meilen von Nauportus und VII von Mutatio ad Nonum, der Strassenrìchtung und dem übereinstimmenden heutigen Namen Loitsch und Logatec, ist eben Unterloitsch als das alte Longaticum anzunehmen; doch sind von dort bisher keine besonderen Funde aus der Römerzeit bekant.« (Hitzinger, 1854, 83).
Ad Nonum, zadnja postaja pred Emono, je stala verjetno pri Logu (cf. Šašel, 1975, 89).
25.	Glej citat pod op. 24.
26.	Ribnikar, 1889, 27.
27.	Kerne, 1889, 38-40.
28.	Rutar, 1899, 32.
29.	».. das westende von Unter-Loitsch bildenen Ortschaft Čevce, welche eine sehr gute con-tinuirliche Quelle besitzt. Hier suche ich also die mansio.« (Cuntz, 1902, 148). Vodni izvir pod cerkvijo Sv. Jožefa na Čevcah omenja tudi Alfonso MUllner (1879, 118).
30.	Graf, 1936, 42-43.
31.	Teoretično možnost, da bi bil Longaticum v Gorenjem Logatcu, je nakazal tudi Jaro Šašel (1970, 521). O arheoloških najdbah in lokalitetah iz območja Gorenjega Logatca (cf. Petru 1975, 191).
32.	Frelih, Mihevc, 1985 a, 228-229.
33.	Frelih, Mihevc, 1985 a, 229.
34.	Analogne kovinske koničaste nastavke, ki so služili za ojačanje kolov pri gradnji mostov, objavlja Heinz Cüppers (1967, 63-64, T. 14:1,2).
35) Slabe, 1974, 122.
36.	Pripoved o Zlatem teletu omenja Mihevc v svoji kroniki z naslovom »Spomini logaškega ve-deža«, ki jo je pisal med leti 1916 in 1937. Rokopis hrani Marija Grom iz Dolenjega Logatca.
37.	»... kakor se pripoveduje je ono zlato tele iz davnih Ajdovskih časov ostalo tukaj in to tele so menda Ajdje po božje častili « Tako zaključuje zgodbo o Zlatem teletu avtor omenjene kronike.
38.	V tej povezavi je nastala ljudska pripoved o zakladih, ki so zakopani pod velikim hrastom na hribu nad Cerkovsko vasjo. Po vsej verjetnosti gre za hrib Velike bukve, saj so tu ljudje pri kopanju peska, v kamnolomu na pobočju vzpetine, večkrat naleteli na arheološke ostaline, katerih izvor so si razlagali s pomočjo domišljije in tako so se razvile številne zgodbe o zakladih. Ljudsko izročilo o zakladu pod hrastom na Velikih bukvah, je prav tako zabeležil Franc Mihevc v svoji kroniki.
39.	Otorepec, 1972, 129.
40.	Šašel, 1974, 259. Raziskave, ki so bile izpeljane na poznoantičnih zaporah do leta 1971, so objavljene v knjigi »Claustra Alpium luliarum 1« (Katalogi in monografije 5, 1971). Za pregled zgodovine raziskav: cf. Šašel, 1956, 86-93; 1971 b, 50 - 52. Cf. tudi: Petru, 1967, 122-126; 1969, 5-24; 1976, 7-32.
41.	Rezultati izkopavanj trdnjave na Hrušici, ki sta jih leta 1971 začela izvajati Narodni muzej iz Ljubljane in Univerza iz Münchna, so objavljeni v posebni monografiji (cf. Ulbert et al.; 1981). Cf. tudi: Šašel, 1988.
42.	Za arheološke raziskave na zapori Verd-Zaplana (cf. Urleb, 1962, 223-224). Na severnem pobočju Smrekovca je bila leta 1981 približno 50 m od rimskega zidu, odkrita jama, ki jo v jamskem katastru vodimo pod imenom »Jama pri rimskem zidu«. V jami je bilo na enem od skalnih blokov, ki se je odluščil od stropa, najdenih več kosov lončenine in poznoantična jagoda od ogrlice, izdelane iz črne steklene paste (Frelih, Mihevc, 1985, 281). V zvezi z zapornim zidom na območju Zaplane je zanimivo tudi sledeče zapažanje. Zaradi varnosti in boljšega pregleda nad terenom ob cestah in vzdolž obrambnega zidu, so Rimljani izsekavali gozd. To dejstvo lahko povezujemo z rezultati palinološke analize zamočvirjene vrtače na Jezercu pri Zaplani, ki so pokazali, da je v nekem obdobju prišlo do izrazitega upadanja bukovih gozdov Namesto njih se pojavi nenavaden vzpon leske, ki je verjetno sproti poraščala goličave, ki so nastajale ob trebljenju bukovih gozdov (Šercelj, 1971, 281). Za celoten potek zidu na relaciji Verd-Zaplana (cf. Šašel, 1971 c. 77-81).
43.	Zid je bil tu dodatno okrepljen z večjim stolpom (cf. Urleb, 1962, 223-224; Petru, 1972, 344-345).
44.	Leben, 1965, 192-193; 1971, 90-91; 1975, 192. Za utrdbo na Brstu cf. tudi: Ciglenečki, 1987, 79. Za numizmatične najdbe (cf. Kos, 1986, 195-196).
45.	Na skrajnem severovzhodnem robu zgornjega platoja hriba Gradišče (646 m) je bilo jeseni 1987 pobranih na površju nekaj ostankov antične lončenine.
46.	O raziskavah obrambnega stolpa na Lanišču (cf. Petru, 1962, 224-226; 1965, 9-10; 1971, 92-93). Novci odkriti pri izkopavanjih stolpa so posebej publicirani (cf. Kos, 1986, 195).
47.	Osnovna literatura za rimske ceste v Sloveniji: Šašel, 1972, 139-144; 1975 b, 74-99 (z literaturo): Premerstein, Rutar, 1899.
48.	Šašel, 1975, 80.
49.	Šašel, 1971 a, 22; 1975, 80.
50.	Cestišče skozi skalni usek je danes v večji meri zasuto in močno poraščeno z grmovjem. V smeri proti Lazam, kjer je tudi dokazana antična poselitev, so ponekod še lepo vidni odseki rimske ceste (za Laze, cf. Urleb, 1983, 227).
51.	Frelih, 1985, 227-228.
52.	Müllner, 1879, 121.
53.	Thalnitscher, 1714, 85. Cf. Premerstein, 1902, coli. 25-26; Schmid, 1923/24, 184. Pri češčenju cestišča se je izkazalo, da so bile ponekod kolesnice zasute z drobnim peskom. Morda je takšno zasipanje kolesnic povezano tudi s popravilom ceste konec 17. stoletja. Usek kolesnic v cestišče poznamo iz trase rimske ceste, ki se po Dolenski poti iz Vrhnike vzpenja proti Logatcu (Vuga, 1970, 148-149).
54.	Antične vire, ki omenjajo bitko, je zbral Jaro Šašel (1971 a, 17-45 s citirano literaturo). Cf. tudi: Vuga, 1984.
55.	Za prestop Teodozijeve vojske preko obrambne linije med Verdom in Zaplano, ter obkolit-veno zasedo, ki jo je na isti zapori pripravljal Evgenij (cf. Šašel, 1971 a, 34; 1988, 15).
56.	Zmaga Teodozija je prispevala k dokončni delitvi imperija na dva dela: vzhodni, kije postal greciziran in zahodni, ki ostane romaniziran.
57.	Problem lokalizacije bitke je še vedno nerešen. Večina avtorjev se nagiba k lokaciji med Zemonom in Vrhpoljem pri Vipavi (cf. Vuga, 1984, 14-19 z literaturo). Med najdbami poznamo iz tega območja en primer podkve, ki morda sodi v antično obdobje (Frelih, 1985 b, 263). Pri obsežnih melioracijskih delih, ki so se leta 1985 odvijala na tem prostoru, nismo našli nobenih arheoloških ostalin, ki bi nas spominjale na zapuščino znamenite bitke.
LITERATURA
1.	Chevallier R., - Roman Roads, London 1976.
2.	Ciglenečki S., - Höhenbefestigungen aus der Zeit vom 3. bis 6. Jh. im Ostalpenraum, Dela 1. raz. SAZU 31/15, Ljubljana 1987.
3.	Cuntz O., - Die römische Strasse Aquileia - Emona, ihre Stationen und Befestigungen, Jahreshefte des Österreichischen Archäologischen Instituts in Wien 5, 1902. coli 139-160
4.	Cüppers H., - Vorrömische und römische Brücken über die Mosel, Germania 45, 1967. 60-69.
5.	Frelih M., - Kalce, Varstvo spomenikov 27, 1985. 227-228.
6.	Frelih M., - Vrhpolje, Varstvo spomenikov 27, 1985, 236.
7. Frelih M., Mihevc A., - Logatec, Varstvo spomenikov 27, 1985. 228-229.
8. Frelih M., Mihevc A., - Zaplana, Varstvo spomenikov 27, 1985. 281.
9.	Graf A., - Übersicht der antiken Geographie von Pannonien, Dissertationes Pannonicae 1, fase. 5, Budapest - Leipzig 1936.
10.	Hiltbrunner O., - Herberge, Reallexikon für Antike und Christentum 13, 1988. Coli. 602-626.
11.	Hitzinger P„ - Die Römerstrassen über die Julischen Alpen und deren Befestigung, Mittheilungen des Historischen Vereines für Krain 9, 1854. 81-87.
12.	Humbert G., - Cursus publicus, Dictionnaire des antiquités grecques et romaines, voi. 1 /2,
1918. 1645-1672.
13.	Josipovič D., - Kamena industrija z Luž pri Šenčurju in neo-eneolitska naselbina na Štefanji gori, Poročilo o raziskovanju paleolita, neolita in eneolita v Sloveniji 12, 1984. 73-83.
14.	Kerne I, - Gorenji Logatec, Logaško okrajno glavarstvo, 1889-34-40.
15.	Kos P., - The Monetary Circulation in the Southeastern Alpine Region, ca. 300 B. C. - A D. 1000, Situla 24, (1984-1985), Ljubljana 1986.
16.	Kubitschek J. W., - Mansio, Real - Encyclopädie der classischen Altertumswissenschaft,
1928. col. 1928. col. 1231-1251.
17.	Lazius W., - Reipublicae Romanae in exteris provinciis bello acquisitis constitutae com-mentariorum Libri duodecim, Francofurti ad Moenum 1597.
18.	Leben F., - Gradišče pri Martinj hribu, Varstvo spomenikov 9, (1962-1964), 1965. 192-193.
19.	Leben F., - Gradišče pri Dolenjem Logatcu, Claustra Alpium luliarum 1, Katalogi in monografije 5, 1971. 90-91.
20.	Leben F, - Martinj hrib, Arheološka najdišča Slovenije, Ljubljana 1975. 192.
21.	Linhart A., - Versuch einer Geschichte von Krain und der übrigen südlichen Slaven, Laibach 1788.
22.	Mihevc A., - Geomorfološka karta ozemlja Logaških rovt, Acta carsologica 14-15, (1985-1986), 1986. 209-218.
23.	Müllner A, - Emona, Archälogischen Studien aus Krain, Laibach 1879.
24.	Oblak-Polajnar M., - Logaška kotlina kot geografska individualnost, Geografski vestnik 31. 1959. 19-44.
25.	Osole F., - Matjaževe kamre - paleolitsko jamsko najdišče, Arheološki vestnik 27, (1976) 1977. 13-34.
26.	Otorepec B, - Iz zgodovine Gorenjega Logatca, Kronika 20/3, 1973. 129-138.
27.	Petru P., - Lanišče - Kalce, Arheološki pregled 4, 1962 224-226.
28 Petru P., - Upravičenost rekonstrukcije posameznih arheoloških spomenikov. Varstvo spomenikov 9, 1962-1964), 1965. 3-11.
29.	Petru P., - Neuere Grabungen an den Clausurae Alpinum luliarum, Studien zu den Militärgrenzen Roms, Köln-Graz 1967. 122-126.
30.	Petru P., - Najnovija istraživanja Julijskih Alpa, Osiječki zbornik 12, 1969. 5-24.
31.	Petru P., - Lanišče nad vasjo Kalce, Claustra Alpium luliarum 1, Katalogi in monografije 5, 1971.92-93.
32.	Petru P, - Novejše raziskave Claustra Alpinum luliarum in kasnoantičnih utrdb v Sloveniji, Arheološki vestnik 23, 1972. 343-366.
33.	Petru P., - Gorenji Logatec, Arheološka najdišča Slovenije, Ljubljana 1975. 191.
34.	Petru P., - Ricerche recenti sulle fortificazioni nelle Alpi Orientali, Antichità Altoadriatiche 9, 1976. 7-32.
35.	Premerstein A. v., - J. G. Thalnitschers Antiquitates Labacenses, Jahreshefte des Österreichischen Archäologischen Instituts in Wien 5, 1902. 7-32.
36.	Premerstein A. v., Rutar S., - Römische Strassen und Befestigungen in Krain, Wien 1899.
37.	Ribnikar V., - Dolenji Logatec, Logaško okrajno glavarstvo, Logatec 1889. 22-33.
38.	Rutar S., - Rimska cesta »Aquileia-Siscia«, Izvestja muzejskega društva za Kranjsko 9/1, 1899. 27-35.
39.	Schönleben J. L, - Aemona vindicata, Salisburgi 1674.
40.	Schönleben J. L, - Carniola antiqua et nova svie inclyti ducatus Carnioliae annales sacro - prophani 1, Labaci 1681.
41.	Schmid W., - Die südlichen Ostalpenländer (Römische Forschung in Österreich 1912-1924), Deutsches archäologisches Institut Römisch-germanische Kommission 15, 1923-1924. 178-241.
42.	Slabe M., - Čevca pri Logatcu, Varstvo spomenikov 17-19 (1), 1974. 122.
43.	Šašel J., - Severovzhodne italske zapore v antiki, Kronika 4, 1956. 86-93.
44.	Šašel J. - Keltisches Portorium in den Ostalpen, Corolla memoriae Erich Swoboda dedicata, 1966. 198-204.
45.	Šašel J., - Longaticum, Real-Encyclopädie der classischen Altertumswissenschaft, Suppl. 12, 1970. col. 521.
46.	Šašel J., - Antični viri, Claustra Alpium luliarum 1 Katalogi in monografije 5, 1971. 17—45.
47.	Šašel J., - Zgodovina raziskovanja, Claustra Alpium luliarum 1, Katalogi in monografije 5, 1971. 50-52.
49.	Šašel J., - Pomen raziskovanja rimskih cest za politično, upravno in kulturno zgodovino, Kronika 20, 1972 139-144.
50.	Šašel J., - K zgodovini Julijsko-alpskega obrambnega področja, Situla 14-15, 1974. 255-260.
51.	Šašel J., - K poselitveni zgodovini in u rbanizaciji Slovenije v antiki, Arheološka najdišča Slovenije, Ljubljana 1975. 63-68.
52.	Šašel J, - Rimske ceste v Sloveniji (viae publicae), Arheološka najdišča Slovenije, Ljubljana 1975. 74-99.
53.	Šašel J., - Ad Pirum - Rimska štabna baza na Hrušici, Kulturni in naravni spomeniki Slovenije 159, 1988.
54. Šarcelj A., - Postglacialni razvoj gorskih gozdov v severozahodni Jugoslaviji, Razprave 4. raz. SAZU 14/9, 1971. 267-293.
55 Thalnitscher J. G., - Epitome Chronologica, Continens Res Memorabiles, Nobilies et An-tiquissimae Urbis Labacensis, Labaci 1714.
56.	Ulbert T. et. al., - Ad Pirum (Hrušica), spätrömische Passbefestigung in den Julischen Alpen, Münchner Beiträge zur Vor - und Frühgeschichte 31, München 1981.
57.	Urleb M., - Zaplana, Arheološki pregled, 4, 1962. 223-224.
58.	Urleb M„ - Laze, Varstvo spomenikov 25, 1983. 227.
59.	Valvasor J. W, - Loitsch, Die Ehre des Herzogtums Krain, Bd. 3, Buch 9-11, Nürnberg 1689. 344-346.
60. Vuga D., - Dolinska pot pri Vrhniki, Varstvo spomenikov 15, 1970. 148-149.
61. Vuga D., - Vipavska dolina, 1, Arheološki vodnik, Kulturni in naravni spomeniki Slovenije 134, 1984.
THE SYSTEM OF ROAD COMMUNICATIONS IN THE REGION OF
LOGATEC
FROM THE PREHISTORIC TIMES TO THE ROMAN PERIOD
Sumary
The Basin of Logatec (Logaška kotlina) centers upon an elongated lowland depression in central Slovenia (i.e. The Inner Carniola), which is surrounded by the hilly uplands in all directions. Throughout the history of the south-eastern Alps the role of this relatively small but more or less self contained Karst region was determined by its intermediary position between the Basin of Ljubljana (Ljubljanska kotlina) in the north-east, The Plain of Planina (Planinsko polje) in the south-east and the Valley of the River Idrijca in the west. Thus, it was linked up to the shortest and most comfortable route leading from south-eastern Central Europe to the outskirts of the Italian Plain.
The sporadic finds of single stone artefacts indicate that already in the Paleolithic and Neolithic (of Aeneolithic?) periods the territory of Logatec was frequented by the Prehistoric hunters, but so far there is no evidence of term settlements such as we know from the bordering regions (e.g. The Basin of Ljubljana). Apparently, the area gained importance during the Iron Age, when the existance of sedentary population is attested by the vestiges of three hillforts on the domineering peaks of the circumjacent mountain ridges: Strmica (625 m), Brst (579 m) and Velike Bukve (580 m). The surface finds from the latter encompass the time span from the 8th or at least 7th century B.C. up to the late Latene period. Since these fortified settlements are, as to the rule, located on the strategically important hieghts which enable control over the outlets from the valley and facilitate its defence in the case of an attack from the outside, they could be assessed of as strongholds securing the main Prehistoric trade route north to south at one of its conjectural turning points (towards the Plain of Planina in the southeast and the Valley of Idrijca in the west). In the preparatory stages of the Roman conquest of lllyricum (2n<1 and 1s< century B.C.) these very passes have apparently been used by the legions advancing towards the Basin of Ljubljana.
It is well possible that the Basin of Logatec first saw Roman soldiers as early as 129 B.C., i.e. during the military campaign against the tribe of Taurisci, who had - according to Strabo (4, 6, 12) - held the nearby portorium Nauportus (Vrhnika), which lies only 10 km north of Logatec. However, shortly after the final occupation of the Kingdom of Noricum and its due incorporation into the Empire (about 10 B.C.), the old route leading to the Basin of Ljubljana by way of Postojna and the Plain of Planina, was superseded by a newly built section of the later via Gemina from Aquileia to Emona (Ljubljana). This road, the construction of whch probably started under Augustus (cf.e.g. Rufius Festus, c. 7: ... Sub luiio Octaviano Caesare Augustu per Alpes lulias iter factum est...), diverted from the traditional prehistoric route in the Valley of Vipava (Vipavska dolina) at the Town of Ajdovščina (i.e. the Roman Castra apud Flu-vium frigidum)./4f this point it turned eastwards and ascended the mountain ridge parallel to the Valley of Vipava (i.e. the Roman Ocra mons?) taking advantage of the Pass of Col, which leads to the height of Hrušica (i.e. Ad Pirum summas Alpes).77ie-refrom it went slowly downhill untili it reached the Basin of Logatec near the village Kalce, where the Roman road probably merged with the preexistent network of pathways, taking advantage of a natural crossroad. Further on, it must have run through the lowland territory parallel to the slopes of the hilly border area. The north-western outlet from the valley near the prehistoric stronghold Strmica was apparently adopted for its convenient position as the smoothest passage down to the Town of Vrhnika (i.e. Nauportus) in the Basin of Ljubljana.
It is well possible that the Basin of Logatec first saw Roman soldiers as early as 129 B.C., i.e. during the military campign against the tribe of Taurisci, who had - according to Strabo (4, 6, 12) - held the nearby portorium Nauportus (Vrhnika), which lies only 10 km north of Logatec. However, shortly after the final occupation of the Kingdom of Noricum and its due incorporation into the Empire (about 10 B.C.), the old route leading to the Basin of Ljubljana by a newly built section of the later via Gemina from Aquleia to Emona (Ljubljana). This road, the construction of which probably started under Augustus (cf.e.g. Rufius Festus, c. 7:... Sub luiio Octaviano Caesare Augusto per Alpes lulias iter factum est...), diverted from the traditional prehistoric route in the Valley of Vipava (Vipavska dolina) at the Town of Ajdovščina (i.e. the Roman Castra apud Fluvium frigidum)./4t this point it turned eastwards and ascended the mountain ridge parallel to the Valley of Vipava (i.e. the Roman Ocra mons?) taking advantage of the Pass of Col, which leads to the height of Hrušica (i.e. Ad Pirum summas Alpes). Therefrom it went slowly downhill untili it reached the Basin of Logatec near the village Kalce, where the Roman road probably merged with the preexistent network of pathways, taking advantage of a nutural crossroad. Further on, it must have run through the lowland territory parallel to the slopes of the hilly border area. The nort.western outlet from the valley near the prehistoric stronghold Strmica was apparently adopted for its convenient position as the smoothest passage down to the Town of Vrhnika (i.e. Nauportus) in the Basin of Ljubljana.
Our present knowledge of this section of the via Gemina depends on twofold information. On the one hand its approximate lenght and direction could be determined on the basis of the itineraria and other scanty written records from Antiquity, while, on the other hand, the systematic archaelogical topography and sound excavations made it possible to study the trail and construction of the road in more detail. As to the territory in question by far the most valuable written testimony is the name of the Roman overnight halt Longaticum, which is supplied by the Intinerarium Antonini Augusti (3rd century A.D.), Intinerarium Burdigalense (r»> century A.D.) and the famous
Tabula Peutingeriana (3rd century A.D.). Undoubtedly, this mansio was situated somewhere in the Basin of Logatec, but its precise location in the region has excited much scholarly controversy. The mediavel and preindustriai disposition of settlements in the plain was namely centered on two distinct villages, which have only recently merged into a single town: Gorenji Logatec (i.e. »the upper« Logatec) in the south-west and Dolenji Logatec (i.e. »the lower« Logatec) in the north-east. Since the name Logatec they have in common almost certainty echoes the Latin designation Longaticum, both localities could claim to be legitimate descendants of the Roman mansio. However, the paucity of the material remains from Antiquity »in situ« does not allow for any definite solution to the problem. Fortunately, the latest archeological reserach yielded important results also in this respect.
In addition to the previously detected Roman finds in the area (e.g. a bronze statuette of Mercury; 1st or 2nd century A.D.; Ljubljana, Narodni muzej) the latest casual discoveries in the uninhabiteh surroundings of Gorenji Logatec bespeak conjectural allocation of a Roman settlement in the fields to the south of the beforesaid prehistoric stronghold Velike bukve. Apart from the prehistoric as well as Roman pottery, small pieces of glass, fragmentary tegulae, animal bones and a considerable quantity of iron slag, which could be dated only approximatively, a few coins (e.g. Valerianus and Constantine I) and a bronze fibula (2nd or 3rd century A.D.) attest to its survival up to the troubled times of late Antiquity. On the other hand, sound excavations, carried out on the slopes of the hillock Naklo in the area of Dolenji Logatec, have brouhgt to light eleven graves apparently pertaining to a larger Roman necropolis. On the basis of three fragmentary oil lamps and a bronze belt buckle of the »Omega« type they are loosely datable to the period between the 1st and 4th century A.D. and are, therefore, more or less contemporaneous with the finds from Gorenji Logatec. Still, the distance between the two sites does not automatically allow for a conclusion that the cementary, traced in Dolenji Logatec, must have been attached to the contemporary settlement in the neighbourhood of Gorenji Logatec, unless we assume the Roman mansio extending all along the main road in the approximate length of at least 2 km. The other possible explanation would be, of course, that there were two distinct settlements in the Basin of Logatec already in Antiquity. Anyhow, it is for the lack of corroborative evidence as yet impossible to reach the conclusion, which of the two localities could be identified with the overnight halt for the officials of the cursus pub-licus mentioned by the itineraries, even if some indications speak in favour of Dolenji Logatec.
In connection with the inquiry into the position of Longaticum as one of the central points of the communication network in the region, sound excavations of the road itself have taken place not far from the village Kalce. They have yielded the folowing results: the trail of the Roman higway was cut into the living rock and was on its exposed northern kerb bordered with rows of stone block. Among the spare finds most conspicuous were the iron nails and herseshoes, which could easily date from the Middle Ages or the Modern period since the track had apparently been in use at least up till the late 17th century (as attested by a silverpiece of the emperor Leopold I of Austria from 1680).
During the period of relative prosperity and political stability established by the pax Romana in the south-eastern Alps in the course of the first two centuries A.D, the Basin of Logatec had obviously played a secondary role of a transitional territory of lesser strategical importance. However, this has changed dramatically with the gradual decline of Roman military and economic power from the late 2nd century
onwards. In consequence, the complicated system of deference fortifications had been built in the region by the 4th century A.D. It was generally known as Claustra Al-pium luliarum. Owing to its conveniet intermediate position the territory of Logatec was incorporated into the second defence line in the rear of the most exposed sections of the limes raised on the mountain ridges above Nauportus (i.e. Vrhnika), Clearly, the fortifications around the Basin of Logatec centred on the protection of the road. They consisted of the claustra proper (i.e. defence walls with towers) and of smaller selfcontained fortresses (castellum, burgus) constructed on the domineering heights such as Martinj hrib (guarding the access to the road Emona - Tarsatica) and Lanišče (protecting the main route Emona - Aquileia).
Curiously enough, the eventual disintegration of this defence line was not brouht about primarily by the fatal barbarian incursions after 400. It fell victim to internal strugles of the late Empire which culminated in the Battle at the Fluvius Frigidus (i.e. Ajdovščina) in 394. The Claustra Alpium luliarum, initially occupied ty the troups of the usurper of the West, Eugenius, were at the time taken and ransacked by the forces of the trimphant emperor Theodosius the Great, who was advancing from the east. The results of the archeological research confirm the reports of contemporary authors (e.g. Turranius Rufinus), insofar as they have not furnished unequivocal material evidence that Roman settlements in the Basin of Logatec survived in the 5th century.
RAZVOJ AMATERSKEGA GLEDALIŠČA V LOGATCU
Nataša Polajnar, študent Oddelek za etnologijo Filozofska fakulteta Univerza Edvarda Kardelja v Ljubljani
Želja po igranju, umetniškem ustvarjanju in družabnosti, je bila, je in bo prisotna povsod. Človek je zmožen svoj notranji svet prenašati na druge. Potrebna je le pobuda in dobra volja. Tako nastane amaterska gledališka skupina, ki s svojim delom zaživi v domačem okolju.
V nalogi bom poskusila prikazati delovanje amaterskega gledališča v Dolenjem Logatcu, kjer je bila ta dejavnost zelo razširjena.
Gledališko dejavnost v Dolenjem Logatcu lahko razdelimo na štiri večja obdobja:
-	prvo obdobje zajema čas od leta 1907-1914,
-	drugo, ki je najbolj ustvarjalno, predstavlja čas med obema vojnama, točneje, čas med leti 1921-1941, saj so po koncu 1. svetovne vojne Logatec okupirali Italijani,
-	tretje je čas od konca 2. svetovne vojne do 1960/61,
-	četrto in hkrati zadnje obdobje pa je čas med leti 1966/67 in 1987. Gledališke skupine so vse do 2. svetovne vojne delovale v okviru raznih društev. Glede na do sedaj poznane in dostopne pisne vire, naj bi bilo rojstvo gledališke
dejavnosti povezano z ustanovitvijo Katoliškega prosvetnega društva Dolenji Logatec, leta 1907.
V skupini za etnologijo sta sodelovali: Nataša Polajnar (mentor) in Breda Pivk.
Žal imena prvih iger v virih niso zapisana, leta 1908 pa že zasledimo naslednje igre: Rokovnjači, Nemško ne znajo, Mlinar in njegova hči, Zaklad, Revček Andrejček, Moč uniforme, Domen, Krivoprisežnik,________
Število predstav se je iz leta v leto večalo, vrhunec v prvem obdobju pa predstavlja leto 1913, ko so zaigrali 12 iger. Imena vseh iger so zapisana v seznamu na koncu.
število
predstav
1908091011 12131415161718 leto
Diagram iger Katoliškega prosvetnega društva Dolenji Logatec 1908-1918
V	istem obdobju je delovalo tudi Sokolsko društvo, ki pa se je bolj ukvarjalo s telovadbo in drugimi dejavnostmi.
»O dramskem odseku so v društvu razpravljali že pred prvo vojno, toda bilo je premalo zanimanja, ustanovitev pa bi pomenila tudi »velike stroške in malo koristi«, saj bi se morali prijaviti k zvezi dramatičnih društev v Ljubljani.«1
V	drugem obdobju, torej v času od leta 1921 do 1941, so se poleg obeh vodilnh društev, Sokolov in Orlov, pojavila še druga društva s svojimi gledališkimi skupinami.
1	Rozman Boris, Sokolsko društvo Dolenji Logatec 1908-1941. Notranjski listi 3, izdala Kulturna skupnost Cerknica, str. 130.
Marijina družba je delovala v okviru cerkvenega leta. Igrali so na Materinski dan in Marijin praznik v mesecu marcu, predstavili so se tudi v mesecu maju in decembru na dan Brezmadežne. Uprizorili so naslednje igre: Vestalka, Kavarica in kuharica, Izgubljeni raj, Saški sestri, Ljubezen Marijinega otroka, Za srečo, burki Pri gospodi in Luknja v namiznem prtu, Snidenje, Materin poljub........
Na odru Katoliškega prosvetnega društva je nekajkrat nastopila tudi prostovoljna gasilska četa z igrami: Daj mi rož rdečih, Krivoprisežnik, Grunt,____
V tem obdobju je gledališko skupino dobilo tudi Sokolsko društvo. Igrali so v novem Sokolskem domu, ki so ga zgradili leta 1923.
Dramski odsek si je zadal osnovno nalogo, da bo širil med ljudmi prosvetno kulturo.
Ves čas delovanja se je odsek srečeval s problemi, ki jih je bolj ali manj uspešno reševal. Na začetku je z igrami, ki jih je prirejal, žel veliko pohval. Dobro so bile obiskane, a denarne pomoči, ki jim je bila najbolj potrebna, ni bilo. Za delo so bili pripravljeni vsi, toda funkcij niso radi sprejemali. Po sedmih letih rednega delovanja je bil leta 1928 odsek razpuščen ravno zaradi tega, ker niso mogli dobiti novega predsednika. Ta problem so sicer rešili, toda pojavili so se drugi. Predstave so bile slabo obiskane, s tem se je zmanjšal tudi zaslužek, ki je bil tako pičel, da so si bli za proslavo ob obletnici društva prisiljeni sposoditi kostume v tedanjem Narodnem gledališču v Ljubljani. Del gledalcev jim je vzel kino, del jih je hodil na predstave Katoliškega prosvetnega društva, ki je bilo v tem času zelo močno.
Na igro Revček Andrejček so se temeljito pripravljali in zabeležili so »moralni in gmotni uspeh«. Igrali so v glavnem ob različnih priložnostih kot so silvestrovanje, pustovanje, praznovanje obletnic društva ali države. Kadar so imeli možnost, so odšli tudi na gostovanja.
Najraje so uprizarjali komedije, ki so jih ljudje radi gledali. Veliko zanimanje je bilo zlasti za Špansko muho, Slabo vest, Užitkarje, Scapinove zvijače, Kovačevega študenta. Lotili so se tudi Cankarjevega Pohujšanja. V vseh igrah pa so želeli vzbujati malo več »bratske ljubezni, ki jo v Logatcu primanjkuje.«2
Izmed vseh naštetih gledaliških skupin je bila skupina pri Katoliški prosvetni zvezi najbolj aktivna. Podatki o njenem delovanju so zapisani v »Zapisniku odborovih sej in občnih zborov dramatičnega odseka« in v »Glavni blagajniški knjigi«. Iz teh dveh del sem črpala največ podatkov.
Zaradi pisnih podatkov, ustnih informacij in ohranjenih fotografij, bom to skupino v nadaljnjem pregledu natančneje predstavila. S tem pa nikakor nočem zanemariti dela ostalih skupin in poudarjati razlik, ki so jih pogojevala različna društva, temelječa na različnih političnih pogledih. Vsem, tem in onim, je bila skupna želja po igranju, ustvarjanju in širjenju kulturne zavesti.
Katoliško prosvetno društvo si je leta 1910 zgradilo Društveni dom na Griču, kjer je imel dramski odsek svojo dvorano z odrom, kasneje pa je dobil še garderobo.
Od tega leta dalje, je bilo tu prizorišče uspešnih dramskih predstav.
Gledališka sezona se je pričela ponavadi septembra, končala pa meseca maja. Skoraj vsake tri tedne so pripravili nove igre, ki sojih predstavili ob sobotah in nedeljah.
Pri igrah so pobirali vstopnino, z nabranim denarjem pa so pokrili stroške in nakupili nove tekste.
2	Rozman Boris, Sokolsko društvo Dolenji Logatec 1908-1941. Notranjski listi 3, izdala Kulturna skupnost Cerknica 1986, str. 130.
Kot primer naj navedem igro Mlinar in njegova hči, ki so jo igrali 16. 10. 1910. leta. Z vstopnino so takrat dobili 147 kron, za stroške so odšteli 37 kron, z ostalim denarjem pa so si v novembru kar trikrat nakupili knjig za igre pri Katoliški bukvami. Za ta nakup so odšteli približno 20 kron.3
Leta 1915 so Društveni dom zasedli vojaki in s tem je bilo prekinjeno kulturno delovanje. Za tri leta so dom spremenili v vojaško bolnico in ambulanto.
Leta 1918 je gledališče zaživelo le za kratek čas, saj so Logatec že leta 1919 zasedli Italijani. V kraju so ostali dve leti.
Z letom 1921 je gledališka dejavnost ponovno zaživela in tako se je pričelo novo uspešno igralsko obdobje. Predstave so se vrstile iz meseca v mesec, igralske vrste so postajale vedno bolj močne.
Leti 1923 in 1930 predstavljata višek igralske dejavnosti. V obeh letih so zaigrali 16 iger. Skoraj vsak mesec sta bili na odru dve novi premieri.
število
predstav
19212223242526272829303132333435363738394041
leto
Diagram gledaliških predstav v obdobju 1921-1941.
3	Glavna blagajniška knjiga.
P	1	8	15	22	29		5	12	19	26		5	12	©	26		© 9		16	23	O KN
T	2	9	16	23	30		6	13	20	27		6	13	20	27		3	10	17	24	
S	3	10	17	24	31		7	14	21	28		7	14	21	28		4	11	18	25	
Č	4	11	0	25		1	8	15	22		1	8	15	22	29		5	12	19	26	
P	5	12	19	26		2	9	16	23		2	9	16	23	30		6	13	20	27	
S	6	13	20	27		3	10	17	24		3	10	17	24	31		7	14	21	28	
N	7	14	0	28		4	©	18	25		©	11	18	25		1	8	©	122	29	
	MAJ					JUNIJ					JULIJ					AVGUST					
P		7	14	©	28		4	11	18	25		2	9	16	23	30	6	13	20	27	
T	1	8	15	22	29		5	12	19	26		3	10	17	24	31	7	14	21	28	
S	2	9	16	23	30		6	13	20	27		4	11	18	25	1	8	15	22	29	
Č	3	©	117	24	31		7	14	21	28		5	12	19	26	2	9	16	23	30	
P	4	11	18	25		1	8	15	22	29		6	13	20	27	3	10	17	24	31	
S	5	12	19	26		2	9	16	23	30		7	14	21	28	4	11	18	25		
N	6	13	20	27		3	10	17	24		1	8	15	22	29	5	©	19	26		
	SEPTEMBER					OKTOBER					NOVEMBER					DECEMBER					
P		3	10	17	24	1	8	15	22	29		5	12	19	26		3	10	17	24	31
T		4	11	18	25	2	9	16	23	30		6	13	20	27		4	11	18	25	
S		5	12	19	26	3	10	17	24	31		7	14	21	28		5	12	19	26	
Č		6	13	20	27	4	il	18	25		©	8	15	22	29		6	13	20	o- C\l	
P		7	14	21	28	5	12	19	26		2	9	16	23	30		7	14	21	28	
S	1	8	15	22	29	6	13	20	27		3 :	10	17	24		1	®15		22	29	
N	2	9	16	23	30	7	©	21	0		4 :	11	18	25		© 9		16	0	30	
Datumi gledaliških predstav leta 1923.
O svojem delu so redno poročali na letnih občnih zborih. 28. 1. 1928 so zapisali naslednji pregled dela za leto 1927: »Bilo je 13 odborovih sej. Uprizorilo se je 6 dram, med temi se je drama Zlatarjevo zlato igrala trikrat, 10 burk ali veseloiger, med njimi tudi dramska pripovedka Martin Krpan, ki se je igrala trikrat. Dramatika je pripravila tudi proslavo Rapalskega dne. Tokrat so nastopili tudi drugi odseki. Bilo je vsega skupaj 26 predstav?
Leta 1932 je društvo praznovalo svojo 25-letnico. Ob tej priložnosti so podelili
častno diplomo Francu Poženelu, zaslužnemu članu, igralcu in pobudnikujtram|kega
odseka. V govoru je bilo rečeno naslednje: »Veliko vlogo za povzdigo prosvete in ljudske izobrazbe igrajo brez dvoma ljudski odri, med našim ljudstvom. Tukaj pride naš materin jezik izrazito do veljave, tudi preprostemu človeku je dana možnost, da v izražanju in besedi pokaže lepoto in bogastvo slovenskega jezika. Zato sodi razvoj dramatike med največje kulturne prireditve zadnjega časa.«5
V dramskem odseku pa so imeli tudi težave. 9. 11. 1936 so ne Ustanovnem občnem zboru zapisali: »Preteklo je že polnih šest let, kar se je vršil zadnji občni zbor dramatičnega odseka. Med tem časom je Prosvetno društvo doživelo svoj konec in tako tudi vsi njemu pripadajoči odseki. Po hudi borbi je bilo Prosvetno društvo pred dobrim letom zopet na novo vzpostavljeno, vendar smo bili še eno leto brez dramatičnega odseka, zato se nam je zdelo potrebno, da zopet ponovno zaživimo. Težavno je bilo, ko ni bilo nikakega odbora, ki bi skrbel za igre in drugo. Tekom teh šestih let pa smo vseeno igrali in sicer pod imenom Katoliške akcije. Igralo seje lepo število iger. Zadnje leto so se igrale precej velike igre v katerih je nastopilo veliko novih igralcev in igralk.«6
In kako je to društvo sploh delovalo?
Izmed članov in članic so izbrali odbor, ki je bil sestavljen iz treh ali štirih odbornikov in treh ali štirih odbornic. Poleg odbora so izvolili tudi predsednika, voditelja, tajnico in arhivarja Naloga vseh izvoljenih je bila, da skrbijo za delovanje skupine, določajo igre in delijo vloge.
Vloge je na začetku razdeljeval voditelj oz. predsednik, kar pa je večkrat povzročilo težave, saj so bili igralci občutljivi zaradi boljših in slabših vlog.
Leta 1930 je prišlo tudi do sprememb pri določanju iger. Do takrat so jih določali sproti na tedenskih sejah, sedaj pa je Jerman Remigij, zaslužni član in igralec, predlagal, da bi igre določali za mesec dni naprej. Na tak način so se lažje pripravljali za naslednje predstave, bilo je več časa za nakup novih tekstov in za prepisovanje le-teh.
Igrali so različne vrste iger, od burk, dram, ljudskih iger s petjem, do tragedij. Izvajali so dela domačih in tujih avtorjev. Besedila so kupovali pri Prosvetni zvezi v Ljubljani, dobili so jih v Rokodelskem domu, Jugoslovanski knjigarni, Poselski zvezi v Mariboru,
Na prvi odborovi seji 11. 11.1936 je bilo v zvezi z igrami zapisano: »... tajnica naj piše: Prosvetni zvezi za Gugornovo božično igro Kralj z neba, Prosvetnemu društvu iz Ljutomera za igro Mutec Osojski in Prosvetnemu društvu v Čemšeniku za igro Za hrepenenjem po materi.«7 Za vsako izposojeno so morali plačati določeno vsoto denarja, tekste pa je potem prepisovala tajnica ali katera druga članica. Za prepis vsake igre je prepisovalka dobila 20 din.
»Leta 1937 so uredili svojo »dramatično knjižnico«, v kateri so si lahko izposojali knjige člani domače in tuje gledališke skupine. Poverjenik je imel svojo blagajno za izposojo iger in garderobe. V tem času so za izposojo plačali približno 40 din.«® Leta 1930 je prišlo do sprememb med vrstami članov in članic. Tedaj se je porodila potreba in ideja po pridobivanju novega igralskega kadra. Za nove člane naj bi priredili »vaje oz. dramatično šolo, kjer bi se izobraževali in pripravljali za igre.«9
Zapisnik odborovih sej in občnih zborov dramatičnega odseka.
7	Zapisnik odborovih sej in občnih zborov dramatičnega odseka.
8	Ibid.
9	Zapisnik odborovih sej in občnih zborov dramatičnega odseka.
Seznam igralcev in igralk je postajal vedno daljši, razvidno pa je tudi, daje v društvu sodelovalo tudi po več članov iz ene družine. Nekateri so v društvu sodelovali dalj časa, drugi manj. Vsaj dve generaciji sta se zamenjali v 34. letih delovanja, vloge, ki so jih nekoč igrali starši, so prevzeli njihovi otroci.
Za ilustracijo prilagam dva diagrama članov in članici za sezoni 1927/28 in 1936/37. Razvidno je, da seje število članov in članici v devetih letih znatno povečalo, ves čas pa so prevladovali člani.
Sezona 1927/28 članice
člani
Sezona 1936/37 članice
člani
Socialna struktura igralcev je bila različna. Sodeloval je lahko vsak, ki je imel veselje in voljo do igranja.
Vsi so sodelovali na različnih področjih, režiser je bil večkrat igralec, šepetalka je bila tajnica in igralka. Eden izmed članov je skrbel za nakup šminke in lasulj, drugi je skrbel za izposojo kostumov, ki sojih dobili v Ljudskem gledališču in pri Prosvetni zvezi v Ljubljani. Za izposojo so plačali, prepeljali pa so jih z vlakom.
Kulise so izdelovali sami, postavljali pa so jih možje, ki so bili zaposleni pri železnici in so se v Logatec priselili.
Zastor, na katerem je bil narisan Blejski otok, so dvigali in spuščali na roko preko kolesa.
Gledališče je imelo tudi svoje kontrolorje kart in redarje.
Vse do napeljave elektrike, je bilo gledališče razsvetljeno s petrolejkami.
Obiskovalce so večinoma vabili na predstave ustno, leta 1925 pa so prvič zapisali podatke o izdelavi plakatov. Risali so jih na roke, nalepljeni pa so bili po vsem kraju na najbolj izpostavljenih točkah.
Predstave so bile namenjene vsem. Redno jih je obiskoval župnik s kuharico, prišli so stari in mladi, družine z otroki in mladi pari. Za obisk predstave so oblekli najlepše obleke, saj je bila vsaka nova igra velik dogodek.
Sedeži v dvorani so bili oštevilčeni, cene vstopnic pa različne. Obiskovalci so za parter odšteli 6-8 din, za stojišče pa 2 din. Odmore med predstavmi so preživeli zunaj pred domom. Pri igri Na osojah leta 1937 pa je med odmorom igral orkester.
Večkrat se je skupina predstavila tudi izven svojega kraja. Z Veroniko Deseniško so 26. 2. 1928 gostovali v Ljudskem domu v Mostah, z igro Zlatopoljčan so nastopili 13.12.1936 v Rovtah, z Dobrim vojakom Švejkom so se 25_. 4.1937 predstavili v Hotedršici, v Žireh pa so nastopili 28. 3. 1940 z igro Krvava Španija.10
Tuje skupine v Logatcu menda niso nikoli nastopile, zabeleženo je le gostovanje sosednje gledališke skupine iz Gorenjega Logatca. 19. 3. 1931 so se predstavili z igro Prisega ob polnoči.11
10	Zapisnik odborovih sej in občnih zborov dramatičnega odseka.
11	Ibid.
Logačani pa so večkrat odšli na predstave na Vrhniko v Rokodelski dom.
Ob dejavnosti odraslih, pa ne smemo pozabiti na igralsko skupino otrok, ki je uprizorila več uspešnih iger. Predstave so imeli v kašči ali pa pod kozolcem. Med drugim so igrali igro Vanda, Indija Koromandija in Kameno srce. Z neko igro so zbrali denar za misijon v Bengaliji Denar so poslali Misijonski družbi v Ljubljani, dodali pa so željo, da bi bilo odkupljenemu otroku ime Janez. Čez nekaj mesecev so dobili fotografije in leseno ploščico na kateri je bila zahvala. Sporočili so, da je dečku ime Janez. Pri tej igri za Misijon so igralci uporabljali lanene brade in lasulje.
S tem zaključujem pregled delovanja amaterskega gledališča v drugem obdobju, torej med leti 1921-1941
Vse igre iz prvega in drugega obdobja so predstavljene v diagramu, dodajam pa še celoten seznam po abecednem redu. Ponekod so dodane fotografije, ki sem jih uspela zbrati na terenu in predstavljajo pomembno arhivsko gradivo v zvezi s preučevanjem amaterske gledališke dejavnosti v Dolenjem Logatcu.
Igra Mariša, ki so jo zaigrali 2. 2. in ponovili 2. 3. 1941, je zadnja igra pred krvavo igro druge svetovne vojne, ki je cela štiri leta divjala v svojem smrtonosnem plesu po odrih tisočerih življenj. Te igre ni nihče hotel gledati, sama se je neobzirno vsilila in zatemnila vso dvorano. Za to zadnjo igro so v »Zapisniku« ostali prazni listi, ki ne bodo mogli nikoli spregovoriti z veselim glasom. V svoji neizprosni belini bodo lahko le nemo kričali.
Kljub težkim razmeram so ljubitelji gledališča uspeli pripraviti vsaj eno igro - Veroniko Deseniško.
V tem vojnem obdobju pa je nastal tudi rokopis »igrokaza« Peter. Napisal ga je verjetno domačin J. Gostiša, delo pa je bilo najdeno med njegovo zapuščino. Na zadnjo stran je zapisal: »Igrokaz Peter je v grobem izdelan 8. marca 1944; začel sem ga pisari poleti leta 1943, ko so bili še Lahi v deželi. Petra hočem še dobro spiliti in obrusiti, da bo vreden očeta in naroda. Logatec, Kalce 2, 8. III. 1944.«
Rokopis »igrokaza« Peter je gotovo pomembno odkritje, ki dokazuje, da v Logatcu niso le igrali ampak, da so imeli tudi svoje pisatelje iger. Koliko je bilo domačih avtorjev, kje in koliko je še takšnih rokopisov in koliko so sploh igrali tudi take igre, ostaja odprto vprašanje.
Po drugi svetovni vojni so Logačani pognali s skupnimi močmi gledališko kolo v novo ustvarjalno obdobje.
Glede na plakat, ki ga prilagam na koncu teksta, je razvidno, da je leta 1947 že delovalo Krajevno ljudsko gledališče Dolenji Logatec. Prva igra po letu 1945 je bila Finžgarjeva igra Razvalina življenja, igra Tuje dete pa je bila otvoritvena predstava za sezono 1947/48. Režiral jo je Jerman Remigij, prvi povojni organizator gledališke dejavnosti. Za svoje uspešno delo je prejel leta 1949 priznanje Ljudskega prosvetnega sveta Dolenji Logatec, ki ga prilagam na koncu teksta. Umrl je leta 1949, takrat pa so tudi po njem poimenovali gledališko skupino.
Od tega leta dalje, pa verjetno vse do leta 1956, je v kraju tako delovalo Sindikalno kulturno umetniško društvo »Remigij Jerman« - Dolenji Logatec. Uorizorili so več iger, med njimi igro Veriga, Celjski grofje, Inšpektor na obisku,... Fotokopije plakatov prilagam na koncu teksta.
Delovali so v Narodnem domu, v nekdanjem Sokolskem domu, ki so ga leta 1951 prenovili. Postavili so nov oder in garderobo.
Nekaj igralcev, med njimi je bil mizar, je izdelovalo kulise, drugi so skrbeli za masko, tretji za luč, ....
Kostume so si sposojali za večje igre v Ljubljanskem gledališču in pri Prosveti.
Plakate za predstave so tiskali v Ljubljani. Nekaj jih je danes ohranjenih pri Janezu Gostiši in so vsi priloženi.
Leta 1956 so se igralci predstavili ponovno pod novim imenom in sicer Ljudsko prosvetno društvo »Jerman Remigij« Dolenji Logatec. V tem času so uprizorili igro Globoko so korenine, Divji lovec, največji projekt pa je bila opereta v treh dejanjih Habakuk, delo Rudolfa Doboviška. Nastopilo je okrog 50 ljudi, poleg igralcev so nastopili mešani pevski zbor, orkester LPD »Remigij Jerman« in balet. Delo je režiral Vinko Gostiša, dirigent je bil Alojz Velkavrh, koreografsko delo pa sta prevzela prof. Tone Šlibar in Marija Dobenc Delo, ki je zahtevalo veliko truda in znanja, je poželo velik uspeh. Po ustnem poročilu naj bi to delo doživelo kar 18 ponovitev.
Gledališče se je večkrat predstavilo tudi tuji publiki.
V	Starem trgu so nastopili z igro Trojčki, tja pa so se peljali s tovornjakom, na katerem je bil velik napis »Logaški Trojčki«.
V	Žireh so se predstavili z igro Divji lovec. Sodelovanja z Žirovčani so bila menda zelo močna, o tem naj bi govorila tudi za to posebej napisana pesem.
Jeseni 1947 so v Dobravi igrali Nušičevo igro Doktor. Tja jih je odpeljal avtoprevoznik s tovornjakom, saj so s seboj odpeljali vse rekvizite in kulise. Igro so Dobravčani sprejeli z velikim zanimanjem.
Junija 1949 so nastopili v Šentjakobskem gledališču v Ljubljani. Z igro Globoko so krenine so se udeležili tekmovanja amaterskih gledališč. Po mnenju uradne kritike, so igralci preveč posnemali ljubljansko Dramo. Mnoge je ta izjava močno prizadela.
Gostovali so tudi v drugih krajih Slovenije. Večkrat so nastopili na Rakeku, Vrhniki, v Litiji, Borovnici, Idriji,...
Gledališka skupina pa je delovala tudi na pedagoškem področju. Z vedno težjimi deli je poskušala vzgajati gledalce, za to pa je bilo potrebno veliko časa.
Vse do leta 1953 je bila dvorana polna domačega občinstva, z izgradnjo industrije in z novimi stanovanjskimi bloki pa so v kraj prišli priseljenci. S tem se je počasi razbijala homogenost gledalcev, upadlo je zanimanje za predstave.
Leta 1960/61 je gledališka skupina razpadla. Eden izmed vzrokov je bil tudi finančni, saj se z izgubo lastnega bifeja v domu in z manjšim številom obiskovalcev niso mogli več vzdrževati. Igra Dedinja je bila zadnja domača predstava.
V	60. letih so bili poizkusi oživitve gledališke dejavnosti brez uspeha. Vrzel so hoteli zapolniti z gostovanji. V Logatcu je tako nastopilo MGL z igro Drevesa umirajo stoje. Igra je publiki ostala nesprejemljiva, bila je preveč oddaljena od potreb in želja.
60. leta pomenijo torej upad gledališke dejavnosti. Razni poizkusi niso uspeli, počakati je bilo potrebno na ugodnejše razpoloženje. Konec 60. let so se pojavile nove pobude, ki so v 70. letih povzročile ponovno rojstvo gledališke dejavnosti.
Leta 1972 se je predstavila nova skupina Mladost z igro Analfabet. Ob tej priliki je bilo v Logaške novice zapisano naslednje: »Trdoživo vztraja pri iskanju novih možnosti gledališka dejavnost, ki se mora naslanjati samo na mlade, celo na najmlajše moči. Nušičev Analfabet je navdušil občinstvo in na novo vlil upanje v nas, da dramatika osvaja .. ,«12
Skupina je pod vodstvom Rudija Čamernika pripravila leta 1973 naslednje predstave: Klopčičevo Mati, ljudsko veseloigro Kam iz zadreg in igrico Dedek Mraz prihaja. Ob tem so zapisali v krajevni časopis: »Če pojde vse tako naprej in želimo, da
12	m/š, Kulturni utrinki. Logaške novice 5, maj 1972, str. 6.
pojde, se nam ponuja prava »gledališka pomlad«, ki bo rodila nove, morda pomembne gledališke dosežke.«13
V tem letu so se skupaj z Instrumentalnim kvintetom preizkusili tudi v zabavnem večeru. Predstavo 3 x 3 = 10 je režiral Marcel Štefančič, sceno je postavil Janez Maček, vodja ansambla pa je bil Marjan Lampe.«14
Delovna vnema in uspehi so se vrstili iz leta v leto. Leta 1975 so pripravljeni eno največjih uspešnic - Matiček se ženi. Poglejmo, kaj so takrat zapisali v Logaške novice.15
»Igralci so pokazali skrbno in dobro naštudirano predstavo. Zahtevne like od vedrih in pristnih do sprenevedavih in nadutih so odigrali tako, kot le moremo pričakovati od dobro uigrane gledališke skupine. Vsem, prav vsem so vloge »ležale«, tako da nastopajoče lahko ocenimo z najvišjim priznanjem.
Režiser dr. Mirko Zupančič (naš rojak, sicer redni profesor na Akademiji za gledališče, film in televizijo v Ljubljani) ni imel lahkega dela. Kot gledališki strokovnjak in kritik je s svojim konceptom dokazal, kaj se da doseči na področju skoraj omalovaževanega amaterskega odra, zlasti še v času takoimenovanih »kriz slovenskega gledališča«. Zares, videli smo lepo predstavo ....«
Za leto 1976 so pripravili naslednji program:
»Dvoje dramskih uprizoritev bo osrednje delo logaških gledališčnikov. Vaje tečejo za uprizoritev komedije Antona Medveda Randez-vous v režiji Janeza Jemca (scenograf Matička). Gre za sicer manj znano komedijo naše starejše dramske literature, za veselo igro z zapleti zmešnjav, z ljubezenskimi izpovedmi, z igrivo mladostnostjo in obilico petja. Komedijo Randez-vous bomo gledali v januarju.
Drugo delo bo komedija nemškega dramatika Kleista Razbiti vrč v režiji prof. Janeza Marina. Ob tem delu, ki sodi v evropske klasične dramske stvaritve, se bodo logaški igralci prvič spoprijeli z verzi, kar bo terjalo izredne napore za estetsko oblikovanje tovrstne odrske govorice. Razbiti vrč bo uprizorjen v marcu «16
Vse pa le ni bilo tako, kot so želeli. Leta 1977 je bil objavljen članek17, iz katerega je razvidno kulturno stanje v celotni občini Logatec. ».... Druga zadrega je prostor, v katerem naj se gledališka predstava odvija. Kar po vrsti: v Gorenjem Logatcu, kjer se z gledališčem ukvarja le še mladinska organizacija, je dvorana praktično neuporabna. Streha tega »kulturnega« doma zavaruje človeka edino še pred lažjo poletno ploho.
Nekoliko bolje je v Hotedršici, kjer so krajani s svojo uporno dejavnostjo že dokaj obnovili dom, v Lazah se pravkar obnavlja dvorana, zelo borno je tudi v Rovtah, Rovtarskih Žibršah in na Medvedjem brdu. Dovolj primeren prostor imajo Vrhovci. Najbolj kulturni prostori so v logaškem občinskem središču, v Narodnem domu, tu pa gledališko delo, vsaj stalno, nikakor ne more steči.
Pa si poglejmo nekatere številke iz zadnjih dveh sezon. Rovte: 11 gledaliških predstav - vse gostujoče gledališke skupine, Vrh: 1 gledališka predstava - domača skupina, Hotedršica: 9 gledaliških predstav - 3 domače predstave, 6 gostujočih skupin, Medvedje brdo: 7 gledaliških predstav - vse gostujoče skupine, Laze: 1 gledališka predstava - gostujoča skupina (dvorana v obnovi), Gornji Logatec: 3 predstave - ena domača, dvoje gostovanj, Dolenji Logatec: 3 gledališke predstave - vse gostujoče.«
13	»Mladost« gledališka skupina v delovni sezoni. Logaške novice 1, januar 1973, str..
14	J. G. Kulturni dogodek. Logaške novice 2, marec 1973, str. 9.
15	Smrtnik Pavle, »Matiček« je navdušil. Logaške novice, marec 1975, str.
Smrtnik Pavle, Pestra kulturna dejavnost. Logaške novice, junij 1975, str. 6.
16	Maš, »Mladost« pred sezono. Logaške novice, december 1975, str. 8.
Leta 1979 je prišlo do ponovnega preporoda gledališke dejavnosti v Dolenjsme Logatcu. Skupina Mladost je dobila svoj podmladek v dramski skupini osnovne šole 8 talcev, ki je prvo leto pripravila igrico Pravljica o carju in pastirju. O podmladku je bilo v Logaških novicah zapisano: »Za podmladek te skupine pa skrbimo tako, da smo se povezali z osnovno šolo in imamo predavanja o igralstvu v šoli. V preteklem letu je bilo precej predavanj, pionirji pa so pripravili predstavo za dedka Mraza in predstavo Pravljica o carju in pastirju za konec šolskega leta. Seveda je bila to predstava samo za šolarje. Tudi v letošnjem letu bomo pripravili tem dramskim krožkom predstavnico za dedka Mraza, v naslednjem letu pa zopet predstavo za konec šolskega leta. Sedaj obiskujejo šolski dramski krožek kar 19 pionirjev, ki kar marljivo delujejo.«18
Na pragu 80. let se je beseda z odra ponovno oglasila. Skupina Mladost je pod vodstvom Marcela Štefančiča pripravila igro Zaradi stanovanja, s katero so odšli tudi na gostovanja v Črni vrh nad Idrijo, Stari trg pri Ložu, na Unec, na Vrhniko, v Rovte in v Hotedršico.19
V	sezoni 1980/81 je skupina pripravila le eno igro in sicer Mrtvi ne plačujejo davkov.
V	sezoni 1981/82 so ponovili igro iz prejšnjega leta, pripravili pa so tudi komedije Čarobna noč v režiji Mirka Zupančiča.
Leta 1982 je bila na programu komedija Naši ljubi otroci, ki »na lahkoten in igriv način prikazuje spopad miselnosti starejše in mlajše generacije.«20
Istega leta je v Logatcu gostovalo Mladinsko gledališče iz Ljubljane z igro Šola za klovne.
Leta 1984 so uprizorili igro Revizor. Dramska skupina Mladost je za letošnjo gledališko sezono pripravila Torkarjevo farso v petih slikah - Revizor. Predpremiera, ki je bila 10. marca in premiera 17. marca, sta bili odigrani pred polno dvorano Narodnega doma. Dokaj sodobno problematiko, lahko bi rekli tudi problematiko našega časa, je prinesel Revizor, zato je bila predstava gledalcem blizu.
Delno pomlajen igralski ansambel je pod režijskim vodstvom neutrudnega Marcela Štefančiča svojo nalogo opravil prepričljivo. Celotno podobo predstave sta dopolnila odlična scenografija in kostumi. Dramska skupina je z Revizorjem gostovala tudi v Rovtah in KS Tabor.
Škoda, da se ansambel ne loti tudi uprizoritve zahtevnejših gledaliških besedil.«21
Leta 1987 je bila odigrana zadnja gledališka predstava. Skupina Mladost je uprizorila komedijo Marijana Marinca Ad acta. Delo je režiral Marcel Štefančič.
V	Dolenjem Logatcu letos ne deluje nobena skupina, v občini pa je še pet gledaliških skupin: v Gorenjem Logatcu, Hotedršici, Lazah, v Vrhu nad Rovtami in v Rovtah.
Njihova delovanja v tej nalogi nisem predstavila, saj bi obširno gradivo zahtevalo samostojno obravnavo.
Omeniti nameravam le skupino v Hotedršici, ki je menda trenutno edina delujoča gledališka skupina. Vodi jo Rudi Čamernik, vsake tri mesece pa pripravijo novo premiero. Tekste pošilja Zveza kulturnih organizacij, za vse ostalo pa morajo poskrbeti sami. Finančna pomoč je slaba, zato si morajo igralci plačevati sami dvorano, prevoz ob gostovanju, itd.
18	Čamernik Rudi, Gledališče v Logatcu. Logaške novice, december 1979, str. 6.
19	Maš, Kulturna kronika. Logaške novice, maj 1980, str. 15.
20	Priprave na novo uprizoritev. Logaške novice, december 1982, str. 9.
21	Revizor 84 v Logatcu. Logaške novice, april 1984, str. 9.
Gledališko ekipo sestavljajo poleg igralcev režiser, scenograf, lektor, kostumograf, šepetalka, mizarji, električarji,_
Struktura igralcev je različna, vaje morajo večkrat uskladiti z delom. Publiko večinoma sestavljajo sorodniki in prijatelji nastopajočih. O igrah se obveščajo ustno, za boljši obisk je potrebna večkratna ponovitev. V Hotedršici pridejo na predstave menda vsi vaščani, kar pomeni, da ima skupina velik pomen v življenju celega kraja.
Zaslužnim kulturnim delavcem so bila podeljena tudi razna priznanja. Leta 1985 so dobili Zlato Linhartovo značko za 30 in več let dela, 1987. pa je Rudi Čamernik prejel Odlikovanje mesta Ljubljane.
S tem zaključujem pregled gledališke dejavnosti v Dolenjem Logatcu. Naj napišem še kratek povzetek.
Pisni viri poročajo o igrah že leta 1907. Zanimanje za igranje je'iz leta v leto naraščalo, tako, da so leta 1913 zaigrali že 12 iger. Premiere so se vrstile skoraj vsake tri tedne, dvorana pa je bila vedno polna.
Prva svetovna vojna je prekinila to intenzivno dejavnost, leta 1918 pa se je delo nadaljevalo
Med leti 1919-1921, je prišlo do ponovne prekinitve, saj so Logatec okupirali Italijani, z letom 1921 pa se je pričelo dolgo, uspešno in ustvarjalno igralsko obdobje.
Število iger se je večalo iz leta v leto. Iz časa med obema vojnama je ohranjenih tudi največ fotografij.
Vsi igralci so sodelovali ljubiteljsko, sami so si priskrbeli gledališko opremo, kostume in vse ostalo. Denar za stroške so si zagotovili z vstopninami.
Na predstave so hodili vsi, starost in stan nista bila pomembna.
Med drugo svetovno vojno je delovanje skoraj popolnoma zamrlo, ponoven vzpon pa predstavlja leto 1951, ko so obnovili nekdanji Sokolski dom. V Narodnem domuje zaživela gledališka skupina Jerman Remigij, ki je na leto pripravila 3-4 predstave. Prva povojna predstava je bila Razvalina življenja, največji projekt pa je bila igra Habakuk leta 1958. Poleg igralcev so sodelovali še godba, mešani pevski zbor in balet.
60. leta predstavljajo vrzel, saj v kraju ni bilo nobene skupine, predstave iz Ljubljane pa niso našle odziva pri publiki.
Leto 1966/67 pa predstavlja ponoven vzpon. Z delovanjem je pričela skupina Mladost, ki je leta 1975 pripravila uspešnico Matiček se ženi. S tem je bilo dano ponovno upanje za porast gledališke dejavnosti. Zadnja igra Ad acta je bila odigrana leta 1987. Danes v Logatcu ni nobene delujoče skupine, aktivna je le skupina v Hotedršici.
Iz vsega zapisanega je razvidno, da je bila gledališka dejavnost prisotna že zelo zgodaj in da je doživljala svoje viške in padce. Imela je pomembno vlogo v družabnem življenju, saj je dolgo časa predstavljala edino obliko zabave in dela na področju igranja.
Danes na vse to ne bi smeli pozabiti. Še vedno ima gledališče pomembno vlogo v življenju celega kraja. Trenutno zatišje na logaških odrskih deskah še ne pomeni konca, predstavlja le eno izmed praznih v kulturnem delovanju. Gledališču z igralci, režiserji, odrom, kostumi, bi morali omogočiti njihovo nadaljne delovanje. Zavest o pomembnosti gledališča ne bi smela biti prisotna le v ožjem krogu, prodreti bi morala v zavest vsakega.
Naloga predstavlja le delen vpogled v uspešno in zahtevno gledališko življenje. Za popolno predstavitev bi bilo potrebno obiskati več ljudi, pregledati več albumov in poiskati nove pisne vire. Tudi območje raziskave bi lahko razširili, obdelali bi lahko celo občino Logatec. Vendar to ni bil moj namen, saj sem hotela zasledovati igranje le v Logatcu, pri tem pa sem se trudila, da sem uporabila čim več informacij in podatkov.
Ves čas sem si prizadevala podati čim bolj objektivno podobo in upam, da se od tega nisem preveč oddaljila. Uporabljala sem pisne vire, literaturo, članke, fotografije in ustne informacije. Na tem mestu se zahvaljujem vsem informatorjem, ki so mi s svojimi izjavami pomagali in razjasnili določene probleme.
Literatura in viri
1.	Rozman Boris, Sokolsko društvo Dolenji Logatec 1908-1941. Notranjski listi 3, Cerknica 1986, str. 199-136.
2.	Logaške novice, 1972-1987.
3.	Zapisnik odborovih sej in občnih zborov »dramatičnega odseka«, pri Černe
4.	Glavna blagajniška knjiga, original pri Ivan Černe, Jačka 42.
THE RISE AND DEVELOPMENT OF THE AMATEUR THEATRE OF LOGATEC
Summary
The following research report centers primarily on the amateur theatre of Dolenji Logatec as it grew from its first beginnings in 1907 up to the iate nineteen eighties. The historical survey of the local companies of actors could be, for the sake of clarity, divided into four subsequent periods which cover all the most significant phases of their development and occasional breakdowns in the course of the eight decades:
1.	The pioneering years, which followed the founding of a theatre company soon after 1907 and ended with the outbreak of the First World War in 1914.
2.	The era of manifold activities characteristic of the interim between the two world conflicts (i.e. up to 1941), as they evolved after a brief interlude of stagnation during the Italian occupation of Logatec from 1918 to 1921.
3.	The renewal of theatrical performances given by the local troupe between 1945 and 1961, followed by a respite of half a decade which brought these activities to a virtual standstill.
4.	The most recent phase of development encompassing the activity of the newly established local company in the years 1966-1987.
Written evidence presently at our disposal testifies that the first organized group of amateur actors came to life in Dolenji Logatec under the auspices of the »Katoliško prosvetno društvo« (The Catholic Association for Promotion of Education), which has been established in 1907. In any case, their performances on the local stage were recorded already in 1908.
The period after the First World War wietnessed marked rivalries between competing gymnastic and educational organisations of the Catholically orientated »Orli« (i. e. »The Eagles«) and the Liberal »Sokoli« (i. e. »The Falcons«), which had its obvious impact on the theatrical activity in the town; each of the two associations namely tended to foster its own amateur troupe of actors. Their example was followed even by the independent groupings of lesser importance. In any case, principal constitutive stimuli of such theatre groups, regardless of their ideological background, were personal enthusiasm for the theatre on the part of their members and their will to act in a play. In addition, they took over also the administrative work necessary for the running of such a company. The repertoire of the amateur theatre in Logatec con-
sisted mostly of comedies, popular musicals (akin to the German »Singspiel«), farces, and occasionally even of more demandung tragedies. The local stage directors have, naturally, preferred the pieces written by Slovene playwrights, but from time to time works by foreign authors of international renown were staged as well.
The explosive renaissance of the amateur theatre in Logatec immediately after the Second World War is characterized by three periods of relative efflorescence. It reached its first qualitative and quantitative peak in the late nineteen forties thank to the individual initiative of a self-taught actor and stage director Remigij Jerman, who was the »spiritus agens« of the troupe in Dolenji Logatec. When he died in 1949, the group adopted his name. However, their initial success was soon followed by a serious setback in popularity with the public. This had an immediate impact on the influx of younger actors and finally brought the activity of the company to a standstill.
The second period of promise was announced around 1966 and reached its peak in 1972 with the founding of a new amateur troupe called »Mladost« (i.e. »The Youth«). The persistency and enthusiasm of its members resulted in many successful premieres at home as well as in the neighbourhood. Most conspicuous among these was a production of the comedy »Ta veseli dan ali Matiček se ženi«, which was written in 1790 by the Slovene playwright Anton Tomaž Linhart as a paraphrase of Beaumarchais' famous »Le mariage de Figaro«. Unfortunately, faced with several obstacles of extraneous origin, this company of telented amateur actors was doomed to eventual disintegration in the years to come.
Only in the early eighties »Mladost« reappeared on the local stage and with occasional performances in Logatec won favour of the public again. But this era of renewed interest into theatrical activity appears to be of short duration and the last year or two were again characterized by an increasing negligence toward this form of cultural effort on the part of the local population.
In spite of the fact that this study does not offer definite answers to all the questions it raises, it has at least tried to pay due attention to those individuals, who had, with their personal endeavour and devotion to the cause, played a key role in the history of the amateur theatre in this regional centre of south-western Slovenija.
PRILOGE
Seznam iger za prvo in drugo obdobje po abecednem redu
A
C
Adio, pa zdrava ostani, 1940 Anarhist - burka, 1931 Avtomobilist - burka, 1930
B
Carski sel, 1936 (2x) Charlijeva žena - burka, 1930 Cigani - burka, 1929 Cvetina Borograjska, 1937 Cvrček, 1936
Babilon, 1927
Baron čevljar, 1923, 1924, 1926
C
Bela vrtnica, 1924 Ben Hur, 1938 (2x) Bob iz Kranja, 1928 Božična igra, 1913
Čarovnica ob jezeru - drama, 1931 Čeber - burka, 1938 Čevljar in vrag - opereta, 1937 Čevljar, 1928
Čevljev ni, 1930 Čez deset let, 1932 Črna žena, 1930 Črnošolec, 1913, 1918, 1923
D
Daj mi rož rdečih, 1937 Danes bomo tiči - burka, 1929 Dan sprave, 1926 Damjan Vašek, 1934 (2x)
Darinka, 1934 Debora, 1925, 1926 Dekle božje, 1912 Dekle z biseri, 1924 Demon, 1931
Dimež, strah Kranjske dežele, 1928 Deseti brat, 1913, 1925, 1938 Divji lovec, 1912, 1926 (2x)
Dobri vojak Švejk, 1937 (3x)
Domen, 1911, 1918, ?
Dom, 1935 (2x)
Dva gluha, 1938 Dve nevesti, 1939
F
Fernando, strah Asturije,
1924 (2x)
G
Gorski spak, 1927
Goslarica naše ljube gospe - ljudska igra, 1923, 1924 Graničarji, 1928 (2x)
Grunt, 1938
H
Hamlet, 1929 (2x)
Hasanaginica, 1929, 1937
I
Izgubljena Marta, 1937 Izgubljeni raj - bajka, 1932, 1935 Izpod Golice, 1934 (2x)?
J
Julijana, 1924 Junaške Blejke, 1912 Jurij Kozjak, ?
K
Kadar se utrga oblak, 1937 (2x)
Kaj mi klepetaš, 1930
Kavarica in kuharica, 1928
Kapelica na Šmarni gori - drama, 1929
Kje je meja, 1931
Kmet in avtomat, 1923
Krivoprisežnik, 1911, 1937
Križarska vojna, 1928
Koroška roža, 1940
Kovačev študent, 1925
Krojač Tibs, 1928
Krvava Španija, 1940
Krišpio in Fridolidio, 1932
L
Lepa Vida, 1924
Letoviščarji, 1913
Ljubezen in morja valovi, 1927
Ljubezen Marijinega otroka, 1934
Ljubezen treh kraljev, 1929 (2x), 1940
Ljubosumnost, 1931
Ljudmila, 1922
Logarjeva sinova, 1926
Lojzka, 1933
Lovski tat, 1922, 1930
Luknja v namiznem prtu, 1936
M
Mariša - drama, 1941 Martin Krpan, 1927, ?
Malomestne tradicije - burka, 1940
Madona v gozdu, 1938
Materinska slika, 1936
Materin poljub, 1937
Mati in sin, 1930
Materino srce, 1929
Miklova Zala, 1923 (2x)
, Miklavžev večer, 1912
Miklavž prihaja, 1934
Mlinar in njegova hči, 1910 (2x), 1911,
1912, 1918, 1921, 1922, 1923, 1925,
1926, 1928, 1931, 1938,
Mlinarjev Janez, 1936 Moč uniforme, 1911 (2x), 1924 Mutasti muzikant, 1918 Mrak, 1923
N
Na božičnih poljanah, 1927
Najdena hči, 1914
Na krivih potih, 1913
Namišljeni bolnik, 1928
Napoleon oficir - drama, 1928
Na Osojah, 1914, 1922 (2x), 1937
Narodni poslanec, 1930
Naša kri, 1913, 1922, 1923, 1927, 1932,
1937
Navadni človek, 1923 Na valovih bolesti, 1936 Ne v loterijo, 1914, 1922 (2x)
Nemško ne znajo, 1908 Njegova edina hči, 1929 Njiva pod orehom, 1940, 1941
O
Občinski tepček, 1912 Oderuštvo in dobrota, 1914, 1925 Oh, ta Polona - burka, 1934, 1939
P
Plavž - drama 1940
Pod svobodnim soncem, 1938
Podobar, 1929
Pohujšanje v dolini Šentflorijanski, ? Pojdiva na sprehod, 1928 Pokorni sluga, 1930 (2x)
Pota ljubezni - burka, 1928
Pozna pomlad, 1927
Prababica, 1913, 1924 (2x), 1932, 1935
Pri Hrastovih, 1922
Pri gospodi, 1934
Pri kapelici, 1936
Prokleta, 1936
Po zrnju do cvetja, 1939
Pri belem konjičku, 1927
Prevarani stric, 1932
R
Razvalina življenja, 1921, 1927 Rebeljon v peklu, 1937, 1939 Repoštev, 1923 Rešitelj, 1913
Revček Andrejček, 1911, 1918, ? Rokovnjači, 1908, 1912, 1922 (2x), 1926
Rosana, 1931
Roza Jelodvorska, 1925
Rožmarin, 1938 (2x)
Q
Quo vadiš, 1924 S
Samostanski lovec, 1935 Sanjer, 1912, 1925 Samske matere, 1935 Scapinove zvijače, 1930 Saški sestri, 1932 Sin, 1929 Sirota Jerica,?
Slaba vest,
Slehernik, 1934
Sluga dveh gospodarjev, 1935
Sluga in njegov grof - burka
Snidenje, 1937
Spokornica, 1923
Srce in denar, 1933, 1934
Srnjak, 1932
Stilmanski župan, 1930 (2x) Stari in mladi, 1913 Stanovitni kraljevič, 1930 Sv. Nikolaj, 1932 Svet, 1937
Š
Španska muha, ?
T
Testament, 1913, 1931 Teta na konju, 1930 (2x), 1937 Tihotapec, 1913, 1931 Tonica, 1923 (2x)
Tri sestre, 1911, 1914 Trije klovni, 1933 Trije kralji, 1932 Trojčki, 1930
Turški križ, 1912, 1921, 1922, ? U
Ugrabljene Sabinke, 1929 Ulica št. 15, 1925, 1936 Utopljenca, 1929 (2x), 1940 Užitkarji, 1923
Vaški lopov, 1926
Veleturist - burka, 1914, 1937
Velika repatica - burka, 1922 1923,
1939
Veriga, 1939 Vestalka, 1928
V Ljubljano jo dajmo, 1913, 1918 Voda, 1933 Vrnitev, 1933 Vse naše, 1930
Z
Za čast in kri - drama, 1931 Zaklad, 1910 (2x)
Zamorec, 1938
Za hrepenenjem po materi - drama, 1937
Za pravdo in srce, 1930 (2x)
Za srečo, 1934 Zeleniška mlinarica, 1927 Zlatopoljčan, 1932, 1935, 1936 Zlatarjavo zlato, 1927 (2x), 1939 (2x) Zmaga ljubezni, 1931 Zmešnjava nad zmešnjavo, 1936
ž
Ženitev, 1929
Živa zakopana, 1924, 1932
Županova Micka, 1912
Seznam iger za tretje in četrto obdobje po abecednem redu
Seznam za tretje obdobje, od konca 2. svetovne vojne do 1960/61, je nepopoln, saj je večji del arhiva skupine Jerman Remigij zgorel, zaradi nepazljivosti skrbnika. Majhen del arhiva je danes v Zgodovinskem arhivu Ljubljana.
Seznam četrtega obdobja, od 1966/67 do 1987. leta, je nedokončan. Trenutno zatišje gotovo še ne pomeni konca in upam, da se bo delo nadaljevalo.
A
Ad acta, 1987 C
Celjski grofje, 1954
Č
Čarobna noč, 1981/82 D
Dedinja Draga Ruth Doktor
Divji lovec, 1912, 1926, ? Deseti brat, 1913, 1925, 1938
G
Globoko so korenine, 1956
H
Habakuk, 1953, 1958 I
Inšpektor na obisku M
Matiček se ženi, 1975
Miklova Zala, 1923 (2x), 1928, ?
Ministrica
Mišnica
Molčeča usta
Mrtvi ne plačujejo davkov, 1980/81 N
Namišljeni bolnik, 1928, ?
Na robu mesta Naši ljubi otroci, 1982
P
Pesem s ceste Pot zločina
Pravljica o carju in pastirju, 1979 Prosti dan
R
Radikalna kura Randez-vous, 1976 Razbiti vrč, 1976 Razvalina Življenja, 1921,
1927, ?
Revizor, 1984
T
Tuje dete, 1947 V
Veronika Deseniška, 1927, ; Velika Želja, ?
Veriga, 1939, 1947, 1951/52
Vest
Via Mala
Z
Zaradi stanovanja, 1980

3.	Jurij Kozjak («)
Originalna fotografija pri Ivanu Černetu, Logatec, Jačka 42.
4.	Martin Krpan, 1927, ? in Turški križ, 1912,1921,1922, (prva vrsta, igralci sedijo na tleh)
Originalna fotografija pri Mariji Jelovšek, Logatec, Čevica 6.
5. Miklova Zala, 1923 (2 x), 1928, ?.
Originalna fotografija pri Ivanju Černetu, Logatec, Jačka 42.
7. Sirota Jerica, ?.
Originalna fotografija pri Anki Mihevc, Logatec, Tržaška 34.
9. Veronika Deseniška, 1927, ?.
Originalna fotografija pri Marinki Oblak, Logatec, Tržaška 60.
11. Neznana igra.
Originalna fotografija pri Anki Mihevc, Logatec, Tržaška 34.
13. Neznana igra.
Originalna fotografija pri Majdi Polajnar, Ljubljana, Tesarska 2.
15. Indija Koromandija (2)
Originalna fotografija pri Marinki Oblak, Logatec, Tržaška 60. KRAJEVNO LJUDSKO GLEDALIŠČE DOLENJI LOGATEC
Otvoritvena predstava!
Sezona 1947/48	Predstava 1.
U.	/5U
V nedeljo J. decembra 1947 ob 2Q. uri v „Narodnem domu"
TUJE DETE
Komedija v treh dejanjih, petih slikah
Spisal : V. Svarkin	Prevedel : Dr. Oton Berkopec	Režija : Jerman Remigij
OSEBE:
Karaulov Sergej Petrovič, star glasbenik .	.	. Kunc Peter
Olga Pavlovna, njegova žena	Kraševec Slavica
Manja, njuna hčerka,
20 letna, dramsko igralko - začetnica . . Okorn Rozka
Pribiljev Fjodor Fjodorovič, inženir............Jerman Tone
Kostjo, študent - praktikant....................Zupančič Mirko
Jakov (Jusuf), študent - praktikant - adzarec .	. Gostiša Vinko
Dejanje se vrši na letovišči: pri Moskvi poleti
Agripina Semjonovna, babica..................Petrič Štefka
Zina. Manjina tovarišica na letovišču .	.	.. Šebenik Stana
Senečka Perčatkin, mlad zobotehnik .... Molk Lojze
Raja, visokošolka............................Podreka Novela
Aleksander Mironovič, Rajin oče..............Jerman Remigij
Sengčkin prijatelj . ........................Arhar Janez
Pismonoša....................................Jazbar Drago
leto 1933. — Med odmori igra domači orkester.
Vstopnina: sedeži 20, 15, 12, 10 in 8 dinarjev, stojišča 6 dinarjev
Predprodaja vstopnic v nedeljo dopoldne pri blagajni .Narodni dom"
K obilni udeležbi vabi
odbor KLG
SKUD- Jerman Remigij Dolnji Logahec
Nedelja________ob__uri’ v____________
Drama v hreh dejanjih
INSPEKTOR NA OBISKU
Spisal: PriesHeg	Scena in režija : Šlibar Antan
OSEBE:
ArHiur Birling, tovarnar ■	______________
Sybil Birling, njegova žena_________________
Sheila Birling, njuna hči___________________
Eric Birling, njun sin	________________
Gjerald CrofF____________________________
Edna,služkinja pri Birlingu_________________
Goo!, inšpektor_____________________________
Vstopnina_____________din	din
P2 - Plakat za predstavo Inšpektor na obisku, ?.
Original pri Janezu Gostiša, Logatec.
Kune Petor Lenarčič Pavla Gorjanc Francka Lipovec Rudi Dolar Stone Majerle Angelca CjosHša Vinko
__________din
SINDIKALNO KULTURNO UMETNIŠKO DRUŠTVO »REMIGIJ JERMAN« - DOL. LOGATEC
Otvoritvena predstava	Sezona 1951152	Predstava 1
Dn.	U. ob „„4L... uri
P OKO!/iM/
Drama v treh dejanjih
Spisal: Franc Sai. Finžgar	Scena: Verbič Avgust	Režija: Zupančič Mirko
Deti Prilito/, Mu.vck	Dolar Nam-	II	l.izu. ..j.-uova /ena.............................. I rial Milenu
Murk... njegov mi.	kan. iWr	Janez. nj.uov sin ................................. Triur Božo
Minu. Markov j žena ■	lenimi- l\i' n. •	| Cene. nj.--.ii mi, ..................................... Suvan Janez
Micku. Markova !.« t	..	Ci/.-l, Ano.	j	li.i..azi.. kn.ei. m.m.1........................... CalirovTrk ..............
Janče. Markov mu	I enarri. K.I..	j	Dr.mlet liajiur. .so-seil ......................... Vončina Matiju
Alena, «i.-kia pr. Markovih •	Colja.« Kr.ni.-k«	Bolte/..,■ Miul.ač................................. Dornik I ran.
Mejno. Markov „.sol	C.-mÌm, \ii.k..
Dejanje se dogaja v kmečki vasi pod gorami.
VSTOPNINA: sedeži 40, 30, 20 din
Predprodaja vstopnic dne___
ik.%...:-M, /L.
ure ter 1 uro pred predstavo v Narodnem domu
ODBOR
P4 - Plakat za predstavo Divji Lovec, ?.
Original pri Janezu Gostiša, Logatec.
LPD „JERMAN REMIGIJ“ Dol. Logatec
■tu.*-.
99


Dne
NARODNI DOM DOL, LOGATEC
f S F I N ! G A R
NARODNA IGRA S PETJEM V ŠTIRIH DEJANJIH
Relija- prol ŠLIBAR ANTON
Scen* ŠLIBAR ANTON. KETE KARLO
OSEBE:
Zavrtnik, nhUr
M*jd*. njegov* hči
Liljakov Gaiprr, »tn pocestnika
M*rui*. kotari;a
Janez, njen lin
Tonček. vaiki revež
Tine. goilaiki »in
Jež
Roim*n
Sajetov Jure, kovač
Kunc Peler Gorjanc Francki TrLar Boo Kunc Rerka Goi.iia Vinko Kele Kario Nartnik Anton ćuk Franc
Nagode Tone Škof Malovi Blažič Tone
Spela, niegova iena
Anka
Roza
Grotdek, oitir Dolinarica, mali Prvi lovec Drugi lovec Prvi birič Drugi birič Komatar, čredni»
Jurček, pai’irček
Fantje, dekleta, olroci, lovci
Novak Angela Ruprik Ančka Marinlek Stana Slave Ludvu Kunc Rezka Uieni* Janez Kot Janez Sirca Pavle Novak Pavle
Svarča Jože
Blagajna :
Cene :
1.	Pravljica o carju in pastirju, 1970,
Sindikalno kulturno umetniško društvo „Remigij Jerman“ • Dolnji Logatec
^ 2 iß-cfa ^ Premiera dne
OTVORITEV SEZONE 1953- 54	«
3,1, y? ^ e C S$'■*-_
, 1. repriza dne
BRATKO KREFT
DRAMA V PETIH DEJANJIH
Scena: akad. slikar DOVJAK MARIJAN	Režija: prof. ŠLIBAR ANTON
in prof. ŠLIBAR ANTON
OSČCBČ:
Herman II., grof celjski...........................
Friderik, njegov sin...............................
Barbara, kraljica ogrska, njegova hči..............
Ulrik, sin grofa Friderika.........................
Veronika, druga žena Friderika.....................
Jošt, poveljnik celjskih čet.......................
Pater Gregor.......................................
Eneas Silvius Piccolomini..........................
Sodnik.............................................
Pravdač............................................
Orožar.............................................
Padar .............................................
Pekovski mojster...................................
Trgovec............................................
Gvardijan celjskih minoritov.......................
Vojaka.............................................
Glas kmeta
Godi se v celjskem gradu leta 1428
Kunc Peter Kete Karlo Godane Francka Černe Vinko Marušič Marija Mivšek Feliks Dolar Stane Grom Peter Slave Ludvik Gostiša Vinko Čuk Franc Reven Ivan Lipovec Tone Jerina Anton Andrejčič Tone Čuček, Kogovšek
TA VESELI DAN ALI MATIČEK SE ŽENI, UPRIZORITEV „MLADOST” LOGATEC V RE2UI DR. MIRKA ZUPANČIČA
»Matiček« je navdušil
Linhartova komedija Ta veseli dan ali Matiček se ženi je Ut že od svojega nastanka (1795. leta) pa vse doslej vabljivo odrsko delo za profesionalna ali amaterska gledališča.
V Logatcu je bil Matiček (veijetno prvič) uprizorjen p'red kakimi 25 leti. V petek, 7. marca letos, pa smo „veselega Matička" zopet videli na logaškem odru.
Vabljivi lepaki so bili skoraj odveč. Prepolna.'ivorana občin-
stva, med katerim so bili tudi. vsi najvidnejši predstavniki logaških družbenopolitičnih organizacij, je bila dovolj jasno potrdilo, da Logačani cenimo domače ustvarjalce.
Igralci so pokazali skrbno in dobro naštudirano predstavo. Zahtevne like od vedrih in pristnih do sprenevedavih in nadutih so odigrali tako, kot le moremo pričakovati od dobro uigrane gledališke skupine;
Vsem, prav vsem so vloge „ležale“, tako da nastopajoče lahko ocenimo z najvišjim priznanje m.
Režiser dr. Mirko Zupančič (naš rojak, sicer redni profesor na Akademiji za gledališče, film in televizijo v Ljubljani) ni imel lahkega dela. Kot gledališki strokovnjak in kritik je s svojim konceptom dokazal, kaj se da doseči na področju skoraj omalovaževanega amate-skega odra, zlasti še v času ta’.oime-novanih „kriz slovenskega gledališča“. Zares, videli smo lepo predstavo. Zgledna pa je tudi pobuda režiserja: ustvarjalno sodelovanje poklicnih in ljubiteljskih kulturnih delavcev. Sceno je zasnoval Janez Jemec domiselno in praktično. Na odru je delovala učinkovito, saj ni povzročila skoraj nikakršnih intervalov med dejanji.
„Matiček“ bo obiskal kajpak tudi še dru^e odre v naši občini, pa tudi izven nje. In zakaj tudi ne? To predstavo je treba čimveč prikazovati In če bo takih predstav še, pomeni lahko to resničen prerod gledališke dejavnosti na Logaškem.
Pavle Smrtnik
IN SE DRAMSKA SKUPINA „MLADOST*
Mlada amaterska skupina je končno z delom A. Tomaža Linharta „Ta veseli dan ali Matiček se ženi" spet postala glasnik kvalitetnega amaterskega dela. Skupina je tudi v prejšnjih sezonah igrala, vendar napredka ni bilo. Z Matičkoin, ki so ga vadili pod vodstvom dr. Mirka Zupančiča, pa je ponovno vzpostavljena pot za nadaljnjo kvalitetno rast amaterskega delovanja dramske skupine. Dramska skupina je z Matičkom gostovala zelo uspešno tudi v Mestnem gledališču v Ljubljani
Pavle Smrtnik, »Matiček« je navdušil, Logaške novice, marec 1975.
2.	Zaradi stanovanja, 1980.
»Mladost«
pred
sezono
Po izredno uspeli minuli sezoni je dramska skupina „Mladost" iz Logatca začela z delom za novo sezono. Niti ni tako daleč uprizoritev „Matička“ v režiji prof. Mirka Zupančiča. Predstave so ustvarile vtis, da so pogoji za gledališko dejavnost v Logatcu dani, zanimanja je dovolj, ustvarjalnih želja nič ma-nj.
Dvoje dramskih uprizoritev bo osrednje delo logaških gledališčnikov. Vaje tečejo za upri-
zoritev komedije Antona Medveda „Rendez-vous" v režiji Janeza ' Jemca (scenografa „Matička"). Gre sicer za manj znano komedijo iz naše starejše dramske literature, za veselo igro z zapleti zmešnjav, z ljubezenskimi izpovedmi, z igrivo mladostnostjo in obilico petja. Komedijo „Rendz-vous" bomo gledali v januarju.
Drugo delo bo komedija nemškega dramatika Kleista „Razbiti vrč" v režiji prof. Janeza Marina. Ob tem delu, ki sodi med evropske klasične dramske stvaritve, se bodo logaški igralci prvič spoprijeli z verzi, kar bo terjalo izredne napore za estetsko oblikovanje tovrstne odrske govorice. „Razbiti vrč" bo uprizorjen v marcu.	Maš
Ma(rcel) Š(tefančič), »Mladost« pred sezono, Logaške novice, december 1975, str. 8.
Ali je dovolj predstav?
Mnogokdaj se sprašujemo, zakaj ni na logaškem odru dovolj gledaliških predstav, ko bi jih obdani radi
gledali.
Seveda, za tovrstno kulturno udejstvovanje, zlasti ustvaijalno, pa je potrebno veliko dobre volje, dobre organizacije nekaterih entuziastov, brez katerih ne more delovati no na gledališka skupina. Razumiju ' da eden ali dva ne moreta po	svega - gre za kolektivno
de	.1 vsi «delujoči nepogreš-
lj-	hni m potrebni. Saj gre
le za resno delo, ne pa za drhtavično paradne sprehode po odru. Gre pa tudi za stalnost dela skoz več let in desetletji - za to je poleg volje treba tudi dosti ljubezni do gledališča.
Druga zadrega je prostor, v katerem naj sc gledališka predstava odvija. Kar po vrsti: v Gor. Logatcu, kjer se z gledališčem ukvaija le še mladinska orginizacija, je dvorana praktično neuporabna. Streha tega „kulturnega" doma zavaruje človeka edino še pred lažjo poletno ploho. Nekoliko bolje je v Hotedrši-
ci, kjer so krajani s svojo uporno delavnostjo že dokaj obnovili dom, v Lazah se pravkar obnavlja dvorana, zelo borno je tudi v Rovtah, Rovtarskih Zibršah in na Medvedjem brdul Dovolj primeren prostor imajo Vrhovci. Najbolj kulturni prostori so v logaškem občinskem sedišču, v Narodnem domu, tu pa gledališko delo, vsaj stalno, nikakor ne more steči. Pa si poglejmo nekatere številke iz zadnjih dveh sezon. Rovte: 11 gledaliških predstav - vse gostujoče gledališke iupine, Vrh: ena gledališka predstava - domača skupina, Hotedršica: 9 gledaliških predstav - 3 domače predstave, 6 gostujočih skupin, Medvedje brdo: 7 gledaliških predstav - vse gostujoče skupine, Laze: ena gledališka predstava - gostujoča skupina (dvorana v obnovi), Gornji Logatec: 3 predstave - ena domača, dvoje gostovanj, Dolnji Logatec: 3 gledališke predstave - vse gostujoče.
Res je tudi to, da terja gledališka predstava dobršne denaijc: za pripravo besedil, za sceno, za kostume, za šminke, za svetlobna telesa, za potne in tovorne stroške pri gostovanjih, pa še kaj. In vendar, delovni človek prispeva kar precej denarja iz svojega dohodka zt kulturo - tudi gledališko - predstav pa, predvsem domačih gledaliških iupin, je le premalo.
Rudi Camernik
Rudi Čamernik, Ali je dovolj predstav?, Logaške novice, maj 1977, str. 5
Gledališče v Logatcu
Perspektiven podmladek dramske skupine „Mladost“
Preteklo je ze nekaj let, ko ni bilo v našem kraju nobene gledališke predstave. Dramska skupina je bila v lepem spanju, iz katerega pa sem jo letos prebudil s tem. da sem prevzel vodstvo te skupine in že se je pokazalo, daje potrebno samo gonilno kolo, pa že ere. Sličan je bil sestanek vseh občanov, ki so volni delati v gledališki skupini kolo. pa že gre. Sličan je bil sestanek vseh občanov, ki so voljni delati v gledališki skupini v to grupo večji del starejše generacije, kar daje vedeti, da bo delo resno. Mladina je sicer precej obetala, toda na žalost le z besedami!
Na samem sestanku je bilo 27 članov, ki so s svojo prisotnostjo in pa tudi izjavami potrdili, da bo v naslednjem letu le zaživela gledališka dejavnost v Logatcu. Pokazalo se bo kar lepo število novih obrazov na odru. Že v decembru mesecu smo pričeli s študijem celovečerne predstave, ki pa bo zagledala dan v prvih mesecih naslednjega leta.
Dramska skupina MLADOST pa še upa na nove člane Iz vrst naših občanov oziroma iz vrst vseh, ki bi še hoteli sodelovati, igrati, ali kako drugače pripomoči k večjemu uspehu te skupine.
Za podmladek te skupine pa skrbimo tako, da smo se povfczali z osnovno šolo in imamo predavanja o igralstvu v šoli. V preteklem letu je bilo precej predavanj, pionirji pa so pripravili predstavo za dedka Mraza in predstavo ,,PRAVLJICA O CARJU IN PASTIRJU" za konec šolskega leta. Seveda je bila to predstava samo za šolarje. Tudi v letošnjem letu bomo tem dramskim krožkom pripravili predstavico za dedka Mraza, v naslednjem letu pa zopet predstavo za konec šolskega leta. Sedaj obiskuje šolski dramski krožek kar 1^ pionirjev, ki kar marljivo delujejo.
Seveda imamo tudi precejšnje težave: posebno nam primanjkuje časa, ki ga ne moremo pridobiti dovolj. Denarna sredstva tudi nerada pritekajo v naš ziro račun. Ce pa pripravljamo neko predstavo, ki potrebuje zahtevnejši scenski osnutek in pa svetlobna telesi! ki tudi nimajo nežnih cen, je tako predstavo zelo težko pripraviti. No. z dobro voljo članov dramske skupine premagujemo vse ovire, čeprav včasih zelo težko.
Prostori dramske skupine so v zimskem času, ko ni kinopredstave. tudi mrzli, da jih ne moremo uporabljati, posebno ne, dokler smo še pri bralnih vajah. Vse bralne vaje opravljamo sedaj v osnovni šoli, kjer je proßtor ogrevan.
Vaje in pa sprejemanje novih članov opravljamo vsak ponedeljek ob 17. in pa petek ob 18.,uri DS, za pionirje pa vsak petek ob 16. uri v-osnovni šoli.
Vabimo še več članov in pionirjev v dramsko skupino.
Čamernik Rudi
Rudi Čamernik, Gledališče v Logatcu, Logaške novice, december 1979, str. 6.
Prizor iz Revizorja 84
Od leve proti desni: R. Čamernik kot učitelj Luka Zajc in V. Lenarčič kot lahkoživec Sandi Ribič
REVIZOR 84 V LOGATCU. - Dramska skupina Mladost je za letošnjo gle-Jališko sezono pripravila Torkarjevo farso v petih slikah. Predpremiera, kije oila 10. marca, in premiera - 17. marca sta bili odigrani pred polno dvorano Narodnega doma. Dokaj sodobno problematiko, lahko bi rekli tudi problematiko našega časa. je prinesel Revizor, zato je bila predstava gledalcem blizu.
Delno pomlajen igralski ansambel je pod režijskim vodstvom neutrudnega Marcela Štefančiča svojo nalogo opravil prepričljivo. Celotno podobo predstave sta dopolnila odlična scenografija in kostumi. Dramska skupina je z Revizorjem gostovala tudi v Rovtah in v KS Tabor.
škoda, da se ansambel ne loti tudi uprizoritve zahtevnejših gledaliških besedil.
Anònymos, Revizor 84 v Logatcu, Logaške novice, april 1984, str. 9.
PODZEMELJSKI JAMSKI OBJEKTI - JAME IN BREZNA MED LOGATCEM IN VRHNIKO
Milan Trobič
Jamarsko društvo Logatec
Uvod
Občina Logatec sodi med tiste slovenske občine, kjer naletimo na raznolike kraške pojave - kraška polja, udornice, doline, vrtače, ponikalnice, jame, brezna, itd. Dosedanje raziskave, pred sto in več leti, pa vse do današnjih dni so bile prvenstveno usmerjene na iskanje podzemeljskih vodnih tokov - podzemeljske Ljubljanice, Logašči-ce, Hotenke, idr., vendar v večini primerov te raziskave niso razrešile vprašanj, kje se podzemeljski vodotoki pretakajo, kako izdatni so, kajti raziskovalci niso nikjer naleteli na večje sklenjene podzemeljske rove, jame temveč so odkrili le dele, po dosedanjih ocenah, večjih podzemeljskih sistemov.
Naraščujoče število prebivalstva na samem področju kraškega sveta (kjer prevladuje izrazito vertikalno ponikanje, odvodnjavanje, vertikalni transport meteornih voda in njihovih primesi) ter ob neposrednih izvirih podzemeljskih vodotokov ter širjenje industrije (industrijske infrastrukture) pa postavlja v ospredje vprašanja o svojstvih, sicer, izdatnih podzemeljskih tokov, voda ter njihovo uporabnost v vsakdanjem življenju in delu. Zato so vprašanja nadaljnjega razvoja (v industrijskem, pa tudi demografskem smislu) vezana na vprašanja stopnje raziskanosti določenega problema v tem primeru podatke o raziskanosti planotastega kraškega sveta med Logatcem in Vrhniko.
Po dosedanjih podatkih je v občini Logatec, raziskanih in dokumentiranih cca 500 podzemeljskih jam in brezen. Stopnja raziskanosti paje od primera do primera različna - ponekod gre le za navedbo imena in lege jame ali brezna. Daleč največ jam in brezen je raziskanih na področju Lanskega vrha (Laze, N-del Planinskega polja), kjer so bili z večletnim sistematičnim delom doseženi pomembni rezultati - odkritje Najdene jame, itd. Na drugi strani pa je področje med Logatcem in Vrhniko nepopolno raziskano in so podatki nepopolni, čeprav je bilo tudi tu odkritih več pomembnih jam in brezen, Logaška jama, brezno pri Gnezdu.
Člani jamarske skupine smo zato začeli v letošnjem letu v okviru MRT Logatec 88 z intenzivnimi raziskavami kraškega sveta med Logatcem in Vrhniko z namenom, da zapolnimo »bele lise«, preverimo in dopolnimo podatke o jamah in breznih, raziščemo in dokumentiramo nove objekte ter skušamo odkriti povezavo z dosedaj neznanimi jamskimi sistemi v podzemlju kjer se pretakajo podzemeljski vodotoki iz smeri Planinsko polje-Vrhnika, Hrušica-Vrhnika, Logatec-Vrhnika.
Začetne raziskave so pokazale, da gre v načrtovani raziskovalni nalogi na večletno sistematično raziskovalno delo, ki bo v prvi fazi ponudilo osnovne informativne točke in izhodišča za nadaljnje poglobljene raziskave in samostojne naloge v okviru drugih znanstvenih strok (geologija, geografija) ter ne nazadnje omogočilo celovito obravnavanje raziskovalnega področja (raziskanega področja). Ta namen je bil v letošnji raziskovalni nalogi dosežen in lahko upamo, da se bo kontinuirano nadaljeval tudi v prihodnje.
V skupini za speleologijo so delovali:
Milan Trobič (mentor), Andrej Rotar, Andrej Seljak, Barbara Zobec, Janez Levec, Zdravko Trček in Lojze Rozman.
Delo je potekalo v organizaciji Jamarskega društva Logatec.
Geografski položaj in nekatere fizičnogeografske značilnosti
Kot osnovno vodilo pri naših raziskavah nam je služila speleološka karta Vrhnika 2B, izdelana v okviru Inštituta za raziskovanje Krasa maja 1972. Karta obsega cca 133 km2 zemeljske površine, od tega je le 1/5 ali okrog 25 km2 zakrasele.
Na območju karte ločimo v glavnem tri geološke tektonske enote, ki imajo svojstvene morfogenetske in hidrološke značilnosti. To so: Ljubljansko barje, zaplaninski dolomitni in delno idrijsko-žirovski pokrov, vrhniško-cerkniška gruda ali zahodno krilo borovniške antiklinale. Oglejmo si to zadnje, tretje področje. Območje, ki smo ga raziskovali je izrazito kraško, lahko pa ga v morfološkem pogledu razdelimo na tri dele. JV del obsega Pokojiško planoto, ob njenem zahodnem vznožju se z nizkega kraškega obrobja Barja južno od Raskovca razteza osrednji del Notranjskega podolja (območje naših raziskav, op.a.), ki sega na zahodu v območje robnega kraškega polja pri Logat-cu-Logaško polje, proti jugu pa prehaja v Logaški Ravnik. Ta predstavlja uravnano dno prostorne suhe doline, ki se prevesi proti Vrhniki in ki so jo oblikovale vode iz sedanjega povirja Cerkniščice.
Raskovec, Derviše. Področje naših raziskav - Raskovec ima dominanten položaj (652 m nadmorske višine) tako z vrhniške kot tudi z logaške smeri, zato lahko to področje poimenujemo po njem, ustreznejša pa je oznaka Derviše. Območje Derviš je izredno razgibano z razčlenjenimi kopastimi vrhovi in vmesnimi suhimi dolinami, ki se z višin cca 580 m nadmorske višine znižujejo na eni strani proti robnemu Logaškemu polju ter na drugi strani proti Vrhniki. Zahodni del tega območja je bil v morfološkem smislu pogojen s procesi ob stiku apnenca in dolomita in pod močnim vplivom površinskih dotokov z območja Logaških Rovt. To dokazujejo tudi sedimenti, najdeni na samem obrobju polja, ki izvireajo iz območja Rovt, poudariti pa je treba, da smo med temi sedimenti naleteli tudi na sedimente, ki so sicer značilni za površinske dotoke iz smeri Cerknice. Druga zelo zanimiva in pomembna najdba pa je odkritje fosilnih požiralnikov oddaljenih od roba polja dobrih 50-100 m. Požiralnike bo potrebno dodatno, natančno in vsestransko raziskati. Prvi rezultati pa že kažejo na to, da gre pri tem za odkritje fosilne cone odvajanja površinskih voda v smeri proti Vrhniki. Derviše so izredno razgibane v geološkem, tektonskem smislu, kajti odkritih je bilo več tektonskih con ob katerih se je razvila cela vrsta kraških pojavov - udorne doline, brezna, spodmoli, itd.
Raziskave so potekale na področju kamenin - K in J na območju - nižjih teras, mlajših robnih ravnikov in suhih dolin (480-510 m nadmorske višine) ter starejših robnih ravnikov s kopastimi vzpetinami (500-520 m nadmorske višine).
Raziskovalna oprema
1.	Osebna oprema: čelada z acetilensko in električno razsvetljavo, kombinezon - premočljivi ali nepremočljivi, rokavice, škornji, plezalni pas - prižemi, vrvna kolutna zavora, dodatne vponke, dodatne vrvice.
2.	Skupna oprema: statične vrvi Edelrid (različne dolžine), dinamične vrvi, kladiva, svedrovci, klini, vponke, karbid, lestvice.
3.	Merilni instrumenti: kompas in naklonomer Suunto, merilni trak dolžine 25 m, risalni blok.
4.	Ostala oprema: fotografski aparat, topografske karte v merilu 1 : 5000, 1 : 25000, 1 : 50000, posode za zbiranje vzorcev (vrečke).

Metode raziskovalnega dela
Na začetku smo najprej izpisali iz katastra podatkov vse podatke o jamah in breznih na področju, ki smo si ga izbrali za raziskovanje. Ti podatki so nam hkrati služili kot osnovna, oporna orientacijska točka za delo na terenu predvsem pa so omogočili lažje terensko delo. Raziskovalno delo je bilo (razen risanja in dokumentiranja jam in brezen ter vnašanja podatkov) vezano na teren. Pri raziskovanju smo uporabljali mrežasti sistem pregledovanja težko preglednega terena (mrežasta prospekcija). Najprej smo na karti določili osnovne orientacijske in izhodiščne točke (križišča gozdnih poti, vlak, vrhove vzpetin ali druge markantne točke) ter nato začeli s sistematičnim pregledovanjem terena. Razdalja med posameznim raziskovalcem je bila točno določena, v primeru, daje eden od raziskovalcev odkril vhod v jamo so ostali označili mesto do koder so pregledali teren in šele nato raziskali odkrito jamo ali brezno. V jamo se je nato spustila merilno-raziskovalna ekipa, ki je natančno pregledala vse možnosti nadaljevanja jame in njeno vsebinsko (sedimenti, živalski ali rastlinski ostanki, eventuelno drugi odpadki - plastika, steklo, nevarne snovi, itd.) ter nato jamo izmerila, skicirala in opisala. Drugi del ekipe je določil koordinate vhoda v jamo, nadmorsko višino vhoda, pregledal okolico ter pripravil na podlagi orientacijskih točk opis dostopa do jame, itd. Ekipi sta se nato pri raziskovanju drugega jamskega objekta zamenjali, tako, daje na akciji vsakdo delal vse ter s tem dopolnil svoje predhodno znanje ali pa je to znanje šele pridobival in utrjeval. Po zaključenem terenskem delu je nato sledilo delo v kabinetu. Tu smo zbrane podatke izračunavali, dopolnjevali ter jih nato vnašali v zapisnike terenskih ogledov, istočasno pa smo tudi risali načrte jam in brezen, ki smo jih v tistem dnevu obdelali. Temu bo sledila še končna obdelava na katastru Jamarske zveze Slovenije, kjer bo vsak raziskan objekt dobil svojo zaporedno katastrsko številko ter točno določene koordinate vhoda. Hkrati pa bodo podatki vnešeni v delovni načrt Jamarskega društva Logatec in ustrezno računalniško obdelani.
Metodologija speleološkega kartiranja, s katerim smo začeli na območju, ki smo si ga izbrali za temo raziskovalne naloge in, ki bo tudi v bodoče izhodišče za nadaljevanje raziskav, se je izkazala kot dovolj dobra in zanesljiva, zato jo bomo tudi v bodoče uporabljali in pa seveda dopolnjevali.
Rezultati
V okviru raziskovalne naloge je bilo odkritih 30 podzemeljskih jamskih objektov (brezna, jame, spodmoli, itd.). Vse najdene objekte, ki so ustrezali normativom za uvrstitev v jamski kataster, smo izmerili, narisali načrt ter vse rezultate vnesli na zapisnik. V posameznih odkritih jamah in breznih bo potrebno nadaljevati z raziskavami, saj smo na večih mestih nmaleteli na neprehodne ožine iz katerih je vel prepih, kar daje slutiti glede na dosedanje izkušn je, da se jame nadaljujejo. To je pomembno predvsem zaradi tega, ker so vhodi v jame, brezna na področju kjer se v podzemlju pretakajo podzemeljski vodotoki v smeri proti Vrhniki. Vsekakor bo potrebno še nadaljevati z raziskovanje na tem območju. Dokončno sliko pa bodo dale šele večletne sprotne raziskave s katerimi bo potrebno nadaljevati tudi v prihodnje. Letošnja raziskovalna naloga je v celoti uspela. V raziskovalnem smislu je bilo odkritih več pomembnih jamskih objektov (prelomne cone, fosilni požiralniki, itd.). Drugi pomembnejši rezultat je tudi dodatno izobraževanje mlajših članov društva (osnove jamarske tehnike, risanje načrtov, orientacija, itd.). Tako, da lahko vsakdo, ki se je udeležil ter raziskovalne akcije-naloge, opravi izpite prve stopnje v okviru jamarskega izobraževanja pri JZS. Vsi odkriti objekti niso primerni za kakršnokoli obliko masovnejšega jamskega turizma, pred-
vsem zaradi oddaljenosti od cest, poti, pa tudi ne nazadnje zaradi težavnega dostopa (potrebno je obvladovanje jamarske tehnike). Seveda pa smo evidentirali tudi vse jame, brezna, v katerih smo naleteli na odpadke, smeti. Onesnažene so predvsem tiste jame, brezna, ki so ob poteh, hišah, itd, v nekaterih primerih pa je stanje v teh jamah precej kritično. Podatki o onesnaževanju so dodani splošnim podatkom o jamah in so na voljo v jamarskem katastru.
Onesnaževanje je v zadnjem času izredno kritično, ljudje ne odmetavajo smeri samo v jame, temveč tudi v vrtače, udore, doline, itd. V ekološkem smislu pa je stanje še posebej kritično v primerih gradnje gozdnih cest, vlak, itd. Te gradnje so pogosto vzrok za porušenje gozdnega ravnotežja, kajti ceste in vlake so delane brez vsake prave mere in občutka (razstreljene skale, uničena drevesa) in so dobesedno rane v gozdovih. Število takih gozdnih cest in vlak pa se iz leta v leto povečuje tako da lahko v posameznih primerih opazimo, da se delajo nove in nove vlake, poleg opuščenih.
Z uničevanjem gozdov se povečuje tudi izpiranje že tako skromne zemlje in lahko opazimo, da je ta proces na nekaterih kopastih vrhovih na področju Derviš že izredno kritičen (posekana drevesa, brez podrasti, itd ). Drug problem, na katerega je vredno opozoriti pa so prevozi nevarnih snovi po avtocesti Ljubljana-Razdrto in po cesti (stari) Ljubljana-Postojna. V primeru razlitja nevarnih snovi ni poskrbljeno za to, da bi razlite snovi ulovili in nevtralizirali, kajti vsi odtoki so speljani direktno v vrtače, doline in brezna.
Če zaključimo - zelo malo je storjenega za to, da bi svoje okolje varovali in zaščitili. O tem smo se lahko prepričali vsi, ki smo sodelovali v jamarski raziskovalni skupini, kajti pri terenskem delu se pokažejo vse še tako skrite sledi uničevanja, ki je iz dneva v dan hujše.
Dokončno oblikovanje rezultatov pa bo mogoče šele takrat, ko bo ozemlje med Logatcem in Vrhniko raziskano, zato pa bo potrebno delati več let.
SUBTERRANEAN LIMESTONE CAVES IN THE VERRITORY BETWEEN LOGATEC AND VRHNIKA
Summary
The territory of the Commune of Logatec belongs to those districts of Slovenia which abound with spelaeoiogical phenomena characteristic of the classical karst. For centuries, numerous Slovene and foreign scientists have been paying due attention to this area. Their principal interest was orientated towards the single karst phenomena in the region which were, consequently, studied with special regard to the underground streams flowing from the Plain of Planina (Planinsko polje) and the mountain massive of Hrušica down to the river sources near the Town of Vrhnika. Undoubtedly, their endeavours resulted in a number of discoveries of exceptional importance. However, the various underground flows and channels as well as the external accesses leading to this labyrinthine subterranean galleries raise a gamut of questions, which have as yet not been conclusively answered. Thus, this complex of limestone caves remains one of the last major enigmas of the classical karst.
On that account the members of the Spetaeoiogical Association of Logatec have, under the auspices of the Youth Research Project »Logatec 1988«, decided upon a systematic scrutiny of the linkages between the subterranean water currents in the area extending from Vrhnika to Logatec. In addition, their inquiry aimed at researching systematically the, already known but not adequately studied, caves and potholes as well as registering of the so far unnotified examples. All the important discoveries were to be studied thoroughly and consequently included into the spetaeoiogical cadaster of Slovenia. In the year 1988, which wittnessed such a research project for the first time, the group of speiaeologists has traced a number of subterranean caves, whereupon the participants have decided to continue with their research of this sector in future. They have discovered fossil zones and swallowhole systems in the northeastern section of the Basin of Logatec, which should be in due time also considered for detailed investigations. Clearly discernible fractured zones, which have caused the formation of a series of karst phenomena (e.g. potholes abris, coiapses and limestone caves) have been recorded, what allows for a conjecture that there are several as yet unnoticed cave systems in the subterranean world beneath the surface. The action as a whole was extremely well organized and the results attest to the appropriate selection of the field of study.
Priloge
1.	Primer Zapisnika terenskih ogledov (Brezna na stari železnici, 30. junij 1988, Jamarsko društvo Logatec).
2.	Skica Brezna na stari železnici.
3.	Skica Gozdarskega brezna.
O 1 i Ò «I
A 1	št. nač	3	
ime obi. $C2b&SK0		iV&ČHO	
K		j 1 '	
OrgJD LOG,.	Dat eks. 'U- <££ Dat. ris. 4. f. ft		
Točnost 0,0	Merilo	'i -foo	
Merili UPtCLtiEK!
Risal £<*S<1
brezno Je bilo razlokano leta 1954,vendar Je načrt nepopoln«
Potrebna oprema:
lX>m atatične vrvi
Svetujemo raziskave:	-Da .
Pripombe:
Na koncu ae odpira aunialva ožina vendar Jo bo potrebno razSiriti.

Zapisnik terenskih ogledov
JD Logatec „	50.6.08	7.
»:	Datum «krkurrtj.:	'	St. .kakunll.:	»•
IME OBJEKTA:	brezno na atari železnici
Lega: obema: ^ogntec	Natomi* nu.ii« Logatec
Zamljeplan. lega	plßnotaa‘ B UTOVnBVa
Laatmk:	Izhodišče: Logateo
Dostop:	Iz	po atari coati Lj-Poatojna na trugen odcepu
deano(parkirišče)ter neto po traai nekdanje atare železnice,vhod v Jamo leži eoa 5 m pod neaipom in Je dobro vidna iz treae atare železnice.
Slovstvo:
Ni.
Levec Janez Murko Matka, Kotar Andre j,Seljak Andrej, Trobič Milan ^obec Barbara
Murko M.,Kotar A. Levuc J.
Rlaall Notar A.
Milan Trobič
Vizure: 1
Morfologija objekta:
~lujùi uoSani 0ozd,rob atare traue zoiu ,nioo.
Brezno Je i -.dolano
apnencih.
oHozi 17m globoko vhodno urezno ..rideiuo v pouoroo dvorano noto se rahlo opufičoao po rovu do toučno točko Juuo kjar se joiae nodljujo vanuui’ uo potrebno kopanje.

Jama
na atenah Nastanek objekta:
jo podorno preoblikovana tako da pravoga okaine^a dno ni opaziti, dvorane Je ai^a,kapniki ni. dnu pa Je cel kup odpadkov.
Vhodno brezno Je naatalo ob prelonni coni,
Arheološki:
Initrumenti :	SuUPtO- kOCSplet, MTl Ini
MOŽNOSTI ZA TURISTIČNI RAZVOJ V OBČINI LOGATEC
(Nekateri rezultati geografske raziskave)
Anton Gosar in Angela Vončina
Oddelek za geografijo Filozofska fakulteta Univerza Edvarda Kardelja v Ljubljani
Izbor raziskovalnih področij v okviru prvega mladinskega raziskovalnega tabora najbrž ni bil naključen. Problem turističnega razvoja občine Logatec je namreč že tako pereč, da se zdi kot da je pričujoča raziskava potekala le »pet minut pred dvanajsto«. Ne le zaradi zamirajoče turistične in (deloma) zanemarjene gostinske dejavnosti, temveč tudi zaradi absolutnega in relativnega zaostajanja občine v turistično-rekreativ-nem pogledu. Obenem pa nekatere dejavnosti in objekti v sklopu turistično-rekreativ-ne infrastrukture, predvsem disperzno v prostoru izgrajene počitniške hišice vseh vrst, že ogrožajo ekološko ravnovesje in značilnosti kulturne pokrajine na območju logaške kotline, logaško-rovtarskega hribovja ter logaškega kraškega podolja.
Interesa za oživljanje nekdaj tradicionalno uspešne logaške turistično-gostinske gospodarske dejavnosti pa v družbi žal ni čutiti. Morda tudi zaradi tega ne, ker so ostale predstave o turistično-rekreativni dejavnosti v miselnosti domačinov in občinskih »centralnih oseb« klasične, neprilagodljive novim družbenim potrebam; ali pa morda zato, ker je nenaden industrijski razvoj prinesel tudi najbolj odmaknjenim krajem v občini blagostanje in socialno gotovost, ki je omrtvila druge razvojne možnosti in težnje ljudi.
Ob pomoči logaških mladink in mladincev sta avtorja tega prispevka pričujočo geografsko raziskavo najprej zastavila dokaj obširno.
Zaradi objektivnih težav, ki so spremljale in vplivale na uspešnost mladinskega raziskovalnega tabora pa vseh zastavljenih raziskovalnih hipotez ni bilo moč izpeljati, oziroma so bile preostale izpeljane le eksemplarično, na posameznih sondnih primerih. Kljub temu se zdi, da so naključno izbrana območja in osebe omogočili dober vpogled v aktualno problematiko, ki zadeva srž nadaljnjega razvoja logaške občine. Ob obetanem »Kraškem narodnem parku«, ki bo zajel tudi dele občinskega ozemlja, bo Logatec nenadoma postal eno od izhodišč za »ekspedicije« v podzemni in nadzemni kraški svet notranje Slovenije. V kolikor ne bo pravočasno uredil oziroma zgradil ustrezno turistično infrastrukturo, polepšal in ustrezno izboljšal izgled kraja ter si ustvaril »image« turistično privlačnega kraja, bo ostal na robu lokalnega, nacionalnega, tranzitnega in mednarodnega turizma.
Raziskovalno delo je bilo zastavljeno optimistično in s predpostavko, da se kaj takega ne bo zgodilo. Predvidevali smo namreč, da bo uspelo prepričati prebivalce občine in občinsko vodstvo o umestnosti razvoja občine v tej smeri. Kot vidimo iz nekaterih drugih območij (npr. Bovec, pa tudi naselja Zgornje Doline, pa se miselnosti
V skupini za geografijo so sodelovali:
mag. Anton Gosar in Angela Vončina, študent absolvent (mentorja) ter mladi raziskovalci Simona Bogataj, Tina Gruden, Nataša Trajkovski (Osnovna šola osmih talcev, Logatec), Anita Rupnik (Pedagoška akademija, Ljubljana), Breda Pivk (Oddelek za etnologijo, Filozofska fakulteta, Univerza Edvarda Kardelja v Ljubljani), Janko Filipič (Občinska konferenca ZSMS Logatec).
ozko zasvojene le z industrijskim, kot najbolj zveličavnim razvojnim konceptom, ne da zlahka premagati. Upamo le, da bo uspel tovrstni miselni premik v logaški občini v eni generaciji! Logaško območje ima namreč izrazite naravne, geostrateške, družbene in turistično-rekreacijske potenciale, ki-se jih mnogi še zavedajo ne, a bi jih morali znati v bodočnosti turistično izrabljati.
Ob ustrezni ekonomski politiki (ki je sedaj ni) in v družbi blaginje bi območje krasa, gozdov, tranzitnih poti med Sredozemljem in Alpami ter Krpanove domovine lahko postalo prvorazredno turistično območje Slovenije. Omenjena teoretična razmišljanja so pogojevala naslednja raziskovalna izhodišča.
1.	RAZISKOVALNA IZHODIŠČA
Logaška občina se lahko pohvali, daje bila med prvimi v Sloveniji v kateri so načrtno pričeli razvijati turizem. Zaradi kraške in gozdnate pokrajine, vabljivih klimatskih razmer, industrijske zaostalosti (kar ni vedno znak nerazvitosti!), lege ob magistralni cesti in železnici med Ljubljano in Trstom, bližine meje in zaradi po furmanih podedovane gostinsko-turistične infrastrukture so oba Logatca, posebno pa Dolenji Logatec, pred vojno uvrščali med pomembnejše slovenske in jugoslovanske klimatsko-zdravi-liške kraje. Na oddih so v gostilne in hotele (Kramar, Škrlj, Tolazzi,...) prihajali gostje od blizu in daleč. Posebno je bil kraj kot letovišče cenjen med Zagrebčani.
Po vojni doživlja Logatec v turističnem razvoju dve razvojni fazi. Po obdobju industrializacije, nacionalizacij in splošne turistične nerazvitosti se po 60. letu skladno sprožita dva procesa: razrast počitniških bivališč in stopnjevanje tranzitnega turizma. Na območju Zaplane se je v logaško razširilo območje »vikendov« iz vrhniške občine; razvoj obmorskega turizma, posebno v Istri, pa je speljal skozi Logatec reko inozemskih in domačih dopustnikov, ki so na poti k Jadranu v Logatcu prenočili dan ali dva. Z izgradnjo avtoceste naselje (in občina) Logatec izgubi tranzitno turistično pomembnost. Izjemo predstavlja le Motel Lom ob avtocesti. Tujci le še redko prenočujejo v privatnih sobah in v gostišču Krpan. Občasno beleži Logatec obisk Ljubljančanov iz počitniških hišic v občini ali sosedstvu in izletnikov ob koncu tedna oziroma v času šolskih počitnic (ob priliki ugodnih snežnih razmer). Logaška občina beleži letno 4.923 obiskovalcev (tujih 2.390) in 7.466 (tujih 2.499) prenočevanj. Ima 76 ležišč in je v letu 1986 ustvarila s turizmom 833.3 mil. din. S tem se uvršča na 54. mesto med 65. občinami v Sloveniji (Letopis SRS 1987, str. 644).
1.1.	Namen raziskave
Ob priliki vrednotenja nekega območja za turizem in rekreacijo moramo najprej ugotoviti ali obstojajo možnosti za turistični razvoj, kaj lahko tak razvoj stimulira in kateri prostorski elementi predstavljajo oviro zanj. Razvoj lahko podpremo v tej smeri le, če obstajajo napram drugim, sosednjim območjem take prednosti in posebnosti, ki bodo zagotovile dolgoleten obisk in stalen zaslužek. Tehtati moramo torej znotraj obravnavanega območja in navzven. Obenem pa moramo imeti neprestano pred očmi ciljno skupino ljudi, ki jo menimo pritegniti in receptivno skupino ljudi in lokacij ob katerih se bo omenjeni gospodarski tok razvijal, bogatil in plemenitil. V urbani, postindustrijski družbi sta turizem in rekreacija obenem življenjska nuja in nepogrešljiva (storitvena) gospodarska dejavnost. Na nekaterih območjih zadovoljuje le lokalno populacijo, ponekod pa ima transregionalni in transnacionalni pomen.
V Logatcu, ki nima bistvenih naravnih in družbenih prednosti napram sosednjim območjem (Postojna-jama; Ljubljana-mesto) lahko samostojno razvijamo stacionarni
turizem transregionalnega (državnega) značaja in ga obenem plemenitimo z vzporednimi turističnimi storitvenimi dejavnostmi, ki bi lahko služile tranzitnemu prometu (navezava ponudbe na avtocesto) in sosednjima turističnima središčema (specifična sekundarna turistična ponudba). Zaradi bližine največje prebivalstvene aglomeracije v Sloveniji lahko obenem še razvijemo dejavnosti, naravnane na zadovoljevanje, pritegovanje in širjenje izletništva (specifična zimsko-športna in poletna rekreacija).
- Stacionarni turizem transregionalnega značaja lahko razvijamo na osnovi turistične tradicije iz predvojnega obdobja in v Logatec pritegnemo klientelo iz jugoslovanskih pokrajin z drugačnim prirodnim značajem (npr. južno-dalmatinsko Primorje, Panonska nižina) oziroma ga zasnujemo povsem na novo z nekaterimi oblikami alternativnega (»zelenega«) ali blagega turizma (»soft tourism«) namenjenega prebivalstvu vseh urbanih in industrijskih območij v Jugoslaviji (republiškega središča, izrazita industrijska mesta). Za območje logaške občine prihaja v poštev razvijanje »turizma na kmetiji« in »gostinsko-turističnih celic« družbenega in zasebnega značaja na podeželju in središču občine.
-	Vzporedne turistične (storitvene) dejavnosti lahko razvijamo samostojno v navezavi na avtocestno in magistralno cestno omrežje na način, ki ga poznajo druga neturistična podeželska naselja ob avtocestah v Zahodni Evropi in Ameriki (npr. vasi med Ulmom in Stuttgartom, Nürnbergom in Münchnom). Vrsta večjih in manjših gostinsko-turističnih enot občinskega središča je tam prirejena za komfortno, enodnevno prenočevanje (večerja, prenočišče, zajtrk) in je, zaradi ponudbe in distribucije gostov, povezana s centralno recepcijo v kraju ali s podobno ob avtocestnem postajališču.
-	Vzporedne turistične (storitvene) dejavnosti pa lahko razvijamo tudi v odvisnosti od (bližnjih) večjih turističnih središč. Tovrstna povezava je lahko prav raznovrstna in je (lahko) v najbolj elementarni obliki le dopolnjevanje gostinsko-turističnih kapacitet (ob sezonskih konicah), lahko pa je, kar je bolj zaželeno stalni sestavni del turistične ponudbe turističnega središča bodisi zaradi kulturnih (ustvarjenih) posebnosti - kot npr. Hlebinje za Zagreb ali Lipica za Portorož - oziroma naravnih (ev. »ustvarjenih«) posebnosti kot npr. Nacionalni park Plitvička jezera za Zagreb, ali Bled za Ljubljano. Z vrsto sezonskih prireditev lahko pritegnemo stacionarne goste turističnega središča, lahko pa s stalno ponudbo posebnih zvrsti rekreacije (npr. golf, jahalni šport, gojitveno lovišče) pritegnemo specifično klientelo ali celo športnike. Čeprav le specifična gostin-sko-prehrambena ponudba (denimo: biohrana v gostiščih), je lahko-prehrambena ponudba (denimo: biohrana v gostiščih), je lahko še kako privlačna za obiskovalce turističnega središča (npr. gostišča med Domžalami in Kamnikom za ljubljanske goste).
-	Omenjena specifična turistično-rekreativna ponudba, ki se usmerja v popestritev ponudbe bližnjega turističnega središča, je (deloma) lahko tudi iztočnica za razvoj izletništva. Konecte-denska rekreacija ponavadi ne zahteva prenočitvenih kapacitet, v ekonomskem smislu pa bogati gostinstvo. V logaški občini lahko izletništvo razvijamo na osnovi naravnih danosti, ki jih v območju Ljubljane sicer ni, oziroma so v omejenem obsegu, ali na osnovi rekreativne infrastrukture, ki je že (smučišča, skakalnice, peš poti) ali pa bi jo morali zgraditi (bazen, ribnik, sprehajalne in jahalne poti,...) oziroma urediti (jamski svet).
Raziskava o možnostih za razvoj turizma v logaški občini naj zatorej opredeli katere zvrsti rekreacije je na osnovi naravnih danosti, geografskega položaja in družbene stopnje razvoja ter obstoječe turistično rekreativne in infrastrukturne razvitosti že možno razvijati. Predlogi za razvojno dejavnost v tej smeri morajo biti opredeljeni glede na ekonomske možnosti in upravičenosti (npr. povečanje ljubljanske mestne aglomeracije, zgostitev prometa na avtocesti) po obdobjih. Prvi kratkoročni - minimalni razvoj bi lahko izpeljali do leta 2000, drugega dolgoročnega in maksimalnega pa po prelomu tisočletja. Zavedati pa se moramo, daje obdobje regionalnega razvoja na osnovi velikopotezne industrializacije za nami in, da bo inovativna družba 21. stoletja cenila podeželsko krajino s specifično turistično-rekreativno ponudbo.
1.2.	Raziskovalne metode
Prostorsko načrtovanje turizma in rekreacije predvideva tri faze raziskovanja. Najprej je potrebno ugotoviti dejansko stanje na področju gospodinjsko-turistične dejavnosti oziroma opremljenosti prostora z rekreativnimi napravami. Sliko stanja ugotavljamo lahko na več načinov, najbolj pogoste pa so registracije pojava preko (občinskih) registrov oziroma ugotavljanje dejanske tovrstne razvitosti na osnovi terenskega kartiranja objektov in naprav. V drugi fazi raziskovanja morajo ugotoviti možnosti, ki govore v prid ali zavračajo možnosti za razvoj treh, v namenu raziskave omenjenih možnih variant turizma oziroma gostinsko-turistične in rekreativne dejavnosti. Potencial območja logaške občine za nadaljnji razvoj turizma lahko ugotavljamo na osnovi makro ali mikro prirodnih in družbenih analiz (strukturna geografska analiza) in na osnovi anketiranja domačinov (potencialnih subjektov tovrstnega razvoja ter občanov) in »centralnih oseb« (predsednikov društev, upravnih organov, gostinsko-turističnih organizacij, vodij trgovin, predstavnikov gozdarstva, kmetijstva, športnih dejavnosti...).
V tretji in zadnji fazi pa je potrebno še posebej opredeliti dejavnike, ki bodo predvideni razvoj pospešili ter nanizati in opozarjati na tiste, ki turistični razvoj v občini lahko zavro ali onemogočijo. V ta namen je potrebno analizirati cestno omrežje in organizacijo njenega vzdrževanja, komunalno in drugo tehnično infrastrukturo, ugotoviti in opozoriti na onesnaženja in potencialne »ekološke bombe« ter izpostaviti omejitvene dejavnike, ki so lastne industrijskim in vojaškim objektom, naravovarstvenim območjem in drugim obstoječim ali predvidenim regionalno-prostorskim rezervatom (ograjena območja, prepovedane cone ...). V okviru mladinskega raziskovalnega tabora nam je uspelo deloma opredeliti nekatere postavke iz prvih dveh ciljnih hipotez. Tretjo smo le registrirali in detajlnejšo analizo, podobno kot tudi druge metodološke prvine, prepustili naslednjim tovrstnim raziskavam.
-	Turizem je v občini Logatec slabše razvita gospodarska panoga (Petrol, Integral). Slika stanja na področju turistično rekreativnih naprav in objektov naj bi opozorila na manj znane, pa vendar v bodočo zasnovo tovrstnega gospodarskega razvoja možno vključitev obstoječe tovrstne infrastrukture. V ta namen je potrebno najprej zbrati podatke o vseh gostinsko-turističnih obratih v občini (hoteli, gostišča, privatne sobe, počitniška bivališča) in jih razvrstiti glede na ponudbo (hrana in prenočišče, samo pijača, samo prenočišče, brez javne gostinsko-turistične funkcije), intenziteto izrabe in lokacijo. V naseljih občine je potrebno opraviti kartiranje teh objektov, pri čemer naj bi še posebno proučili njihovo razmestitev v naselbinskem omrežju in ugotovili zvrst in stopnjo dejavnosti (opremljenost, komfortnost, pripravljenost za obnovo, urejenost oskrbe ...). Medtem, ko bi večino naravnogeografskih karakteristik analizirali na osnovi pisnih gradiv in kart in na podlagi le-teh opredelili tudi območja, ki bi prednostno lahko prišla v poštev za turistične in rekreativne objekte in naprave, oziroma bi bilo kot območje primerno za razvoj turizma, bi morali nekatere družbenogeografske karakteristike preverjati z anketo na terenu. S programiranimi in naključnimi anketiranji (centralne osebe v naseljih, možni interesenti...) bi ugotovili stopnjo tovrstnega motiva in dejansko zrelost ideje o razvijanju turizma v Logatcu.
-	Pospeševalni in omejitveni dejavniki turističnega razvoja so lahko statični (že obstoječi) ali dinamični (razvijajoči se). Med pospeševalne dejavnike statičnega značaja lahko štejemo že obstoječe turistične in rekreativne objekte, ki smo jih registrirali v prvi fazi raziskave (žičnice, sprehajalne poti, ribnike, vikende - v kolikor se (ali se bodo) izdajali, lovske koče ...), in spremljajoče objekte osebnega in splošnega družbenega značaja (trgovine, storitvene obrti, kulturne in religiozne institucije ter dvorane, šolska igrišča in telovadnice ...). Glede na ciljno predpostavko o tem katero zvrst turizma bomo razvijali, bi morali opredeliti bolj ali manj pomembno vlogo posameznih naprav, objektov in dejavnosti za turistični razvoj. Določene infrastrukturne naprave pa bo treba glede na zastavljeni cilj še razvijati (denimo avtomobilske servise, taksi službo, potovalne agencije ...), oziroma obenem graditi ustrezne (tudi za občane primerne) rekreativne naprave (bazeni, igrišča, poti...).
Omejitvene, že obstoječe dejavnike bomo morali registrirati kot ovire za spložen turistični razvoj (vojaške cone, onesnaževanje voda in zraka) in kot specifične lokacije in območja v katerih ne moremo razvijati turizma, ali le posameznih segmentov le-tega (inozemski turizem). Območje z vojaškimi napravami, ograjena območja tovarn, odlagališča smeti, lahko ponekod onemogočajo prost prehod iz naselij (s turistično-gostinsko ponudbo) v naravo in event, turistično razvito naravno okolje naselbinskega zaledja. Obenem so lahko posredna (prepovedano fotografiranje, smrad) ali neposredna ovira turističnega razvoja. Lahko pa se tudi ti objekti aktivno in vzpodbujevalno vključijo v turizem (denimo z organiziranimi ogledi, organizacijo strokovnih ekskurzij, industrijskimi prodajalnami ...). Razvoj turizma lahko ovirajo prostorski rezervati oziroma za druge namene predvidena in zaščitena območja (obrtne in industrijske cone, pasovi za električne in druge napeljave ...).
Dinamični, razvijajoči se pospeševalni dejavniki turizma so lahko poleg predvidenih gostin-sko-turističnih in rekreativnih naprav še predvidene dopolnilne storitvene-uslužnostne dejavnosti, obnovitvena dela pri urejanju naselja (urejanje fasad, spomenikov, obeležij), ustvarjanje novih turističnih atrakcij (denimo elektrificirati in urediti ter za obiske občudovalcev prirediti podzemni kraški svet, postaviti »zabaviščno vas« iz Divjega zahoda, odpreti muzej obrti ali galerijo slik ...). itd.
Na osnovi interesov drugih interesentov po prostoru (tudi stanovanjska gradnja!), omejitvenih naravnih in družbenih faktorjev ter ne nazadnje predvidenega regionalno prostorskega razvoja (načrta) občine lahko na karti izpostavimo bolj ali manj smela predvidevanja, ki bi naj dolgoročno ali kratkoročno omogočila razvoj turizma. Če interesom turizma ne bomo dali prednosti oziroma bomo upoštevali le sedanjo turistično-gostinsko nerazvitost ter že omenjene omejitvene dejavnike, potem prihajajo za turistični razvoj v poštev le redka območja občine Logatec. Iz različnih razlogov bi lahko v najkrajšem času, v ustreznem, nemotečem naravnem okolju in ob (le) skromnih vlaganjih razvili le turizem na kmetijah perifernih območij. Izhodišča in smernice za tovrstni razvoj podajamo v naslednjem podpoglavju.
1.2.1.	Smernice za načrtovanje turizma na kmetijah
Osnovni prostorski pogoji, ki jih mora izpolnjevati neko območje za razvijanje turizma na kmetijah, so:
-	Prirodna atraktivnost. To je lahko kontrastna in nemonotona pokrajina, ugodna klima, bližina voda, zdravilnih vrelcev, naravnih znamenitosti. Čim več je elementov z rekreativnimi učinki, čim bolj raznovrstni so, čim daljšo turistično sezono omogočajo, tem večja je turistično-rekrea-tivna vrednost prostora.
-	Atraktivna kulturna pokrajina. Prirodni pogoji na eni strani in človek-kmet s svojim delom na drugi strani skupaj oblikujejo kulturno pokrajino. Kulturna krajina je poleg povsem prirodnih elementov pokrajine bistven faktor privlačnosti, ki privabi turista na kmetijo. Ni vsak tip kulturne krajine enako privlačen za turista. V živinorejski pokrajini, kjer prevladujejo travniki in pašniki, se lahko turisti mnogo svobodneje gibljejo, rekreirajo, prirejajo piknike, ipd., kot po obdelanih poljih. Nekateri tipi kulturne krajine, npr. vinogradniški ali gozdni, vplivajo na večjo sezonsko turistično atraktivnost območja.
-	Neonesnaženo okolje. Toso tišina, čist zrak, čista voda, prehrana brez umetnih dodatkov, nemoteče gradnje in drugi elementi, ki jih mestni človek v svojem vsakdanjem okolju skoraj ne pozna več.
-	Kulturno-zgodovinske in etnološke znamenitosti. Arhitekturna tipika, etnografska ohranjenost in urejenost naselij, tradicije narodnih običajev (praznovanja, navade, domača obrt, prehrana, hortikultura ...) so lahko elementi izvorne turistične ponudbe, ki so lahko v prirodno sicer podobnih pokrajinah popolnoma različni. Ohranjanje le-teh, preprečevanje in odstranjevanje z unanjih vplivov, ki bi to etnološko tipiko motili je nujno, saj lahko odločilno vpliva na izbiro potencialnega gosta - turista.
-	Prometna dostopnost. Območja, kjer želimo razvijati stacionarni turizem na kmetijah, morajo biti dostopna z osebnim avtomobilom, saj se večina gostov z njim pripelje na počitnice.
-	Bližina servisnih dejavnosti. Posebno ambulanta, lekarna, trafika, pošta, trgovina z živili in gostišče ne smejo biti pretirano oddaljeni od turistične kmetije.
-	Zadovoljiva kulturna raven prebivalstva. Predvsem gostoljubnost, dobre higienske navade, sodobni način kmetovanja, izobraženost kmetov za sprejem gostov (v smislu razgledanosti, znanja tujih jezikov, nekonzervativnosti, poznavanja navad in potreb gostov, sprejemljivosti za novosti, ki jih prinaša turizem), pozitiven odnos do lastne naravne in kulturne dediščine ter spoštovanje narodne tradicije so osnovni pogoji za dolgoročno uspešnost »kmečkega turizma«.
-	Bližina vira gostov. Bližina prebivalstvenih aglomeracij, to je urbanih središč, turističnih centrov in turističnih poti, je pomembna predvsem kadar želimo v pokrajini razvijati izletniški turizem na kmetijah.
-	Turistična tradicija. Če že obstojajo objekti »turistične infrastrukture«, kot so objekti za storitve, za rekreacijo (npr. smučarske vlečnice, kopališča, tenis igrišča...), za zabavo, ki jih gostje lahko po želji uporabljajo, je razvijanje turizma na kmetijah enostavnejše.
Geografi se zavedamo, da poleg omenjenih prostorskih dejavnikov na odločitev za organiziranje turizma na kmetiji vplivajo še drugi dejavniki. Med njimi so ponavadi najbolj v ospredju ugodna kreditnodavčna politika, dobra normativna urejenost turističnega gospodarstva in kmetijstva ter ustrezna organizacijska, pospeševalna in pro-pagandno-prodajna (marketing) služba (Dekleva, 1985).
Tabela 1: Kmečki turizem v Sloveniji leta 1985
Področje	Št. kmetij	Št. ležišč	Št. nočitev
Škofja Loka	14	115	5290
Zg. Savska dolina	24	239	6692
Kranj, Jezersko	7	87	3306
Zg. Savinjska dolina	44	418	12958
Koroška	21	218+1154 sed.	4382
Štajerska	30	276	ni podatka
Osrednja Slovenija*	13	149	ni podatka
Tolmin	6	48	2400
Postojna	2	20	ni podatka
Pomurje	7	15+370 sed.	675
Skupaj	168	1585	35703
* vključno občina Logatec Vir: Dekleva, 1985 2
2.	NEKATERI REZULTATI DELA V OKVIRU MLADINSKEGA RAZISKOVALNEGA TABORA »LOGATEC '88«
V uvodu omenjena skupina mladink in mladincev je pod mentorstvom avtorjev tega prispevka štirinajst dni vneto zbirala podatke, jih obdelovala in analizirala ter pripravljala poročila in karte. Predvsem vneto in zagnano se je lotila terenskega dela: kartiranje vseh oblik turistične infrastrukture ter naravnih in družbenih turističnih potencialov obeh Logatcev kot tudi anketiranje po kmečkih domovih na območju Rovt
in Žibrš. Ob pomoči raznih institucij in oseb družbenega življenja smo uspeli zbrati tudi nekaj osnovnih statističnih podatkov o turizmu, turističnih objektih in rekreativnih potencialih v občini. Podajamo jih skupaj z v literaturi navedenimi osnovnimi podatki o socialno in prirodnogeografskih potezah občinskega ozemlja v želji, da bi s tem nakazali splošno privlačnost območja za turizem (heterogenost kulturne pokrajine) in opozorili na omejitvene dejavnike, ki bi tej gospodarski dejavnosti lahko zavrle razvoj.
2.1.	Podoba logaškega turizma - izbrane značilnosti
V ospredje letošnjega proučevanja turizma so stopile raziskave kmečkega turizma, oziroma pogojev zanj, kot tudi splošna registracija stanja turističnih in rekreativnih objektov ter mnenja o umestnosti in možnostih Logatca kot občine (= območje) in naselja za tovrsten razvoj.
2.1.1.	Prirodne in družbeno-geografske poteze občine Logatec
Občina Logatec, ki jo prištevamo med notranjske občine, meri 173 km2 in ima 9068 prebivalcev (leta 1986) v 19 naseljih. V 15 hribovskih naseljih živi 27 % prebivalstva (2435 prebivalcev v letu 1986).
Ozemlje občine leži na stiku alpskega in dinarskega sveta. Na severu zavzemajo velik del površja karbonski skrilavci in peščenjaki, na katerih se je razvila ilovnata pre-perelina. Ta del je nadaljevanje Idrijskih planot na zahodu, z obilo terasami in ploščatimi, skoraj ravnimi robovi in hrbti, pri čemer pa je ravnega sveta malo. V južnem delu občine so apnenci in predvsem dolomiti. Na dinarskem svetu se uveljavljajo kraški pojavi. Na področju skrilavcev in apnencev izvira precej potokov, vendar pa je vodno omrežje predvsem v južnem delu skromno. Zakrasele suhe doline spominjajo na nekdanjo večjo razvejanost rečne mreže. Iz hribovja tečejo proti severu Račeva, Sora in Sovra. Rovtarica je ponikalnica. V Logaških Rovtah zbirata vodo v glavnem Reka in Črni potok. Združita se v Logaščico, ki izgine na kraju Logaškega polja v podzemlje Jačke. Ker je občina odprta na vzhod, prevladujejo podnebne značilnosti notranje Slovenije: zime so zmerno mrzle, poletja zmerno topla. Srednja letna temperatura znaša 7,7° C (Rovte). Zlasti spomladi nastopa temperaturna inverzija. Padavin je vse leto dovolj (Rovte: 1847 mm), vendar največ jeseni, kar kaže na modificiran vpliv mediteranskega podnebja. Snežna odeja pokriva tla v hribovju nad 3 mesece na leto. Gozd pokriva 63,5 % površine občine (leta 1979) in se drži bolj apnenčastih, pašnik pa dolomitnih tal. Prevladujejo smreke in jelke. Krčevine z obsežnimi senožetmi se vse bolj zaraščajo.
Tabela 2: Naselja in prebivalci po višinskih pasovih v občini Logatec leta 1981
Pasovi (m)	Število naselij	Delež naselij	Število prebival.	Delež prebival.
300 - 399	0	0,0	0	0,0
400 - 499	5	26,3	5856	70,6
500 - 599	3	15,8	606	7,3
600 - 699	5	26,3	586	7,1
700 - 799	5	26,3	1191	14,4
800 - 899	1	5,3	50	0,6
Skupaj	19	100,0	8289	100,0
Vir: D. Perko, 1987
Občina šteje danes (1988) že nad 9000 prebivalcev, od katerih jih dobra četrtina živi v hribovskih naseljih. Gosteje je naseljeno le Logaško polje, v hribovju pa prevladujejo samotne kmetije in majhni zaselki, večje strnjene vasi pa so le na najugodnejših mestih. Število prebivalcev v občini po vojni stalno narašča, v hribovitem svetu pa je prišlo že tudi do pojavov deagrarizacije in depopulacije, čeprav je po dolgoletnem padanju števila prebivalstva v preteklih letih, v zadnjem obdobju (1981-1986) zaslediti porast (+ 118). V občini je še 9,8 % kmečkega prebivalstva, kar je blizu slovenskemu povprečju, vsekakor pa več kot v ostalih notranjskih občinah. Prebivalstvo, predvsem mlajše, se precej zaposluje v Logatcu in Žireh, pa tudi v Idriji, na Vrhniki in v Ljubljani.
Preko območja občine drže pomembne prometne poti, ker se tu stikajo suhe doline, po katerih so že v davnini držale poti iz Podonavja proti Jadranu ter Idriji in Žirem. Sama prometna dostopnost v občini je zadovoljiva, čeprav je predvsem v višjih in bolj oddaljenih predelih še precej makadamskih cest.
Tabela 3: Struktura izrabe tal v občini Logatec in v Sloveniji (kataster 1979)
Njive	Trav- niki	Sa- dov.	Vi- nogr.	Vrt	Pašn.	Gozd.	Močv. vode	Nepl.	Skupaj
Logatec ha 1227	3059	53			1431	10979	12	527	17288
% 7,1	17,7	0,3	0,0	0,0	8,3	63,5	0,1	3,0	100,0
Slovenija ha 267047	382745	41451	21153	261	224248	958988	1680	127058	2027243
% 13,2	18,9	2,0	1.0	0,0	11,1	47,4	0,1	6,3	100,0
Vir: D. Kladnik, 1987
Poljedelstvo je večjega pomena le na planoti okoli Rovt. Glavna kmetijska kultura je krompir. Goje tudi žitarice in krmne rastline, sadje pa nima nikjer dobrih prirodnih pogojev. Na njivah pridelujejo le za samooskrbo, njihova površina je pod republiškim povprečjem. Nasploh prevladuje travinje (travniki, pašniki), saj je glavni omejevalni dejavnik razvoja kmetijstva tod relief. Občina velja za zelo gozdnato, saj je gozdnih površin nad 1 /2 (63,5 %), pri čemer je 3/4 dreves iglavcev. Les je poglavitna surovina za industrijo. Gozdovi dajejo nekaterim kmetijam tudi 70-80 % dohodka. V strukturi živine absolutno prevladuje govedo, v okviru tega pa krave in ponekod mlado govedo. V hribovitem svetu prevladujejo kmetije z več kot 15 ha zemlje, v nižjih legah pa manj kot 10 ha.
2.1.2.	Komercialni turizem v občini Logatec
Podrobnejše podatke o logaškem turizmu je v publikacijah Zavoda SR Slovenije za statistiko (Letni pregledi turizma) in v literaturi najti šele za leto 1984 in vsa predhodna leta. Novejši podatki so posplošeni na občinski teritorij (Letopisi SR Slovenije) in zajemajo le nekatere bistvene prvine turizma. Letošnje in lanskoletne podatke, ki niso še nikjer objavljeni, pa smo v teku Mladinskega raziskovalnega tabora »Logatec 88« eksemplarično zbrali po ustanovah. Glavno potezo logaškega turizma smo omenili že na začetku - namreč, da v okviru jugoslovanskega, slovenskega in notranjskega turizma ne pomeni takorekoč ničesar. Prenočevanja, ki so najbolj merodajen kazalec vsaj določene turistične razvitosti kažejo, da prenočuje v občini Logatec letno le 0,005 odstotkov vseh turistov Jugoslavije, 0,06 odstotkov turistov, ki prenočujejo v Sloveniji
in 1,5 odstotkov turistov, ki se odločijo prenočevati na Notranjskem. V tej regiji je le še cerkniška občina na slabšem (Godišnjak SFRJ, 1985).
Verodostojni podatki letnega pregleda turizma za leto 1984 povedo, da razpolaga družbeni in zasebni sektor v občini s 37 sobami. V prenočiščih penzionskega značaja je 57 % sob, v motelu ob avtocesti 27 % sob, drugod pa je še preostalih 6 sob (16 %). Hkrati lahko prenoči v logaški občini 81 gostov v glavni in 67 gostov v pred in posezoni. To je okroglo devet odstotkov prenočitvenih kapacitet Postojne in dva odstotka zmogljivosti, ki jih ponuja Ljubljana.
V okviru občine velja nesporni primat v komercialnem turizmu občinskemu središču, saj razpolaga naselje Logatec z 27 sobami in 68 posteljami namenjenimi prenočevanju turistov. Zaradi tega se ponavadi kar devet desetin (89 %) izmed štirih tiso-čev (3963 - leta 1984) turistov, ki letno obiščejo logaško občino, odloči prenočevati v Logatcu.
Tabela 4: Poreklo gostov v Logatcu
Gostje	Prenočevanje
	1964	1974	1984	1987*	1964	1974	1984
vsi turisti	3902	2308	3530	2109	4918	3120	5140
domači (SFRJ)	1811	1228	1823	1090	1923	2131	3741
tujci	3091	1080	1399	1019	2995	1297	1399
- Avstrija	* *	85	81	6***	* *	93	81**
- Italija	* ★	261	292	8***	* *	416	292**
- ZR Nemčija	* *	297	360	64	* *	351	360
- Nizozemska	* ★	74	62	12	* *	74**	62**
- Francija	* *	70	140	3	* *	70**	140**
- Švica	* *	26	80	2	* *	26**	80**
- Turčija	* *	-	99	1	* *	_ * *	99**
- druge dežele	* *	267	285	49	* *	267	285**
* samo motel »Lom«
** nezanesljiv podatek *** mesec junij 1988, motel »Lom«
Obiskovalcev je največ iz domovine (Jugoslavije), saj vsa zadnja leta predstavljajo med 53 odstotki (leta 1974) in šestimi desetinami (leta 1984) vseh obiskovalcev občine. Podobno je pri registraciji prenočišč, saj ponavadi prav domači gostje ostajajo dalj. Leta 1984 so ustvarili omenjeni gostje tri četrtine vseh nočitev (72,8 %), deset let poprej pa skoraj dve tretjini nočitev. Ponavadi so to poslovni potniki in turisti iz Srbije (39 %), Slovenije (21 %), Bosne in Hercegovine (16%) ali Hrvatske in Makedonije (à 11 %), ki potujejo skozi Logatec ali pa so gostje tukajšnjih delovnih organizacij in ustanov. Značilno zanje, kot za vse obiskovalce Logatca pa je, da se v kraju zadrže izredno kratek čas, saj v povprečju nihče ne prenočuje dalj kot eno noč (1,45 prenočevanj po gostu). Tudi v preteklosti ni bilo drugače. To kaže, da kraj privablja le (silom prilik) goste v tranzitu, predvsem tiste, katerim je ciljna destinacija predaleč od kraja stalnega bivališča, da bi jo dosegli v enodnevni vožnji z avtomobilom.
Posebno velja to za goste iz tujine, pri katerih gre določeno izjemo iskati le pri Italijanih. Najštevilnejši tuji gostje Nemci, ostajajo v Logatcu 1,18 % dneva, Francozi in Avstrijci en dan, Italijani pa kar 1,6 % dneva. Italijanski gostje so po številu obiskovalcev Logatca na drugem mestu (20,9 %), takoj za Nemci (25,7 %). Skupaj, v določenih letih
presežejo po številu obiskov vse druge nacionalnosti. V tem pogledu pa smo v logaški občini po otvoritvi avtoceste registrirali številne spremembe. Predvsem se je povečal delež obiskovalcev iz oddaljenih in eksotičnih držav. Omeniti je treba povečan obisk Nizozemcev in Francozov ter Švicarjev (okroglo po 10 % vseh tujih gostov), predvsem pa Grkov, Bolgarov in Turkov, ki predstavljajo v številu vseh obiskovalcev iz tujine že skoraj četrtino (turisti iz Turčije 7,1 %)! Zanimivo je, da se povečuje tudi delež izraelskih turistov.
V primerjavi s sosednjima turističnima središčema je Logatec po številu obiskovalcev in registriranih prenočevanj turistov še na slabšem kot pri primerjavi prenočitvenih kapacitet. V Postojno pride letno okrog 108 tisoč turistov (ki prenočujejo!), v Ljubljano pa preko pol milijona. Glede dolžine bivanja posameznega turista pa ni pomembnih razlik, kar navaja na misel, da celotni osrednji Sloveniji nismo uspeli dati podobe turistično atraktivnega območja. Povprečno ostajajo gostje v Postojni namreč le 1,33 dni (143.000 nočitev), v Ljubljani pa tudi le 1,42 dni (731.000 nočitev). Podobno neuspešne se zde namere podaljšati sezono na pomladne in jesenske mesece. Tudi v Logatcu nastopajo poletni sezonski viški, ki pa po dograditvi avtoceste niso tako izraziti kot prej. V tromesečju junij, julij, avgust prenočuje v Logatcu tretjina vseh obiskovalcev (31,4 %), dve tretjini pa se jih porazdeli na preostalih devet mesecev v letu, pri čemer so trije jesenski z 27,3 % vseh letnih obiskov, še najbolj priljubljeni. Medtem, ko lahko prvi sezonski višek pripišemo pravemu turističnemu valu k obalam Jadranskega morja, pa gre drugega pripisati najbrž obiskom zamejskih trgovin iz bolj oddaljenih predelov Jugoslavije.
Tabela 5: Turistični obisk v Logatcu po mesecih
Leto	I	II	III	IV	Mesec V VI		VII	Vlil	IX	X	XI	XII
1964	_	_	_	_	_	-	-	-	-	-	-	-
1974	_	176	129	166	290	181	596	612	325	215	165	265
1984	284	273	350	436	357	421	480	711	534	361	509	424
1987*	125	119	145	186	183	218	298	293	177	110	137	118
* samo motel »Lom«
Tudi preteklo leto ni bilo v tem pogledu, vsaj po ugotovitvah udeležencev tabora, izjemno. V Petrolovem motelu Lom, ki je vsaj po obisku turistov največja gostinsko-tu-ristična ustanova v občini, saj beleži v zadnjem času ponavadi okrog dve tretjini vseh prenočevanj v občini, so denimo registrirali junija 10,3 % gostov, v juliju 14,1 %, v avgustu še nadaljnjih 13,9 in v septembru še 8,4 % vseh gostov, ki so jih v letu 1987 obiskali. Zanimivo je, da so v teh mesecih skoraj izključni gostje hotela tujci, saj je domačinov v celotni poletni sezoni le dobra tretjina (34,2 %). Z izjemo septembra pa v vseh ostalih mesecih leta prevladujejo domači gostje nad tujimi: v zimskem obdobju leta je tujcev celo manj kot desetino, v jesenskem obdobju pa jih je za slabo tretjino. Izrazite sezonske viške kaže po teh ugotovitvah predvsem tujski obisk, medtem koje obisk domačinov skozi vse leto več ali manj enak, z izjemo mesecev s snežno odejo, ko je domačih gostov tudi do trikrat več kot ponavadi.
Zasedenost motela Lom je po teh podatkih nadpovprečno dobra, saj bi v najboljšem primeru lahko letno na 30 ležiščih in v desetih sobah prenočilo okrog desettisoč gostov. Dejansko pa jih okroglo tretjino tega števila, kar je pravzaprav polovico kapa-
citet, ki jih imajo na razpolago, če vemo, da troposteljnih sob v modernem turizmu ne moremo prodajati. Povprečna zasedenost drugih prenočitvenih objektov v logaški občini je občutno nižja. V povprečju so turistične kapacitete zasedene le 20,6 odstotno, v primeru, da pa v izračun vključimo še sezonske kapacitete, pa je izkoristek turističnih kapacitet okroglo 74 dni ali nekaj manj kot dva meseca in pol na leto. To niti ni tako slabo še vemo, da marsikateri turistični kraj v osrednji Jugoslaviji ne beleži tolikšne stopnje zasedenosti kapacitet. V modernem turizmu menijo, da je za rentabilno poslovanje gostinsko-turistične ustanove potrebno izkazovati med 40 in 50 odstotno zasedenost, oziroma bi naj turisti zasedali kapacitete v njej vsaj 120 dni na leto.
Če za konec preverimo še razvojne faze komercialnega turizma v Logatcu, potem ne moremo mimo ugotovitve, da je ta doživljal tri vzpone in padce oziroma oscilacije skladno z objektivnimi lokalnimi, regionalnimi, državnimi in mednarodnimi razmerami. Vse do začetka šestdesetih let ni v gospodarskem pomenu pomenil ničesar, saj so denimo še leta 1960 beležili komaj 1229 prenočevanj turistov ali obisk le okroglo štiristo gostov. Z odprtjem meja leta 1961 pa seje komercialni turizem končno uveljavil tudi v povojnem gospodarstvu logaške občine. Nenadoma se je obisk domačinov potrojil oziroma so se prenočevanja tujih turistov sedemkratno povečala. Višek turističnega razvoja, ki je po magistralni cesti skozi Logatec usmerjal tuje in domače goste proti morju, je kraj dosegel med leti 1969 in 1971. Z odprtjem avtoceste pa je turistični promet v Logatcu upadel kar za štirikrat: leta 1971 je kraj obiskalo še 8238 turistov, dve leti kasneje pa le še 2409! To so bili najtežji trenutki za komercialni turizem v Logatcu, saj je vzporedno propadla tudi številna ponudba privatnih sob. Še leta 1968 so v kraju zabeležili 183 postelj, čez nekaj let, leta 1974 pa le še 72! Z družbeno pomočjo, predvsem podjetij Integral in Petrol, so uspeli proti koncu sedemdesetih let turizem v Logatcu ponovno spraviti na zeleno vejo. Zanimivo je, daje bil obisk proti koncu sedemdesetih let skoraj identičen številu gostov iz konca šestdesetih. Organiziranim nakupom v Trstu, ki jim je bil Logatec večkrat za izhodišče, pa je odzvonilo z odlokom jugoslovanske vlade o t.i. depozitu! Ponovno je obisk upadel, najprej za polovico, nato pa na raven, ki je nismo zabeležili vse od petdesetih let dalje. Leta 1983 je Logatec obiskalo le toliko turistov kot v letu 1960 (in poprej) in 1974 (avtocesta). Podatki kažejo, da je v novejšem času tudi ta, tretja kriza logaškega komercialnega turizma že premagana, vendar o nekdanji živahni "gostinsko-turistični dejavnosti, ki smo ji bili v zadnjih tridesetih letih priča kar dvakrat, žal ni več sledu. Zdi se, daje tudi občina nehala staviti na tega »konja« logaškega gospodarstva.
2.1.3.	Sedanje možnosti za rekreacijo in turizem v občini Logatec
Mladinski raziskovalni tabor »Logatec 88« je bil prilika za ugotavljanje dejavnske-ga stanja v gostinsko-turistični (gospodarski) dejavnosti v občini. Vendar se tovrstno raziskovanje ni zaustavilo le pri registraciji t.i. primarne turistične ponudbe (prenočišča in gostišča), temveč je iskalo še druge, za obiskovalce Logatca pomembne objekte, naprave, institucije in ambiente. Mednje gre uvrstiti predvsem vse športne in rekreacijske naprave ter objekte (sekundarna turistična ponudba), kot tudi trgovske, kulturne in druge ustanove ter privlačna območja (terciarna turistična ponudba), ki bi lahko prav vsa omogočala prijetno aktivno ali pasivno rekreacijo obiskovalcev.
Na posebni karti smo izpostavili oziroma prikazali hotele, motele, gostišča, kmečki turizem, privatne sobe, restavracije, bifeje, slaščičarne, družbene domove, vikende in druge objekte, ki omogočajo prenočevanje ali prehranjevanje občasnim obiskovalcem. Ob njih smo začrtali športna igrišča, športne dvorane, smučišča, smučarske proge, skakalnice, kopališča, sprehajalne poti, zabaviščne prostore, kulturne dvorane, ba-
linišča, teniška igrišča ... torej vse tiste naprave, ki bi, ob ustrezni ureditvi, lahko pomenile privlačno turistično atrakcijo za (domačine) izletnike, prehodne goste, turiste v pravem pomenu besede in »vikendaše«. Dodali smo še seznam in zarisali lokacijo trgovin (vseh vrst), uslužnostnih obrti, kulturnih, religioznih in drugih privlačnih objektov, pa tudi upravnih ustanov (milica, matični urad ...), ki lahko občasno služijo ali pritegnejo interes obiskovalca Logatca. Zdelo pa se nam je pomembno izpostaviti še posebno privlačna območja in naravne pejsaže, kot je denimo logaški lipov drevored, pa tudi območja z omejitvami v turistični izrabi in obisku (industrijske in vojaške cone) ali
neprimernim, grdim izgledom (zanemarjene hiše, kamnolomi, smetišča__________). Izsek iz
omenjene karte posredujemo v prilogi. Menimo, da bi, prirejena, bila dobra informacija ne le obiskovalcem temveč tudi domačinom. V lični »urbanistični maniri« bi jo lahko predstavili oziroma postavili na avtobusni in železniški postaji v Dolenjem Logatcu, pa tudi na vseh osrednjih točkah naselij v logaški občini. Podobni panoji so sestavni del že vseh turističnih krajev v zamejstvu, pa tudi nekaterih v domovini. Lahko bi jih kombinirali s panoji za vozne rede avtobusov ali vlakov, telefonskimi govorilnicami, itd.
Tabela 6: Gostinsko-turistična dejavnost (ustanove) v logaški občini leta 1988
	Hotel/ motel	Druga prenočišča	Restavracije in gostilne (prehrana)	Bifeji (pijača)
Dolenji Logatec	2	4	2	7
Gorenji Logatec	-	1	1	1
Rovte/Ceste	-	1	2	1
Zaplana/Petkovec	-	2	1	
Hotedršica/Novi svet	-	1	1	1
Grčarevec/Laze	-	1	1	1
Skupaj	2	10	8	11
Ob pregledu rezultatov omenjenega kartiranja smo bili raziskovalci še sami presenečeni. Nismo pričakovali tolikšne raznovrstne ponudbe. Zaustavimo se le pri gostinstvu. Raziskave na terenu so namreč ponudile rahlo spremenjeno sliko podatkov, ki smo jo prejeli na ustreznem naslovu na občini. Ugotovili smo, da se v logaški občini kar 31 pravnih oseb ali družbenih ustanov ukvarja z gostinsko-turistično dejavnostjo. Na prvem mestu v ponudbi so bifeji (35 %) vseh vrst. Vendar je njihova razporeditev skoraj izključno omejena le na občinsko središče, drugod jih ni, ali pa so se preimenovali v bifeje (ker nudijo le pijačo) in lokacijah prejšnjih, starejših gostiln. Gostilne in restavracije (26 %) so bolj enakomerno razporejene po ozemlju občine, pri čemer pa je treba povedati, da smo v tej razporeditvi upoštevali tudi lokacije s skromnimi zametki »kmečkega turizma« (Petkovec, Grčarevec). Različne zvrsti prenočišč je najti v vseh večjih naseljih, z izjemo Laz, vendar je ponudba sob razmeroma skromna in omejena predvsem na zasebne sobe v privatnih hišah. Izjemo predstavljata le penzion Krpan v središčud Logatca, motel Lom ob avtocesti in objekti »kmečkega turizma«.
Ob tej priliki moramo omeniti število in potencialne kapacitete počitniških hišic na območju logaške občine. Po popisu iz leta 1981 so jih namreč zabeležili kar 169, v času letošnje raziskave pa so nam uspeli posredovati podatke le za 87 tovrstnih objektov. Možno je le dvoje: da so številne počitniške hišice lastniki že za stalno naselili
(saj gre večinoma za prebivalce Ljubljane), ali pa, da prekrivajo dejanski namen objekta. Druga možnost se zdi bolj verjetna, saj skromni, prvi vtis o rasti stanovanjskih objektov te vrste po podeželju Logatca daje prej nasproten vtis od tistega, ki ga posredujejo uradni občinski podatki. Vendar, če upoštevamo lete, potem razpolagajo v občini že z najmanj 261 ležišči, ali trikratnim številom uradno registriranih. Četudi jih najbrž nikoli ne bo moč vključiti v ponudbo komercialnega turizma (slabe izkušnje od drugje) pa moramo pri planiranju bodočih rekreacijskih naprav računati tudi s temi obiskovalci občine. Posebno ob koncu tedna in v času počitnic. Ne smemo pa pozabiti niti na njihov pomen pri ohranjanju in popestritvi gostinske ponudbe (porehranjevanje v bližnjih gostiščih), oskrbe (gradbeni material, prehrana, pijača ...) in uslužnostnih ter storitvenih obrti (glej tudi A. Grosar: »Geografski vidik razvoja počitniških bivališč na Notranjskem in Primorskem«, 1987).
Tabela7: Predviden razvoj turistično-gostinskih ustanov v logaški občini
Planirano ali pred kratkim dovršeno'	Prenočišče	Restavracije in gostilne	Bifeji	Skupaj
- ukinitev dejavnosti	1	2	3	6
- obnovitev prostorov	2	4	1	7
- širitev dejavnosti	1	1	2	4
- ureditev dostopa	-	3	1	4
- ureditev okolice	-	2	2	4
- brez sprememb	2	2	5	9
- neznano	-	2	1	3
* možnih je bilo več odgovorov
Ob registraciji gostinsko-turističnih obratov v občini smo izvedli še krajšo anketo med lastniki ali uslužbenci. Povprašali smo po ponudbi hrane in pijače, cenah, problemih s katerimi se ukvarjajo, številom gostov, ki jih postrežejo oziroma prenočijo, itd. Vsi podatki so izrednega pomena za planiranje nadaljnjega tovrstnega razvoja. Morda še najbolje odraža stanje na tem gospodarskem področju vprašanje o nameravanih spremembah na hiši, v okolici, ali v dejavnosti s katero se sedaj ukvarjajo. Med šestnajstimi anketiranci jih več kot polovica meni, da pomembnejših sprememb pri njih ne bo, pa vendar jih med njimi kar šest razmišlja o ukinitvi tovrstne gostinske dejavnosti. Predvsem nekateri bifeji v občinskem središču ne vidijo več prihodnosti v svojem obstoju. Nasprotno pa nameravata dva lastnika bifejev ne le obnoviti in razširiti svoje prostore, temveč še razširiti svojo ponudbo. Gostinci in turistični delavci so imeli tudi svojske poglede na oživitev zamrle turistične dejavnosti v kraju in občini. Najpomembneje se jim zdi, da bi končno pristopili k reorganizaciji turističnega društva (17,2 %), pri čemer se jim zdijo enakovredno dobre rešitve tudi ustanovitev lokalne (privatne?) turistične agencije ali nastavitev (dobrega) človeka z idejami. Posebno poudarjajo potrebo po ureditvi kraja (12,5 %) in okolice pomembnejših turistično-gostinskih objektov in območij.
Zdi se jim, da deluje kraj zanemarjeno in urbanistično (na nekaterih območjih) povsem neurejeno. Pri tem izpostavljajo predvsem problem Nakla, bazenov, teniških igrišč ... Nasploh menijo, da bi morali imeti več rekreativnih objmektov in prostorov (tenis, golf, plavanje ...) ter zabave in kulturnih prireditev (31,2 %). Večeri ob vodnjaku se jim zdijo originalna in za turiste privlačna prireditev. Večina jih o dpira še vprašanje turistične izrabe kraškega podzemlja (7,8 %), pa tudi širitve in ureditve smučišč na in ob Sekivici (7,8 %). Zanimivo pa je, da je ideja o izgradnji hotela ocenjena zelo nizko.
Tabela 8: Videnje prihodnjega turističnega razvoja (anketa med lastniki gostinsko-tu-rističnih obratov)
Predlogi za izboljšanje turistične ponudbe*	Preno- člišča	Gostilne in restavracije	Bifeji		n Skupaj
- reorganizacija turističnega društva, ustanovitev turistične agencije	1	5	5	11
- več rekreativne ponudbe	2	1	4	7
- več zabaviščnih prostorov in njih ureditev	2	4	1	7
- več kulturnih prireditev	2	2	2	6
- uvedba jamskih obiskov	2	2	1	5
- širitev smučišč in njih ureditev	3	1	-	5
- asfaltiranje in ureditev okolice turističnih obratov	2	3	3	8
- izgradnja hotela	1	1	2	4
- ekonomska stimulacija za turistične dejavnosti	_	2	3	5
- ne vem/nočem povedati	-	3	3	6
* možnih je več odgovorov
2.2. Možnosti za razvoj kmečkega turizma v logaški občini
Turizem na kmetiji, kot ena od oblik turizma v agrarnem okolju, predstavlja najvišjo možno obliko povezave med kmetijstvom in turizmom. Sodi v obliko t.i. »blagega turizma«, ki se je začel uvajati predvsem v alpskem območju. Pomeni mirni (nehrupni, nemoteči), netehnizirani turizem, ki se prilega naravi (naravnim pogojem) in je usmerjen v naravne oblike turistično-rekreativne ponudbe. Ponavadi je to posamični, družinski in prijateljski turizem, prilagojen spontanim odločitvam. Ta vrsta turizma se v nekem območju lahko razvija le, če so zato dani določeni pogoji, ki zagotavljajo na eni strani atraktivnosti območja, na drugi strani pa možnost bivanja in gibanja turistov v tem območju. Prav to pa je tudi cilj in namen raziskave, namreč ugotoviti možnosti za razvoj kmečkega turizma v občini Logatec, ki napram sosednjim občinam nimamo bistvenih naravnih in družbenih prenosti (M. Dekleva, 1985).
Poleg prostorskih pogojev (prirodnih in antropogenih), je tu še vrsta socialnih, ekonomskih, političnih in drugih momentov, ki lahko pospešujejo ali zavirajo razvoj turizma na kmetijah. Ker je te pogoje najlaže (in najbolj objektivno) oceniti na terenu, v pokrajini sami, je naše delo temeljito predvsem na terenskem delu oziroma anketiranju. Med 224 čistimi kmetijami v 25 krajih oziroma naselbinskih delih logaške občine smo lahko izbirali območja in osebe - kmete primerne za »kmečki turizem«. Odločili smo se za izbor osmih naselij hribovskega in perifernega območja logaške občine.
Anketo smo izvedli v naseljih Medvedje Brdo, Hlevni Vrh, Vrh, Lavrovec, Hleviše, Rovtarske Žibrše, Ravnik in Logaške Žibrše. Gre za hribovski svet severnega in severozahodnega dela občine, zato naštete naravno- in družbeno-geografske značilnosti v veliki meri veljajo tudi za obravnavano področje razloženih naselij na povprečni višini 714 m. Precej je samostojnih kmetij za zemljo v celkih. Prevladujejo kmetije, mladina pa se pogosto zaposluje v dolini.
Tabela 9: Naselja po nadmorski višini in oddaljenosti od Logatca
Oddaljenost od
Naselje	Nadmorska višina (m)	Logatca (km)
Medvedje Brdo	670 - 850	13
Hlevni Vrh	720	13
Vrh	884	15
Lavrovec	640 - 700	17
Hleviše	620	14
Rovtarske Žibrše	720	4
Ravnik	660	9
Logaške Žibrše	680	7
Povprečje	714	11,5
Tu smo izvedli ankete v 61. gospodinjstvih in s tem zajeli 263 prebivalcev. Izbirali smo predvsem čista kmečka oziroma kmečka gospodinjstva, saj so le-ta navadno najbolj zainteresirana za dodatni vir dohodka na kmetiji, pri čemer mislimo tudi na turistično dejavnost. Zaposlenim namreč njihova služba svečinoma pomeni večjo socialno varnost.
Predmet analize posameznih naselij in kmetij glede na primernost za turizem na kmetijah so poleg že prej omenjenih faktorjev bili:
-	lega naselja (nadmorska višina, osončenost, razgledanost...),
-	dostopnost naselja z osebnim ali javnim prevoznim sredstvom,
-	tip kmetije (primerne so čiste in potencialno čiste),
-	velikost kmetije,
-	splošna perspektivnost kmetijske dejavnosti na kmetiji,
-	število družinskih članov, starost in stopnja njihove zaposlenosti,
-	kulturna raven, izobraženost in pripravljenost kmeta,
-	ustreznost, velikost in stanje poslopij ter prostorov za turistično dejavnost,
-	stanje gospodarskih objektov,
-	možnost zadovoljivega udobja za goste,
-	materialni položaj kmetije,
-	dosedanja vključenost v turizem.
-	Socialnodemografska podoba
Anketa je zajela 61 gospodinjstev oziroma 263 prebivalcev, od tega 131 moških in 132 žensk. Tako se vsi nadaljnji podatki nanašajo na to skupino ljudi oziroma gospodinjstev.
Gospodinjstva v povprečju štejejo 4,3 člane: najmanj 1 član (v štirih gospodinjstvih) in največ 8 članov (v treh gospodinjstvih). Sicer pa največji delež predstavljajo gospodinjstva s tremi člani (20 %), katerim slede tista s štirimi oziroma šestimi člani.
Tabela 10: Številčnost članov gospodinjstva
Število članov gospodinjstva
	1	2	3	4	5	6	7	8 Skupaj	
Število gospodinjstev	4	9	12	10	5	10	8	3	61
0/ /0	7	12	20	16	8	16	13	5	100
Vir: Anketa (Logatec, 1988)
Ti podatki kažejo, da so gospodinjstva v povprečju še precej velika in ne moremo govoriti o občutnejšem odhajanju dela prebivalstva (predvsem mladih) v urbana središča. To nam dokazujejo tudi podatki o starostni sestavi prebivalstva, saj najštevilnejšo skupino predstavlja mladina pod 20 let (33 %), pri tem pa večina teh mladih obiskuje različne šole (osnovno, srednjo, itd.) oziroma še ne hodi v šolo. Na 2. mestu je grupa 50-59 let ( 18 %), v katero s 53 leti spada tudi »povprečni« (glede starosti) nosilec gospodinjstva. Nekoliko manjši kot bi pričakovali, je le delež skupine od 30-39 let z 8 %. Sicer pa je povprečna starost prebivalstva 41 let. Bistvene razlike pri primerjavi starosti moških in žensk ni, še riajvečje je odstopanje pri skupini nad 70 let, kjer ženske predstavljajo 13 %, moški pa le 5 % prebivalstva.
Tabela 11: Socialnodemografska struktura (naselja)
Naselja	Štev. anket gospodinj	Štev. vseh članov gosp	Povpr. štev. članov gosp.	Povpr. star. nosilec, gosp.	Povpr. star. vseh član. gospodinj.	Štev. nezap. nosil, gosp	Štev. čistih kmetov	Štev. zaposl. članov gosp.	Štev. predš. in šoloobv. otrok
Medvedje Brdo	16	50	3,7	59	48	13	6	14	14
Hlevni Vrh	3	11	3,7	45	3	3	-	1	
Vrh	3	16	5,3	56	36	3	1	5	5
Lavrovec	6	24	4,0	57	46	6	4	2	9
Hleviše	6	25	4,2	60	40	4	1	10	6
Rovtar.Žibrše	14	66	4,7	47	36	10	5	19	17
Ravnik	3	14	4,7	38	38	3	3	-	6
Logaške Žibrše	10	48	4,8	48	36	9	5	9	16
Skupaj	61	263	4,3	53	41	51	28	59	74
					%	84*	46*	22**	28**
* = 61 nosilcev gospodinjstev ** = 263 članov gospodinjstev
Vir: Anketa (Logatec, 1988)
Tabela 12: Starostna struktura glede na spol
Starostni razred	št.	Moški %	Ženske št. %		Skupaj št. %	
pod 20	40	31	46	34	86	33
20-29	25	19	17	13	42	16
30-39	14	11	7	5	21	8
40-49	15	11	10	8	25	10
50-59	24	18	25	19	49	18
60-69	7	5	10	8	17	6
70 in več	6	5	17	13	23	9
Skupaj	131	100	132	100	263	100
Vir: Anketa (Logatec, 1988)
Izobrazbena raven je precej nizka, večina je obiskovala osnovno šolo, le redki pa imajo kvalifikacijo. Vendar pa zadnje generacije obiskujejo že tudi srednjo šolo, kar v precejšnji meri pogojuje njihovo kasnejšo zaposlitev, saj podatki kažejo, da so zaposleni predvsem pripadniki starostne skupine 20- 29 let. Od vseh zajetih prebivalcev jih je zaposlenih (v Logatcu, Žireh, Idriji) 22 %. Povsem čistih kmetij, kjer noben član gospodinjstva ni zaposlen, je 28 (46 %), kar ni zanemarljivo število. Kmetij, kjer je zaposlen nosilec gospodinjstva, torej lastnik kmetije, je 10(16 %).
- Gospodarska podoba
Kmetije merijo v povprečju 28,8 ha, pri čemer je 12,8 ha gozda in 1,9 ha njiv. Kmetij z manj kot 10 ha zemlje je le 10,4 pa imajo v lasti nad 50 ha površin. Majhen delež njiv pogojuje predvsem relief. Na njih pridelajo le za domače potrebe oziroma za živino, gozd pa marsikomu pomeni še precejšen vir dohodka (tudi 80 %), v kolikor ni nihče v gospodinjstvu zaposlen. Kmetje rede povprečno 10 glav živine, od tega polovico krav. To je od kmeta do kmeta različno, odvisno od tega, ali se je usmeril v mlečno ali mesno živinorejo, čeprav ta dejavnost na splošno ne prinaša veliko dohodka v gospodinjstvo. Navadno se ta dopolnjuje z dohodkom iz gozda oziroma neagrarnih dejavnosti.
Tabela 13: Gospodarska struktura (površine, živina)
Povpreč	Povpreč	Povpr.
velikost	površina	površ.	Štev.	živine	Štev.	krav
kmetij	gozda	njiv	v	v	v	v
Naselja	(ha)	(ha)	(ha)	našel.	gosp.	našel.	gosp.
Medvedje Brdo	20,1	10,1	1,2	106	7	48	3
Hlevni Vrh	36,6	12,7	3,0	71	24	28	9
Vrh	43,0	19,3	2,0	58	19	20	7
Lavrovec	13,0	5,7	1,4	27	5	27	5
Hleviše	14,7	5,5	0,8	20	3	20	3
Rovtar.Žibrše	26,0	9,9	3,9	170	12	65	5
Ravnik	45,7	27,3	1,7	47	16	16	5
Logaške Žibrše	31,3	12,0	2,3	108	11	39	4
Skupaj	28,8	12,8	1,9	607	10	263	5
Vir: Anketa (Logatec, 1988)
Poleg goveda rede še precej prašičev, skoraj pri vsaki hiši so kokoši, včasih celo zajci ali purani. Konj je le še 10.
Podoba stanovanjskega in gospodarskega fonda, opremljenosti
Med stanovanjskimi hišami prevladujejo stare dotrajane hiše še izpred 1. svetovne vojne oziroma prejšnjega stoletja (37 %), ki so le deloma obnovljene. Takoj na 2. mestu so nove hiše, stare manj kot 10 let (31 %), kar kaže na to, da so ljudje v zadnjem času precej gradili in se očitno ne mislijo izseliti, migrirati v dolino. Najmanj je hiš, zgrajenih v letih 1945-1960. Njihova povprečna velikost se suče okrog 120 m2 (105 do 127 m!) in so večinoma enonadstropne (75 %). Vsa gospodinjstva imajo elektriko, telefon jih ima 34 (56 %). Vodovod imajo povsod lasten (kapnica, Šterna, studenec), samo Ravnik ima občinski vodovod.* Urejeno kanalizacijo (greznico) ima 79 % gospodinjstev. Pri
gospodarskih poslopjih je stanje nekoliko drugačno. Hlevi so večinoma stari manj kot 20 let, oziroma so obnovljeni (48 %), prav tako pa jih je malo iz let 1955-1965. Povprečna velikost hleva je 141 m2, vendar so tu razlike večje, odvisno od njegove starosti oziroma potreb (82-270 m2). 57 % kmetov ima tudi še vsaj eno gospodarsko poslopje (kozolec, garaža, strojna lopa, silos ...). Največ kmetov (48 %) ima po en traktor, 8 gospodinjstev je brez traktorja, precej jih ima 2 ali celo 3 traktorje. Večino priključkov za traktor ima 45 gospodinjstev (74 %). Avtomobila nimajo v 14 gospodinjstvih (23 %). Navedeni podatki kažejo na izboljšavo stanovanjskega in gospodarskega fonda v preteklih letih, kar je vzpodbudno, vendar pa bo treba vanj za boljšo funkcionalnost vložiti še precej sredstev. Prav tako je zadovoljiva strojna opremljenost.
Tabela 14: Stanje stanovanjskega in gospodarskega fonda ter opremljenosti
Opremljenost
Naselja	Štev. anketi gospodinjst	»O (D -C ^ ir . c/) o Ü -2 0- > w (m')	Elektrika	Vodovod	Kanalizac. (greznica)	Telefon	(Povpr. velit gosp. pošlo (tloris) (m!)	Št. gosp. z i gosp. pošlo	Štev. traktoi	Štev gospoc večino prikl	E O > CO > 0) >co
Medvedje Brdo	16	114	16	15	11	8	82	9	13	7	13
Hlevni Vrh	3	127	3	3	3	3	170	3	6	3	3
Vrh	3	127	3	3	3	3	270	2	4	2	3
Lavrovec	6	113	6	6	5	3	82	2	8	4	3
Hleviše	6	105	6	6	4	2	111	4	9	5	5
Rovtarske Žibrše	12	108	14	14	12	10	135	5	21	14	15
Ravnik	3	140	3		3	2	187	1	5	3	3
Logaške Žibrše	10	129	10	3	7	3	89	5	15	7	9
Skupaj	61	120	61	50	48	34	141	35	81	45	54
		%	100	87	79	56	-	57	-	74	-
		%	100	87	79	56	_	57			74	_
Vir: Anketa (Logatec, 1988)
Mnenje anketirancev o možnostih za razvoj kmečkega turizma
Mnenje anketirancev o kmečkem turizmu nasploh in o možnostih za njegov razvoj v logaški občini oziroma konkretno pri njih samih je zelo različno: od popolnega zavračanja te ideje pa do navdušenja in pripravljenosti sodelovanja. Seveda so razlogi za to zelo različni, precejšen negativen vpliv na njihovo mnenje pa ima tudi vse večja ekonomska in družbena kriza, v kateri se nahajamo. Marsikdo si pod izrazom »kmečki turizem« ali »turizem na kmetiji« ne predstavlja nič konkretnega. Tako je od 61 gospodinjstev za kmečki turizem zainteresiranih 15 kmetov (25 %), 12 jih ne kaže posebnega navdušenja, vendar bi se ob določeni podpori ukvarjali s tako obliko turizma, dobro polovico pa jih ta dejavnost ne zanima.
* vodovod na Ravniku imajo vsi anketirani kmetje
Tabela 15: Zainteresiranost za kmečki turizem
Naselja	Interes se zanima	pogojno	ni interesa
Medvedje Brdo	5	2	9
Hlevni Vrh	_	1	2
Vrh	2	_	1
Lavrovec	3	_	3
Hleviše	1	2	4
Rovtarske Žibrše	2	5	7
Ravnik	_	1	2
Logaške Žibrše	2	2	7
Skupaj	15	12	34
%	25	20	55
Vir: Anketa (Logatec, 1988)
Na splošno se jim zdi ideja v turizmu na kmetiji dobra, vendar pa imajo razne pomisleke. Popolna nezainteresiranost je redka, tudi služba ni največja ovira. Je pa to čas, ki ga na kmetih vedno zmanjkuje, saj ponavadi ni dovolj ljudi za delo. Zelo pomembna so tudi finančna sredstva, saj bi večina potrebovala pomoč družbe za ureditev kmetije (npr. ugodna posojila, primerna davčna politika ). Nekateri so tudi skeptični, saj mislijo, da jih bo družba le izkoristila - ne zaupajo ji. Pogosto je ovira še stara, premajhna in zato neprimerna hiša, ali pa ostarelost članov gospodinjstva (pri eno in dvočlanskih gospodinjstvih). Skoraj vsi pa mislijo, daje okolica primerna za razvoj kmečkega turizma (lepa okolica, čist zrak, mir) in tudi prometna dostopnost je dobra, čeprav je še marsikje makadam. Očitno med ljudmi zanimanje je in to bi veljalo upoštevati pri nadaljnjih razmišljanjih v tej smeri.
Tipizacija gospodinjstev glede na primernost za razvoj kmečkega turizma
Če sedaj želimo izdelati neko tipizacijo oziroma določiti primernostne stopnje za razvoj kmečkega turizma na tem področju, je vsekakor treba upoštevati tako demografske kot tudi ekonomske kazalce, pri tem pa ne pozabititi na mnenje ljudi samih, saj je to navsezadnje zelo pomemben faktor pri nadaljnjem načrtovanju. Naravnogeograf-ske razmere so si na tem področju zelo podobne, zato jih pri tipizaciji nismo upoštevali. Najprej nas je zanimala socialnodemografska struktura gospodinjstev. Najprimernejša so gospodinjstva z vsaj štirimi člani, pri čemer vsaj trije niso zaposleni in nosilec gospodinjstva ni starejši od 60 let. Druga pomembna postavka je stanje stanovanjskega fonda in sicer starost in velikost stanovanjske hiše ter komunalna opremljenost, saj gost zahteva določeno udobje. Vlogo pri tem igra tudi velikost posestva oziroma velikost obdelovalnih površin ter število živine v hlevu. Kmet naj bi namreč gostu ponudil domačo hrano in po možnosti pijačo, kar zahteva določene obdelovalne površine. Vendar pa velike obdelovalne površine zahtevajo več delovne sile, kar pa ni ugodno za vzporedno turistično dejavnost. Na to se navezuje tudi strojna opremljenost kmetij, saj se s stroji delo zelo olajša. Vendar pa je to dinamična postavka, ki se lahko prilagaja potrebam in željam posameznega kmeta. Tretja pomembna postavka je zainteresiranost kmeta samega za kmečki turizem na njegovi kmetiji, kar smo pri tipizaciji seveda skušali upoštevati. Tako je prišlo do tipizacije s petimi stopnjami primernosti od nep-
rimerno do zelo primerno, ki se kombinirajo s stopnjo kmetovega interesa za razvoj turizma na kmetiji
Na karti so prikazana vsa anketirana gospodinjstva po naseljih po gornji tipizaciji. Ugotovimo lahko, da je zelo primernih šest gospodinjstev, od katerih so štiri tudi zainteresirana za razvoj kmečkega turizma. Neprimernih je enajst kmetij, manj primernih trinajst, primernih dvanajst, možnih (pod določenimi pogoji) pa trinajst.
Dobljeni rezultati kažejo, da možnosti za razvoj turizma na kmetijah v občini vsekakor so. Okolje je primerno za to vrsto dejavnosti, področje ni preveč oddaljeno od večjih urbanih aglomeracij in turističnih centrov (Logatec, Vrhnika, Postojna, Ljubljana), dostopnost je zadovoljiva, raziskava pa je tudi pokazala, daje na 61 % anketiranih kmetij možno razmišljati o kmečkem turizmu. Na interes prebivalcev pa bi precej lahko vplivala družba sama z določenimi konkretnimi spodbudami v obliki ugodnih posojil, primerne davčne politike, recepcijske službe in podobnim. Predvsem pa bi morala družba čim prej preiti od besed k dejanjem, saj bodo kmetje sicer izgubili še tisto zaupanje vanjo, ki ga imajo sedaj. Zato bi se morali odgovorni za to področje pogovoriti z njimi in jim predložiti svoje predloge, ki bi koristili obema stranema. S tem bi v logaški občini ponovno oživili turistično dejavnost, ki je bila nekaj - čeprav v drugi obliki - že precej bolj razvita. Predvsem pa bi tako v najkrajšem času, v ustreznem, nemotečem naravnem okolju in ob ne prevelikih vlaganjih razvili turizem na kmetijah perifernih območij. Zavedati se namreč moramo, da je obdobje regionalnega razvoja na osnovi velikopotezne industrije (še posebej na občutljivih kraških tleh) za nama in da bo inovativna družba 21. stoletja cenila podeželsko krajino s specifično turistično-rekreativno ponudbo. Prav to pa bi lahko logaška občina izkoristila pri svoji nadaljnji usmeritvi v razvoj turizma.
3.	NAMESTO ZAKLJUČKA
V pričujočem delu so bila nanizana le nekatera razmišljanja, analize in ugotovitve. Terensko in kabinetno delo je posredovalo cel kup gradiva, ki ga avtorja v sestavku nista uporabila. Sploh se denimo nista dotaknila gradiva iz ankete, ki je bila opravljena med občinskimi »centralnimi osebami« in je posredovala videnje logaškega turizma iz oči domačina in družbeno-političnega delavca. Podobno je izostala obravnava mnenj udeležencev mladinskega raziskovalnega tabora »Logatec 88« o istem vprašanju. Vendar meniva, da s tem nisva omejila pomena raziskave, celo nasprotno, meniva, da je pričujoče delo temelj, ki ga lahko v prihodnje dopolnijo vse zgoraj omenjene raziskave in študije, ki se bodo v prihodnjih letih lotile istega problema. Naj za konec omenimo, da so podobne študije v drugih deželah in tudi že pri nas vsakdanja praksa, saj jih občine naročajo najmanj enkrat v desetletju. S spremenjenimi družbeno-ekonom-skimi pogoji in v spremenjeni kulturni pokrajini z leti namreč nastopajo po vsem drugačna izhodišča za razvoj posamezne gospodarske panoge - v našem primeru gostinstva in turizma.
4.	LITERATURA
1.	M. Dekleva: Prostorski vidiki načrtovanja razvoja turizma na kmetijah v Sloveniji (tipkopis), Posvetovanje o »kmečkem turizmu«, Škofja Loka 1985.
2.	A. Gosar: Nekatere socialnogeografske metode proučevanja turizma in rekreacije, Geog- -raphica Slovenica 13, str. 126-133, Ljubljana 1982.
3.	A. Gosar: Socialno-geografska preobrazba Logarske doline, Celjski zbornik 1982-1983, str. 89-104, Celje 1984.
4 A. Gosar: Geografski vidik razvoja počitniških bivališč na Notranjskem in Primorskem, Notranjska, Zbornik 14. zborovanja slovenskih geografov, str. 251-264, Postojna 1987.
5.	D Kladnik: Struktura izrabe tal s posebnim poudarkom na zemljiški razdrobljenosti, Notranjska, str. 207-218, Postojna 1987
6 D. Melik Posavska Slovenija, Ljubljana 1959.
7. D Perko: Nadmorska višina in odmiranje prebivalstv a, Notranjska, str 347-354, Postojna 1987
8	Pepeonik/Blažević: Faktori razvoja turizma, Geografija turizma, str 14-32.
9	K Wolf: Kriterien zur Bewertung von Räumen für Freizeit, und Erholungszwecke, Empirische Untersuchungen zur äusseren Abgrenzung und inneren Struktuiering von Freizeiträumen, str 214-215, Hannover 1980.
THE POSSIBILITIES TO DEVELOP TOURISM IN THE COMMUNE
OF LOGATEC*
Summary
The commune of Logatec is touristically less delop. Tourists occasionaly visit the commune as they head towards the Adriatic coast. Moreoften also week-end and win-tersaison visits were registered, since 189 cottages-second homes-of predominantly inhabilitants of Ljubljana were build here recently. Since longer visits are rare, we conclude that the commune mostly accomodates tourists in transit. Incontrary, before the second world war the town of Logatec was among the few climatic resorts of Slovenia, accomodation visitors for longer periods.
The development of tourism can be proposed if nutural factors of the region are to a certain degree special, if demographical and social structure of the population tends to be suitable for the proposed development and if population centers or main tourist routes are close to the region in question. The commune was searche for mentioned specifics and her characteristcs were compared with other nearby communes. Since investments could be to a certain degree limited in the time and the space of research, the development of »tourism of farms« seemed to be the most appropriate way. Specially, since two farms have been allready successful in accomodating tourists and economicaly gaining from their visits.
A group of students has therefore started to question inhabitants on selected farms and to analyse the farms in question in general. The research was made among farmers and on farms in the peripheral mountainous section of the commune - in the cadastral communes of Vrh nad Rovtami, Žibše, Medvedje brdo and Ravnik. The goal was to find suitable farms where the s.c. »holidays on farms« could be easely arranged. In addition to the allready mentioned two, two other farms could soon be rearranged to provide lodgings and food for visitors. Inhabitants are interested in debveloping the inovativ susiness. On many other, achitectuarely suitable farms the demographical structure of their households was not suitable for it. Scepticism was present in almost every household, since the time and the society are not ready for the planned development.
Priloge
1.	Turistične kapacitete, turisti in prenočevanja v Logatcu (1958-1988).
2.	Turistični objekti v naselju Logatec.
3.	Primernost kmetij za kmečki turizem v občini Logatec.
4 Možnosti za razvoj kmečkega turizma v občini Logatec.
5.	Vprašalnik Možnosti za turistično dejavnost na kmetiji.
* Prevod povzetka sta oskrbela avtorja.
Logatec :
TURISTIČNE KAPACITETE , TURISTI , PRENOČEVANJA 1958 / 88
TURISTIČNI OBJEKTI V NASELJU LOGATEC

MOŽNOST! ZA RAZVOJ KMEČKEGA TURIZMA V OBČINI LOGATEC
MLADINSKI RAZISKOVALNI TABOR "LOOATKC 88"
2. Živina i
štavilo glav (vpiši število)
Datum 26.6. - 8.7.1966
MOŽNOSTI ZA TURISTIČNO DKJAVN03T NA KMKTIJI
A.	Demografski podatki
'. Noalleo gospodinjstvai	Opombei
-	leto rojstva _______________________
-	poklic	______________________
-	Izobrazba ___________________________
-	delovno mesto _______________________
2. Člani gospodinjstva i 1__________2________3_______9_______
-	spol	____________________________________
-	leto rojstva	______________________________________
-	poki lo	______________________________________
-	Izobrazba
-	delovno mesto/ šole ______________________________________
--------------!___i____i___H 5	6	7	8	9	10 nad 10
konji
govedo __________________________________________________________
■f od tega
prašiči _________________________________________________________
kokoši __________________________________________________
drugo
з.	Hlša-kraetlJa (bivalni prostoriji nadstropja
bivalne površine (m2) število sob opremljenosti
-	elektrike
-	vodovod
-	kanalizacija (vpiši pripombe)
и.	Gospodarska poslopja:
Število Nadstropnost P°V£fln* Opremljenost
hlev	____________________________________________________
poslopje za
stroje ____________________________.___________________________
kozolec
drugo
B.	Podatki o kmetiji
'. Velikost kmetije:
___________do 1 ha i-g ha 2-3 ha 3-“ ha * *i-5 ha 5-10 ha nad 1Q ha
v lasti ____________________________________________________________
njiv	_________________________________________________________
travnikov __________________________________________________________
pašnikov
gozda	____________________________________________________________
drugo
5. Kmetijska mehanizacija: traktor
priključki za traktor kosi 1 nlca/obračalnik vse vrste vozovi/prlkollce osebni avtomobili drugo (vpiši)
6. Dohodek na kmetiji (v J)i
-	gozd
-	govedoreja
-	od tega mleko
-	od tega meso
-	poljščine
-	druga kmetijska dejavnost
-	izven kmetijska dejavnost
C.	Kmečki turizem
1.	Ali ste že razmišljali o širitvi ln obnovitvi kmetije?
•	2. Zakaj bi prostore povečali in obnovili? ________________
•	3- Katera poslopja bi najprej modernizirali in zakaj? _____
*4. Ali menite, da bi lahko uredili kmetijo za bivanje turisto.v?
• 5. Kje bi turiste namestili in koliko sob bi namenili tej de-
javnosti? ___________________________________________________
•	6. Kdo bi bil v glavnem zadolžen za turistične storitve?
prehrana:	_______________________________________________
urejanje sob: _______________________________________________
rekreacijska dejavnost (sugestije, spremstvo): ______________
*7. V katerem letnem času bi najraje imeli goste? __________________
•	8. Kolikšen del dohodka menite, bi lahko v gospodinjstvu zaslu-
žili s turizmom (v <)? ______________________________________
9. Ali imate pri hiši domačo jedačo ln pijačo?
pijačo (navedite katero) ____________________________________
hrano (navedite katero) _____________________________________
10. Zakaj menite, bi bilo pri vas zanimivo prebivati oziroma vas obiskati? ______________________________________________
M. Prosim	pov.	»Jte,	kaj	dela gospodinja ob delavnikih poleti?	
od 5h-	6h			od	12h_ 1
od 6h-	?h			od	14h-l6h
od 7h-	8h			od	16h-18h
od 8h-	9h			od	I8h-20h
od 9h-	10h			od	20h-22h
od i0h-	11h			od	22h_2Üh
12. Prosim	pove	5 jte,	kaj	bi morala d	iružba narediti, da bi vi začeli
urejati		stijo	za	kmečki turizem?	
- finan	ciré	»nje	inve	sticije (ban	čni krediti):
-	recepcijska služba (zagotovljeni gostje): _________________
-	podpora zadruge (odkup pridelkov): ________________________
-	davča politika (odpis davkov): ____________________________
-	urediti infrastrukturo (dostop po cesti, kanalizacija, ..):
- drugo:
13. Ce menite, da za kmečki turizem načeloma niste zainteresirani, nam prosim povejte zakaj? ___________________________________
(Npr.: Nimam delovne sile, ni naravnih pogojev za turizem, itd. )
Splošne pripombe na idejo o razvijanju kmečkega turizma v logaški občini : ____________________________________________
(Sffi
1. O primernosti gospodinjstva za kmečki turizem.	________
(utemeljitev ocene: ______________________________
2.	0 primernosti lokacije kmetije za kmečki turizem,
(utemeljitev ocene;
3.	O primernosti zgradbene sestave kmetije za kmečki turizem.
(utemeljitev ocene: ______________________________
M. 0 primernosti dostopnosti i1: opremljenosti kmetije za kmečki turizem.
(utemeljitev ocene: ______________________________
5.	0 zainteresiranosti in sposobnosti članov gospo-
dinjstva za kmečki turizem.
(utemeljitev ocene: ______________________________
6.	0 okoliščinah, ki pogojujejo ali zavirajo kmečki
a/ na mikro lokaciji b/ v našelju/zaselku c/ v krajevni skupnosti d/ v občini (utemeljitev ocen:
b/
Kraj in datum: _ Podpis anketarja: _
PROBLEMATIKA ODPADKOV V OBČINI LOGATEC
Mitja Bricelj, dipl. geograf
Inštitut za geografijo Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani
1.	UVOD
Na MRT Logatec 88 je šlo predvsem za terensko delo - ugotavljanje in popis obstoječih odlagališč odpadkov na območju občine, hkrati pa tudi za zbiranje različnega gradiva na podlagi katerega lahko sklepamo o degradaciji okolja. Že na taboru smo izdelali prve karte in diagrame, ki so kazali žarišča onesnaženja in njegove učinke v pokrajini. Z nadaljnjim delom pa smo prišli do naslednjih rezultatov.
2.	NEKATERE FIZIČNOGEOGRAFSKE ZNAČILNOSTI IN POLOŽAJ OBČINE LOGATEC
V tem poglavju gre predvsem za prikaz padavinskih in kamninskih oz. hidrogeo-loških razmer. Voda je na obravnavanem področju namreč tisti pokrajinski element, ki je najbolj izpostavljen onesnaževanju. Že po nekaj kilometrih podzemnega toka pa taista voda prihaja na dan v izvirih pri Vrhniki. Njena kakovost je zato slaba, še zmeraj pa ima pomemben delež v vrhniškem vodovodu.
V skupini za geografijo-ekologijo so sodelovali:
Mitja Bricelj (mentor), Vita Grošelj, Damjan Brus, Andrej Novšak, Rajko Mivšek, Izidor Mivšek in Branka Novak (mladi raziskovalci).
Površje občine Logatec obsega 173 km1 severozahodnega dela Dinarskega krasa. Večina ozemlja pripada spodnjemu delu kraškega porečja Ljubljanice. Občina Logatec obsega vsega sicer komaj 15 % celotnega porečja kraške Ljubljanice vendar v neposrednem zaledju njenih izvirov na Vrhniki (slika 1). Zato vsa severna polovica občine spada v širše območje varovanja vodnih izvirov (GZL, 1976).
Pod Logaško planoto se steka na Ljubljansko barje v izvire Ljubljanice, Ljubije in Bistre v letnem povprečju 40 m3 vode na sekundo (Habič, 1987). To pa je količina, ki dosega povprečni letni pretok Save pri Ljubljani.
Ozemlje občine Logatec obsega del globokega krasa pretočnega tipa. Pod njim se poleg lastnih padavinskih voda pretakajo v znatno večji meri (razmerje je 1 :6) vode iz višjega kraškega porečja Ljubljanice.
Površje logaške občine gradi po obsegu skoraj enak delež (vsak obsega nekaj nad 40 % površin) dobro prepustnih kamenin (47 km3) in slabše prepustnih kamenin (71 km3). Dobro prepustne kamenine sestavljajo skladoviti in neskladoviti apnenci in apneni konglamerat, srednje prepustne pa dolomiti in apnenci. Le nekaj nad 8 % oz. 15 km2 občine gradijo slabe in neprepustne kamenine, kjer se pojavlja še lapor, skrilavec in peščenjak Kvartarnih napavin, kjer gre za menjavo prepustnih in neprepustnih usedlin je 12 km2 od tega pa blizu četrtina na občasno popravljenem Planinskem polju (slika 1).
POLOŽAJ OBČINE LOGATEC V KRAŠKEM POREČJU LJUBLJANICE
Vzdolžni prerez osrednjega dela kraškega porečja Ljubljanice. 1 - vodna jama ali brezno, 2 . neznani odseki v znanih vodnih jamah, 3 - predvidena cona nekdanjih vodnih jam med Planinskim poljem in Ljubljanskimbarjem, 4 - dno krakega polja, 5 - Gradiška reliefna stopnja, 6 - Bodiška reliefna stopnja, 7 - Dolinska reliefna stopnja.
Po načinu odtoka padavinske vode površje občine Logatec obsega štiri tipe hidrografskih območij (po Habiču, 1987):
1 Neprepustne predele v območju krovne zgradbe s površinskim zbiranjem voda in sklenjenim odtokom v sosednje kraško podzemlje (porečje Logaščice).
2.	Območje z mešanimi prepustnimi in neprepustnimi predeli kjer del padavinske vode površinsko odteka, del pa neposredno ponika v podzemlje (območje Rovtarskih ponikalnic).
3.	Prelivna kraška polja, kjer vode na eni strani izvirajo, na drugi ponikajo (Planinsko polje; v občini Logatec se nahaja njegov severni del).
4.	Sestavljeni pretočni kraški predel Logaške planote, kjer padavine poniknejo v zakrasela tla in se mešajo s podtalnicami sosednjih območij ter skupaj odtekajo podzemeljsko v izvire na obrobju.
Poleg tega gre na tem področju za močno pretrt svet, kjer je bila že v geološki preteklosti in je še danes prisotna živahna tektonika. Najbolj pogosta smer prelomov je NW - SE in NE - SW - kar je delno opazno že na Hidrogeološki karti 1 :50.000 (GZL, 1976) in na novejši 1 : 25.000 (GZL, 1987).
Poleg regionalnih prelomnih struktur so karbonatne kamnine tudi v drobnem zelo pretrte s sistemi različnih ruptur (R Gospodarič, 1987). Močna pretrtost kamnin pa še povečuje prepustnost vode in s tem možnost onesnaženja podzemlja Logaško - rovtarske planote pod katero se pretakajo vode Notranjske.
V	okviru 3. mednarodnega simpozicija o podzemnem sledenju voda je bilo v ob-odbju 1972 - 1975 prav ozemlje občine Logatec ožje raziskovalno območje kombiniranega sledilnega poskusa. V tem obdobju je šlo tudi za pozorno spremljanje padavin in odtoka vode iz obravnavanega področja, skratka, opravljeno je bilo največ sistematičnih meritev. Zato v nadaljevanju upoštevamo predvsem rezultate teh raziskav. Zbornik simpozija pod skupnim imenom »Undergroud water tracing - Investigations in Slovenia 1972 - 1975« je izdal SAZU Inštitut za raziskovanje krasa v Postojni 1976.
Porečje kraške Ljubljanice je razdeljeno zaradi naravnih dejavnikov v osem hidroloških področij. Administrativna meja občine Logatec se dokaj dobro ujema z Logaško - rovtarskim hidrološkim področjem, manjša odstopanja so le na jugu občine, ker hidrološka regionalizacija izloča Planinsko polje kot samostojno enoto.
V	opazovalnem obdobju 1972 - 1975 so bili povprečni letni hidrološki parametri naslednji:
-	povprečna letna količina padavin:
-	povprečni letni odtok:
-	specifični odtok:
-	evapatranspiracija (padavine-odtok):
1907 mm 984 mm 31,2 l/s/km2 923 mm
Primerjava z ostalimi področji pokaže, da Logaško-rovtarsko področje prejme največjo količino padavin v porečju kraške Ljubljanice, od povprečja za celo porečje je celotna količina večja za 110 mm. Odtočni količnik, ki pove kolikšen del padavin odteče je 0,57 in je nekaj manjši kot je sicer povprečje za porečje kraške Ljubljanice (0,61). Večja pa je evapotranspiracija, ki znaša 923 mm, kar je 225 mm nad povprečjem celotnega porečja kraške Ljubljanice v obdobju 1972 - 1975.
Skratka, letna povprečna količina padavin v Logaško - rovtarski regiji je najvšja v porečju kraške Ljubljanice, povprečno letno količino Slovenije (1450 mm) pa presega kar za 457 mm.
Odtekanje vode v kraško podzemlje je zaradi obilice padavin in hidrogeoloških lastnosti podlage dokaj intenzivno. Raziskave sledenja podzemeljskih voda, ki jih je v obdobju 1972 - 1975 v mednarodni zasedbi opravil Inštitut za raziskovanje krasa iz Postojne, na območju občine so potrdile domneve in s sodobnimi sledilnimi sredstvi dokazale podzemeljske zveze med ponori na Logaški planoti in izviri na obrobju. Dokazano je raztekanje voda Hotenke, Žejskega potoka in Pikeljščice tako v izvire Ljubljanice kot v izvire Idrijce. Na območju občine Logatec gre sicer količinsko predvsem za največji odtok vode v smeri izvirov Ljubljanice. Potrjena je zveza Rovtarice in Pet-kovščice s Kožuhovim in Primcovim studencem na Vrhniki. Ugotovljene so podzemeljske vodne zveze, bolj ali manj sklenjenih tokov (odvisno od trenutnega hidrološkega stanja) voda iz Cerkniškega, Planinskega in Logaškega polja skozi prevodno cono Logaške planote v izvire Ljubljanice. To območje je v hidrografsko najbolj prepustnih zakraselih kamninah (slika 2).
Geografski položaj občine Logatec morajo prostorski načrtovalci zaradi omenjenih pokrajinskih posebnosti - predvsem pa skromne samočistilne sposobnosti voda v kraškem podzemlju - še posebej upoštevati. Degradacijski učinki različnih dejavnosti na območju logaške občine že danes presegajo meje občine. Gre za onesnaževanje vode, ki v 21 večjih izvirih prihaja na dan na obrobju Ljubljanskega barja - že v občini Vrhnika.
Od začetka tega stoletja (1904) do danes je sedem izvirov napajalo tudi občinski vodovod. Zaradi neprimerne kakovosti - onesnaženosti vode - je prišlo do hidričnih epidemij in tisoče obolelih. Zato so se na Vrhniki preusmerili (vendar nepopolno) na črpanje podtalnice izpod Borovniškega vršaja. Ta vodni vir pa že danes komaj še za-doščarastočim potrebam po novih količinah vode. Izviri Ljubljanice in Bisrice ostajajo Vrhniki sicer le še kot pomožni a zmeraj bolj aktualni vodni vir (v slučaju izjemnih razmer; že danes drago črpanje in transport vode iz Borovniškega vršaja do porabnikov).
Pomemben pa je še prometnogeografski položaj logaške občine, ki je del Notranjskega podolja, najbolj ugodnega naravnega prehoda iz osrednje Slovenije proti morju. Tudi sodobne prometnice (avtocesta in železnica) so speljane preko tega ozemlja.
Možnost resne degradacije okolja pa je zaradi intenzivnih prometnih tokov in nezavarovane okolice prometnic (ob primerih različnih razlitij kemikalij) tako še večja in stalna.
3. DOSEDANJE RAVNANJE Z ODPADKI V OBČINI LOGATEC
Do obdobja povojne industrializacije je bila količina odpadkov zaradi redke poselitve kraških in gozdnatih a prehodnih predelov, majhna. Njihova količina pa je močno narasla predvsem v zadnjih dveh desetletjih z razvojem industrije, kjer gre za organizacijo proizvodnje z enosmernim tokom porabe snovi in energije. Poleg količine odpadkov se je spremenila tudi njihova sestava. Vsebujejo vse več naravno težko razgradljivih snovi (težke kovine, PCB, naftne derivate, pesticide, herbicide, čistila, zdravila). Te prodirajo z vodo v kraško podzemlje, ga onesnažujejo in znova prihajajo na dan - v primeru Logatca večinoma v izvirnih Ljubljanice.
Na kraškem območju občine je šlo že v preteklosti za melioracije - največkrat le za uporabo mehanskih ukrepov za izboljšanje zemljišča. V večini primerov je šlo za zapolnjevanje manjših kraških depresij s kamenjem in zemljo, ki so jo zanalašč zato pripeljali od drugod. Na izravnanih površinah so si uredili ponavadi njivo ali travnik, v bli-
Slika 2:
SHEMA POVRŠINSKIH IN PODZEMELJSKIH VODA V KRAŠKEM POREČJU LJUBLJANICE IN POLOŽAJ OBČINE LOGATEC
Shema površinskih in podzemeljskih voda v kraškem porečju Ljubljanice, 1 - važnejše vodomerne postaje, 2 - kraško polje z naplavino, 3 - osrednja hidrogeološka pregrada, relativna bariera, 4 - zbirno območje stalnih kraških izvirov, 5 - občasni visokovodni prelivi kraške vode, 6 - podzemeljske vodne zveze, 7 - površinski tok z izviri in ponori, 8 - površinsko razvodje, 9 - kraško poredpostavljeno razvodje.

žini hiš pa so tako izboljšali dostop ali povečali dvorišče. To že tradicionalno preoblikovanje površja je v obdobju industrializacije in urbanizacije še bolj intenzivno. »Doline«, kot domačini imenujejo vrtače, zdaj v večini primerov zapolnjujejo z različnimi odpadki; največji delež imajo komunalni, izvzeti pa niso industrijski ter kmetijski. Prst, gradbeni material in pesek služi v glavnem le še za prekrivanje (na Karti 1 in 2 je označeno 12 odlagališč, ki so jih prekrili v zadnjih dveh letih). Značilen je primer zasebnika ob stari cesti na Kalcah, kjer je šlo za zasipanje vrtače kar dve desetletji, nekaj časa je služila tudi kot krajevno odlagališče; po oceni je zasuta vsaj z okoli 2.000 m3 različnih odpadkov, od spomladi 1988 pa izravnana površina služi kot nov obsežen dvoriščni prostor.
Od leta 1979 je osrednje občinsko odlagališče odpadkov na lokaciji Lipje pod Ostrim vrhom. Reden odvoz odpadkov je urejen v Logatcu in Kalcah (t.j. KS Naklo in Tabor), skupaj za 6.320 prebivalcev. Odvoz in deponiranje odpadkov opravlja »Gradnik« Logatec. Letna količina in struktura odpadkov (po oceni iz leta 1986)- gospodinjstva 7.650 m3, gospodarstva 6.550 m3, ostali 1.100 m3. Razmerje v količini odpadkov zimski/letni čas je 1:1. Zmogljivost deponije je ocenjana na 200.000 m3, zadostovala pa naj bi še za cca 5 let (Gradnik, 1987).
V ostalih petih KS živi skupaj 2.750 krajanov in gre le za občasen odvoz kosovnih odpadkov, sicer pa krajani odlagajo odpadke na že opisan način.
Na Logaškem polju so leta 1986 začeli z obsežnimi melioracijami, najprej ob Lo-gaščici in z njimi nadaljevali na Pustem polju v obdobju 1987/88. Kraško površino so izravnali in pokrili z 12.000 m3 gradiva, ki je služil kot nasip železniške proge iz I. svetovne vojne. Ob prekrivanju vrtač je šlo tudi za prekrivanje odlagališč različnih odpadkov, prekrili so tudi KLI-jevo industrijsko odlagališče ob železniškem nadvozu.
Zbiranje odpadnih surovin in selekcija odpadkov je v logaški industriji urejeno le delno in občasno. Zbiranje odpadnega stekla med občani je še poskusno in se je začelo s postavitvijo devetih Dinosovih zabojnikov v drugi polovici lanskega leta. Zbiranje za okolje nevarnih odpadkov (različne kemikalije, strupi, zdravila) ni urejeno.
Slika 3: Odlagališče odpadnih lakov Kombinata lesno-predelovalne industrije v vrtačo ob tovarni.
Sl : 4
VODA PODZEMNO V PRIMČEV IN KOŽUHOV IZVIR
Profil neurejenega osrednjega odlagališča Lipje pod Ostrim vrhom
4.	POPIS OBSTOJEČIH ODLAGALIŠČ ODPADKOV
Pred delom na terenu smo posebne vprašalnike s priloženo kopijo topografske karte poslali na naslove vseh sedmih predsednikov krajevnih skupnosti v občini. Vrnjene in izpolnjene anketne liste smo kljub posredovanju dobili le štiri. Predhodno zbrani podatki z anketami in na Medobčinskih inšpekcijskih službah Vrhnike, Logatca in Idrije so bili osnova za delo na terenu. Del terenskega dela smo opravili tudi v okviru MRT Logatec 1988. Na območju občine smo evidentirali 63 različnih odlagališč odpadkov (Karta 1, 2). Njihove natančne lokacije so predstavljene posebej kot priloge k Hidro-geološki karti Logatec, M = 1 : 25.000 (GZL, 1987). Osnovne značilnosti odlagališč odpadkov so predstavljene v tabeli 1.
Povzemamo le nekatere značilnosti odlagališč v občini Logatec:
-	velikost*: 12 večjih (več 100 m3), 33 srednjih (več kot 10 m3) in 18 manjših (nekaj
m3)
-	podlaga**: 29 je lociranih neposredno na dobro prepustni podlagi, 22 na srednje, 9 na menjavi prepustnih in neprepustnih kamenin in le 3 na neprepustnih kameninah (Karta 2)
-	mikro lokacije: večina v različnih kraških depresijah (47) največkrat v vrtačah, na bregu potoka 9, ostale v antropogenih oblikah
-	sestava prevladujočih odpadkov: na 27 odlagališčih komunalni, 18 gradbeni, na 6 industrijskih, 2 poljedelskih
-	vrsta smetišča: 7 odlagališč z organiziranim dovozom, ostala priložnostna
-	smer odtoka izcednih vod: iz 56 odlagališč v izvire Ljubljanice, iz 3 v Soro, iz 3 v Divje jezero, iz 1 v Podlipščico.
4.1.	Izrazito neprimerne poteze nekaterih odlagališč
Med prve je treba uvrstiti za okolje nevarna odlagališča KLI Logatec. Velik del le teh je že zasut; na njih je danes odprt skladišni prostor v okviru tovarniškega kompleksa. Sestave odpadkov s katerimi so zapisali vrtače danes ni mogoče ugotoviti (lahko le ugibamo na podlagi analiz vode v izvirih Ljubljanice). Ob upoštevanju dejstva, daje v okviru Kombinata lesne industrije tri desetletja (do leta 1982) delovala tudi gaivana, laho sklepamo o znatnih količinah galvanskih muljev, ki sojih poleg drugih industrijskih odpadkov odlagali v vrtače. Poleg tega so ostanke iz lakirnic, trikloretilen ipd. odlagali prav tako nemoteno, kar v bližnjo vrtačo (odlagališče 12) vse do letos (Slika 3). Za naštete odpadke po Zakonu o ravnanju z odpadki (UL SRS št. 8) in Pravilniku za ravnanje s posebnimi odpadki, ki vsebujejo nevarne snovi (UL SRS št. 20) veljajo posebni pogoji odstranjevanja in deponiranja. Tovarna še danes uporablja pet lokacij v neposredni bližini (št. od 11 - 15) za odlaganje pretežnega dela svojih odpadkov, predvsem lesnih.
Na lokaciji št. 12 so šele letos prenehali s sežiganjem odpadnih lakov'jn gošč in poleg dimnih emisij, ki so ob sežiganju motile bližnje prebivalce KS Naklo (Pritožba krajanov KS Naklo) je šlo za odtekanje pepelov in nesežganih gošč v kraško podzemlje.
Ob stari cesti Logatec - Vrhnika je na lokaciji št. 6 (Karta 1, 2) parkirišče - počivališče. Ob njem je nastalo tudi odlagališče odpadkov.
Zaradi svoje odmaknjenosti je vabljiva za številne voznike, ki se hočejo znebiti odpadnih olj. Na površju se še danes poznajo ostanki mazuta, ki a je pred leti odložil neznan voznik. Dovolj je odpadne embalaže (ne popolnoma prazne!) motornih olj. Podobno je tudi odlagališče 39.
V Hotedršici gre za neprimerno odlaganje odpadkov prav v požiralnike Hotenke. Čeprav so ti res le občasni, zalije jih le visoka voda, je to izrazito neprimerno ravnanje.
Koliševka, lokacija št. 60 - v njo odlagajo nenadzorovano trupla poginulih živali, na kar opozarja v poletnem obdobju tudi močan smrad in mrčes. Ta je lahko vzrok okužbe vode s patogenimi klicami (npr. vranični prisad ipd.).
* ocena volumna odpadkov je le okvirna; s staranjem (odvisno tudi od sestave) se prostornina odpadkov manjša v razmerju 1:10.
** za določanje litološke sestave kamnin, propustnosti in smeri odtoka vode smo uporabljali Hidrogeološko karto Logatec 1 : 25 000, GZL, 1987
Izpo-
Št.	Lokacija	Oddaljenost	Kam. podlaga	Propust- nost	Mikro lokacija	stavlje- nost	Velikost	Previ, odpad.
1	D. Logatec	(SSZ) 1200m	apnenec,dolomit	srednja	vrtača	skrita	srednja	gradbeni
2	Ostri vrh	(JJZ) 500m	apnenec	dobra(R.P.*)	vrtača	moteča	večje	gradbeni
3	Ostri vrh	(S) 275m	apnenec	dobra	jarek	moteča	večje	komunalni
4	Ostri vrh	(JJV) 250m	apnenec	dobra(R.P.)	bazen	moteča	večje	industrijski
5	Ostri vrh	(J) 575m	apnenec	dobra(R.P.)	vrtača	skrita	manjša	gradbeni
6	cesta(Log.-Vrh.)	2750m	apnenec, dolomit	dobra(K.R.P.*)	obcestni jarek	skrita	manjša	gradbeni
7	žel.(Log.-Post.)		apnenec, dolomit	dobra(K.R.P.)	vrtača	skrita	manjša	obrtni
8	cesta(Log.-Vrh.)	2675m	apnenec, dolomit	dobra(K.R.P.)	vrtača	skrita	manjša	obrtni
9	žel.(Log.-Vrh-)	1800m	apnenec, dolomit	dobra(K.R.P.)	brezno	skrita	manjša	gospodinjski
10	D. Logatec	(SV) 1100m	apnenec, dolomit	dobra(K.R.P.)	vrtača	skrita	srednja	gradbeni
11	D. Logatec	(SV) 1150m	apnenec, dolomit	dobra(K.R.P.*)	vrtača	moteča	večje	industrijski
12	D. Logatec	(JV) 600m	apnenec, dolomit	dobra(K.R.P.)	vrtača	skrita	srednja	pepel, ost.sežg. lakiranih sred.
13	D. Logatec	(VSV) 950m	apnenec, dolomit	dobra(K.R.P.)	vrtača	skrita	srednja	pepel.ost.sežg. lakiranih sred.
14	D. Logatec	(VSV) 900m	apnenec, dolomit	dobra(K.R.P.)	vrtača	skrita	večje	industrijski
15	D. Logatec	(SV) 950m	apnenec, dolomit	dobra(K.R.P.)	vrtača	skrita	večje	industrijski
16	D. Logatec	(JV) 950m	apnenec, dolomit	dobra(K.R.P.)	vrtača	moteča	manjša	gradbeni
17	D. Logatec	(J) 300m	glina, grušč	porozne usedi.	breg potoka	skrita	manjša	gospodinjski
18	Martinj hrib		apnenec, dolomit	srednja	vrtača	moteča	srednja	gradbeni
19	Sekirica	(VJV) 350m	apnenec, dolomit	srednja	kamnolom	skrita	večje	gospodinjski
20	D. Logatec	(ZJZ) 925m	glina,grušč	poroz. usedline	meander	skrita	srednje	gradbeni
21	G.Logatec	(JJV) 1050m	apnenec, dolomit	srednja	zapolnj. požir.	skrita	srednja	plastika
22	Kalce	(JV) 300m	apnenec, dolomit	srednja	vrtača	skrita	srednja	gradbeni
23	Martinj hrib		apnenec, dolomit	srednja	vrtača	skrita	srednja	gospodinjski
24	Motel Lom		apnenec, dolomit	dobra(K.R.P.)	vrtača	skrita	srednja	gospodinjski
25	Ženček	(SSV) 250m	apnenec, dolomit	srednja	vrtača	skrita	srednja	gospodinjski
26	D. Logatec	(JV) 450m	apnenec, dolomit	srednja	breg potoka	skrita	srednja	gospodinjski
27	D. Logatec	(VJV) 350m	glina, grušč	porozne usedi.	breg potoka	skrita	srednja	gospodinjski
28	G. Logatec	(SSZ) 1150m	apnenec, dolomit	srednja	breg potoka	skrita	srednja	obrtni
29	G. Logatec	(SSZ) 1300m	apnenec, dolomit	srednja	breg potoka	skrita	srednja	gradbeni
30	Beber	(VJV) 100m	glina, grušč	porozne usedi.	breg potoka	skrita	srednja	gospodinjski
31	Podstrmica		apnenec, dolomit	srednja	breg potoka	skrita	srednja	obrtni
32	Podstrmica	(SSZ) 650m	glina, grušč	porozne usedi.	breg potoka	skrita	srednja	gospodinjski
33	Kalce	(VSV) 1200m	apnene, dolomit	srednja	vrtača	skrita	srednja	gospodinjski
34	Kalce	(VSV) 1450m	apnenec, dolomit	srednja	vrtača	moteča	srednja	gospodinjski
35	D. Logatec	(JZ) 450m	glina, grušč	poroz. usedi.	vrtača, breg p.	skrita	večje	gospodinjski
Previ. sek. surovina	vrsta smetišča	izraba tal v okolici	stanje	izrazito slabe poteze	odtok smeri izcednih vod
železo	priložnostno	travnik	napol sveže	odpadne gošče	izviri Ljubljan.
železo	priložnostno	travnik	napol sveže		izviri Ljubljan.
železo, steklo	organizirano	gozd	sveže, vzdrževano odpadne gošče		izviri Ljubljan.
	organizirano	gozd	sveže	iztok(prost)	izviri Ljubljan.
	priložnostno	travnik	napol sveže		izviri Ljubljan.
	priložnostno	gozd	napol sveže	mazut	izviri Ljubljan.
kovine	priložnostno	gozd	napol sveže		izviri Ljubljan.
	priložnostno	gozd	napol sveže	odpadne kemikal.	izviri Ljubljan.
	priložnostno	gozd	sveže	smrad	izviri Ljubljan.
železo	priložnostno	gozd	napol sveže		izviri Ljubljan.
les, žagovina	organizirano	gozd	sveže vzdrževano		izviri Ljubljan.
	organizirano	travnik	sveže	smrad(ob sežigu)	izviri Ljubljan.
	organizirano	gozd	opuščeno		izviri Ljubljan.
les, železo	organizirano	gozd	sveže vzdrževano smrad		izviri Ljubljan.
les, železo, kovina organizirano		gozd	sveže vzdrževano		izviri Ljubljan.
	priložnostno	gozd	sveže		izviri Ljubljan.
železo	priložnostno	njiva	napol sveže	na bregu potoka	izviri Ljubljan.
železo	priložnostno	naselje	napol sveže	odpadne kemikalj.	izviri Ljubljan.
železo	priložnostno	njiva, travnik	napol sveže	bljižina rekr. obj.	izviri Ljubljan.
	priložnostno	njiva, travnik	opuščeno	bljižina rekr. obj.	izviri Ljubljan.
plastika	priložnostno	travnik	prekrito		izviri Ljubljan.
železo	priložnostno	travni, gozd	napol sveže		izv. pri Grčarevcu
	priložnostno	njiva, travnik	napol sveže	smrad	izviri Ljubljan.
železo	priložnostno	gozd	napol sveže		izviri Ljubljan.
železo	priložnostno	gozd	napol sveže		izviri Ljubljan.
železo	priložnostno	naselje	napol sveže	smrad	izviri Ljubljan.
	priložnostno	travnik	napol sveže	na bregu potoka	izviri Ljubljan.
železo	priložnostno	travnik	napol sveže	na bregu potoka	izviri Ljubljan.
železo	priložnostno	grmovje	napol sveže	na bregu potoka	izviri Ljubljan.
	priložnostno	travnik	napol sveže	na bregu potoka	izviri Ljubljan.
železo	priložnostno	grmovje	sveže		izviri Ljubljan.
železo	priložnostno	grmovje	opuščeno	na bregu potoka	izviri Ljubljan.
plastika	priložnostno	travnik	napol sveže		izv. pri Grčarevcu
železo, les	priložnostno	travnik	napol sveže		izv. pri Grčarevcu
plastika, železo priložnostno		grmovje	napol sveže	na bregu potoka	izviri Ljubljan.
36	Laze	(S)	1000m	apnenec, dolomit	dobra(K.R.P.)	vrtača	skrita	večje	gradbeni	železo	priložnostno	naselje	napol sveže	
37	Laze	(J)	250m	glina, grušč	porozne usedi.	vrtača	skrita	večje	gospodinjski	železo	priložnostno	grm. ob cesti	napol sveže	
38	Grčarevec			apnenec, dolomit	srednja	vrtača	skrita	srednja	gospodinjski	odpadna embal.	priložnostno	ob cesti	napol sveže	
39	Kalce	(JJV)	1050m	apnenec, dolomit	dobra(K.R.P.)	suha dolina	skrita	srednja	naftni deriv.		priložnostno	ob cesti	napol sveže	smrad
40	Miklavec			apnenec, dolomit	dobra(K.R.P.)	vrtača	moteča	večje	gradbeni	železo, les	priložnostno	gozd	sveže	
41	Dolinar			apnenec, dolomit	dobra(K.R.P.)	vrtača	skrita	manjša	gradbeni		priložnostno	gozd	napol sveže	
42	Hotedršica	(J)	1050m	apnenec, dolomit	dobra(K.R.P.)	vrtača	moteča	srednja	gradbeni	železo	priložnostno	travnik	sveže	
43	Hotedršica	(ZSZ)	650m	apnenec, dolomit	srednja	vrtača(pož.)	skrita	srednja	gradbeni	železo	priložnostno	njive	napol sveže	
44	Hotedršica	(zsz)	550m	apnenec, dolomit	srednja	vrtača(pož.)	skrita	srednja	gradbeni		priložnostno	travnik	napol sveže	
45	Hotedršica	(SZ)	1800m	apnenec, dolomit	dobra(K.R.P.)	vrtača	moteča	srednja	gradbeni	žagovina	priložnostno	travnik	sveže	
46	Vitez			apnenec, dolomit	dobra(K.R.P.)	vrtača	skrita	manjše	gospodinjski		priložnostno	gozd	sveže	
47	Ravnik	(JV)	650m	apnenec, dolomit	srednja	pobočje	skrita	srednje	gospodinjski	železo	priložnostno	grmovje	napol sveže	
48	Hotedršica	(JJV)	250m	glina, grušč	porozne usedi.	kamnolom	moteča	srednja	gospodinjski	žagovina	priložnostno	naselje	sveže	
49	Log	(Z)	100m	apnenec	dobra(R.P.)	breg in struga pož.	skrita	srednja	gospodinjski		priložnostno	gozd	sanirano	
50	Osoje		500m	apnenec	dobra(R.P.)	rob cest.	skrita	manjše	obrtni	oblanci	priložnostno	ob cesti	napol sveže	
51	Židovnik			apnenec	dobra(R.P.)	nasipa požiralnik	skrita	manjše	gospodinjski	železo	priložnostno	grmovje	opuščeno	
52	Židovnik			apnenec	dobra(R.P.)	požiralnik	skrita	manjše	gospodinjski	železo	priložnostno	gozd	napol sveže	
53	Petrovč	(JJZ)	100m	apnenec	dobra(R.P.)	vrtača	skrita	manjše	obrtni	les	priložnostno	gozd	sveže	
54	Petrovč	(J)	150m	skrilavec, peščenjak	neprepustne	vrtača	skrita	manjše	gospodinjski	železo	priložnostno	gozd	opuščeno	
55	Gale	(V)	450m	skrilavec, peščenjak	neprepustne	vrtača	skrita	manjše	gospodinjski	železo	priložnostno	gozd	napol sveže	
56	Krove	(SZ)	150m	apnenec, dolomit	srednja	grapa	skrita	srednja	gospodinjski	železo, les	priložnostno	gozd	sveže	
57	Hlevnivrh	(JJV)	100m	apnenec, dolomit	srednja	pob. gozda	skrita	manjše	gospodinjski	žagovina	priložnostno	gozd	sveže	
58	Kalce	(VSV)	450m	apnenec, dolomit	srednja		skrita	večje	gradbeni	železo	priložnostno	naselje	napol sveže	
59	D. Logatec	(SSZ)	450m	apnenec, dolomit	srednja	useknekdaje železnice	skrita	srednja	gospodinjski	železo	priložnostno	naselje	opuščeno	smrad
60	Koliševke			apnenec, dolomit	dobra(K.R.P.)	koliševka	skrita	srednja	žival. odp.		priložnostno	gozd	napol sveže	smrad, možnost
									mrhovina					okužbe
61	Vrh nad	(J)	450m	skrilavec,	neprepustne	pobočje	skrita	manjše	gospodinjski		priložnostno	gozd	sveže	smrad
	Rovtami			peščenjak										
62	D. Logatec	(S)	700m	glina, grušč	porozne	vrtača	skrita	srednja	poljedelski		priložnostno	travnik	opuščeno	
63	D. Logatec	(JJZ) 1000m		apnenec, dolomit	srednje	vrtača	moteča	manjša	poljedelski	guma	priložnostno	njive	napol sveže	
razpoklinska poroznost kraška razpoklinska poroznost manjša: nekaj m3
srednja: več 10m3 večja: več 100m3
izviri Ljubljan. izviri Ljubljan. izv. pri Grčarevcu izv. pri Grčarevcu izv. pri Grčarevcu izv. pri Grčarevcu izv. pri Grčarevcu divje jezero divje jezero divje jezero izv. pri Grčarevcu izviri Ljubljan. izv. pri Grčarevcu, na Vrhniki, divje jezero
Primcov studene
Primcov studene
Primcov studene Primcov studene Rovtarica Rovtarica
Sovra
Sovra Podlipšica izv. pri Grčarevcu izv. pri Grčarevcu
izviri Ljubljan.
Poljanska Sora
izviri Ljubljan. izviri Ljubljan.
In nenazadnje centralna občinska komunalna deponija Lipje pod Ostrim vrhom. Njena lokacija je obsedanji urejenosti delonije izrazito neugodna. Resje sicer locirana na pokrovu slabo propustnih kamnin (Karta 2), ki pa se kmalu izklinijo. Površinske in izcedne vode se po deževju zbirajo v dnu doline in odtekajo 50 metrov nižje, kjer izginjajo v kraško podzemlje (po nalivu 22. 8. 1988 je bil pretok 1,8 l/s). Gre za močno gnilobno in po H2S zaudarjajočo vodo. Ta podzemsko odteka v smeri zajetij Staje, Primčevega in Kožuhovega izviri pri Vrhniki.
Samo odlagališče je slabo urejeno in nevzdrževano.
osrednje odlagališče (cca 2.000 m3/leto +
		LOGATEC 476 m	1	750 m3 posebnih odpadkov)
	t'			VRHNIKA , , 296» : .JILHM ififr -ft
gpj| DOBRO PREPUSTNE KAMNINE (SKLADOVITI APNENEC)
EF3 SREDNJE PREPUSTNE KAMNINE (SKLADOVITI DOLOMITI)
(ESS	SLABO PREPUSTNE KAMNINE (APNENEC V MENJAVI Z LAPORJEM)
15338	MENJAVE PREPUSTNIH IN NEPREPUSTNIH KAMNIN (NANOSI POTOKOV IN REK)
Osnova: hidrogeološka karta i : 50000, GZL, 1976 Slika 5: Položaj osrednjega odlagališča odpadkov (vzdolžni prerez)
Na njem gre za mešano odlaganje znatnih količin sekundarnih surovin npr' kovin (Slika 6) in hkrati za odlaganje komunalnih odpadkov, gošč s tovarniških in komunalnih čistilnih napav ter organiziran dovoz gnojnic iz grezničnih jam (Slika 7).
Skratka, gre za odlaganje brez nadzora. Prekrivanje pripeljanih odpadkov je neredno in s poroznim gradivom. Na smetišču prihaja do stalnih požarov (22. 8. 1988 je kljub obilnim 24 urnim padavinam, padlo je čez 100 mm dežja, gorelo). Dim in smrad pa ob severniku dosegata tudi Logatec.
Slika 7: Dovoz gnojnice na osrednje odlagališče, kjer izcedne vode poniknejo v kraško podzemlje.
Slika 6: Odpadne surovine se na osrednjem odlagališču mešajo s komunalnimi odpadki.
5.	ALTERNATIVNE LOKACIJE ZA NOVO SANITARNO DEPONIJO
Izhajajoč najprej predvsem iz nekaterih fizičnih značilnosti pokrajine: litološke zgradbe in količine letnih padavin (podrobneje obdelano v 2. poglavju), ki sta pomembnejša lokacijska dejavnika, ob načrtovanju odlagališča odpadkov, in širše geografske lege občine Logatec (je širše zaledje izvirov Ljubljanice) je področje občine v celoti izredno neprimerno za določanje novih lokacij. Območje občine sicer prekrivajo v obsegu 70 km2 srednje prepustne (dolomitne) kamnine in 15 km2 slabo prepustnih laporjev in skrilavcev, vendar so te kamnine v obliki krovne zgradbe ter se izklinjajo v dobro prepustne apnence, kjer ponikajo tudi njihove površinske vode. Hkrati je to manj prepustno dolomitno področje vodozbirno področje občinskega vodovoda in 3. varovalni pas obsega že 8,3 km2 tega površja.
Lociranje deponije v bližini ali celo nad takim področjem je zaradi onesnaževanja, ki ga povzroča izjemno kratkovodno.
Ob predpostavki, da bi v okviru občine v prihodnosti le prišlo do selekcioniranega zbiranja odpadkov in bi za okolje nevarne snovi odlagali drugje; šlo bi torej lahko le za odlaganje težkega, voluminoznega, inertnega gradiva, predlagamo samo okvirno in le pogojno tri lokacije, ki so označene v prilogi k Hidrogeološki karti 1 : 25 000. Zapolnjevanje teh lokacij pa bi prišlo v poštev šele, ko v ožjem območju občine ne bi bilo več potreb po čistem gradivu za organizirano zapolnjevanje kraških depresij.
Za kladično odlagališče komunalnih in industrijskih odpadkov pa bi morali na enem izmed teh mest zgraditi sanitarno deponijo po zahtevnih kriterijih, ki vključujejo: mikrogeološke raziskave, zagotovitev vodnoneprepustne podlage (zatesnitev), drenaža izcednih in površinskih vod deponije in odvajanje v zbiralnik, njih čiščenje in stalno kontrolo zaradi nenehne možnosti onesnaženja podzemnih voda. Za načrtovanje, gradnjo in delovanje takega odlagališča so potrebna znatna finančna sredstva. Samo občina Logatec pa je premajhna, da bi jih lahko redno zagotavljala.
Dejstva proti načrtovanju novega odlagališča odpadkov v ekološko občutljivi in ekonomsko relativno šibki občini Logatec so torej fizična in družbena:
-	kraški svet in njegove fizične značilnosti. Največ neznanega podzemlja na Notranjskem je prav med Planinskim poljem in Ljubljanskim barjem, kjer je sicer največ voda in tudi največ udornic (Habič, 1987).
-	Hidrološka nepredljivodljivost kraškega sveta. Tudi če z vrtanjem tehniki ugotovijo, daje na nekem mestu sloj neprepusten, še ni rečeno, da ne bi mogla voda pre-nikati skozi gmoto v njegovi bližini, kjer je razpoka (Gams, 1974).
-	Študije in izkušnje kažejo, da je gospodarjenje tako v investicijskem kot obratovalnem smislu deponije graditi za potrebe večjega območja (regije), saj je le na takem območju (in ne na občinskih) mogoče doseči optimalno razmerje med transportnimi stroški in stroški deponiranja.
Omejitveni kriteriji za navedeno presojo so kraška območja, kjer takih deponij ni mogoče graditi, pa zato odpadke iz teh območij prevzamejo regije z boljšimi naravnimi pogoji (Coneco, 1987).
-	Družbene pobude in usmeritve k medobčinskemu sodelovanju izgradnje omraž-ja regionalnih odlagališč z zaledjem vsaj 50.000 prebivalcev. S tem bo na ekonomsko sprejemljiv način zagotovljeno njihovo neškodljivo odlaganje. (Družbeni plan SRS 1986 - 1990).
6.	DEJSTVA, KI KAŽEJO NA DEGRADACIJO OKOLJA ZARADI NEPRAVILNEGA RAVNANJA Z ODPADKI*
Dosedanje raziskave, bolje analize, iz katerih je vsaj posredno mogoče sklepati na stanje okolja v obravnavanem območju so večinoma parcialne in obravnavajo kakovost le enega pokrajinskega elementa: vode. Preučevanje konkretnih vplivov odlaganja odpadkov na tem področju so redka (Gams, 1974, Kogovšek in Kranjc, 1987). Znane so le nekatere negativne posledice odlaganja odpadnega blata IUV v vrtačo nad Verdom. Izcedne vode so močno onesnažile studence, ki so služili prebivalcem za oskrbo z vodo. Zaradi trajne onesnaženosti izvirne vode so hiše v Podgori priključili na občinsko vodovodno omrežje (Bricelj, 1984).
Izvidi bakterioloških analiz izvirne vode na območju Vrhnike kažejo že dolgo na organsko onesnaženost. Kot primer navajamo rezultate analiz vode iz izvirov Bistre, ki so še do nedavnega veljale za čiste zaradi relativno neposeljenega zaledja. Z izdatnimi vodami izvirov Bistre so načrtovali tudi bogatenje podtalnice borovniškega vršaja (Hidroinženiring, 1984).
Rezultate povzemamo iz Strokovnega mnenja k osnutku zazidalnega načrta ribogojnice Bistra (Medobčinski inšektorat, Idrija - Logatec - Vrhnika, 1987): »Stopnja onesnaženja vode močno niha. V prvem tromesečju leta 1983 so se vrednosti vseh živih bakterij v vodi gibale od cca 75 - 200/ml (dovoljena norma do 300/ml), vrednosti za koliformne bakterije MPN (Most probable number) pa so se gibale od 1000 do 2500/100 ml in s tem znatno presegale dovoljene vrednosti (do 200/100 ml), ki veljajo za I. kakovostni razred vodotokov (UL SFRJ 1978, št. 6). Prekoračen MPN indeks govori za prisotnost E. Coli fekalnega izvora ter drugih predstavnikov družine črevesnih bakterij. Fizikalno-kemijske analize opravljene leta 1983 v Zavodu za zdravstveno varstvo Maribor kažejo, da gre v vodi Bistre za presežene vrednosti, ki jih predpisuje Pravilnik o higienski neoporečnosti pitne vode (UL SFRJ 1980, št. 9 in 14).
aluminij ..........................................0,21 mg/l (meja 0,20 mg/l)
baker .............................................0,07 mg/l (meja 0,05 mg/l)
nitrati ......................................... 0,014 mg/l (meja do 0,001 mg/l)
Odkrita pa so bila tudi organska topila, visoka koncentracija cianidov ipd.
Glede na ugotovljene prvine v vodah so potencialni onesnaževalci s toksičnimi snovmi v občini Logatec:
-	KLI z odlagališči galvanskih odpadkov	galvanska proizvodnja
-	Gaivane VZ Logatec in njena odlagališča	že opuščena
-	Gaivana zasebnika na Stari cesti 30 in odlagališča
Onesnaževanje s fekalijami je posledica neurejene kanalizacije ter greznic in načina odlaganja odpadnih gošč. Visoka vsebnost nitratov pa je odraz pretirane uporabe umetnih gnojil v kmetijstvu.
* V tem poglavju z besedo odpadki pojmujemo tudi odpadne vode gospodinjstev in industrije.
7.	VLOGA OBČINE LOGATEC PRI DEGRADACIJI OKOLJA
Občina Logatec spada med najmanjše v Sloveniji, leta 1986 je v njej živelo 9069 prebivalcev, v povprečju 52 ljudi na km2 (republiško povprečje 97,6 prebivalca na km2), tako da je redkeje naseljena kot republika in regija (Ul, 1988).
V	občini sta večja industrijska in gospodarska pomembna obrata KU in Valkarton. Kmetijstvo in obrt imata manjšo vlogo.
Kljub relativno slabši proizvodnoindustrijski usmerjenosti občine pa je obremenitev okolja precejšnja. K temu so veliko prispevala različna odlagališča odpadkov (ža-govine, lubja, olj, galvanskih gošč), ki so delno že prekrita, več deset pa jih še danes služi odlaganju (tudi za okolje nevarnih!) odpadkov. Posebej je treba opozoriti na onesnaženost podzemnega, jamskega sveta, ki je za onesnaženje še posebej občutljiv.
Gams (1972) opozarja na nevarno in škodljivo prakso uporabe brezen in udarnic za smetišča ter brezen in šranj na katere naletijo pri gradnji hiše in jih uporabijo za odtok odpadne vode iz greznice ali stranišča. Z vsemi temi početji onemogočamo vodi očiščenje, ki bi ga imela ob prenikanju skozi prst in razpoke.
Dna številnih jam, brezen in koliševk v logaški občini so smetišča, kar pomeni eno najresnejših oblik stalnega onesnaževanja voda. Deponije odpadkov na kraškem svetu logaške občine so v glavnem posledica ekološko nepretehtanega industrijskega razvoja pa tudi še današnjega kratkovidnega ravnanja.
Porabo vode v letu 1987 v občini Logatec prikazuje Slika 8. Struktura porabe približno ustreza gospodarski pomembnosti posamezne panoge vendar bi jo Valkarton in KLI lahko še znižala.
Po Navodilu o načinu preračunavanja količine onesnažene vode in stopnje onesnaženosti v enote onesnaženja (populacijske ekvivalente E) - (UL SRS 1972, št. 21) in katastru vodnih zavezancev SRS (ZUSS, 1986), smo izračunali deleže gospodarskih dejavnosti pri onesnaževanju logaških voda. (Slika 8).
Primerjava med enotami onesnaženja in številom prebivalcev v občini pokaže, da v povprečju družbene dejavnosti (to sta predvsem KLI in Valkarton) 2,1 x in zasebniki 1,2 X bolj onesnažujejo vodo kot prebivalci, živinoreja pa jo onesnaži polovico manj kot prebivalstvo. Odpadne vode so obremenjene skupaj kot bi v občini živelo 44.314 prebivalcev.
V	Logatcu od leta 1987 poskusno obratuje čistilna naprava z mehansko in biološko stopnjo čiščenja. Njena zmogljivost je 4.000 E. V njo se stekajo odplake SDolnjega Logatca, KLI - ja in Valkartona. Locirana je na robu Jačke, ponora Logaščice. Delno prečiščene vode odtekajo po sto metrih direktno v podzemlje.
Dostopna nam je bila le ena analiza vzorcev očiščenja vode na ČN Logatec z dne 24. 4. 1987, ki so jo opravili na ČN Domžale. Rezultat čiščenja po KPK in BPK5 je 96 % in voda je v mejah, ki jih določa Strokovno navodilo za izpust v vodotoke (UL, SRS 1985, št. 18). Menimo, da ta (edini!) vzorec ne more biti reprezentativen za efekt čiščenje voda na ČN Logatec.
Na KS je bila opravljena tudi analiza težkih kovin v vzorcu blata ČN Logatec z dne 15. 1. 1988. Rezultati so predstavljeni grafično na sliki 10.
Kot pri vodi se tudi pri analizi blata pojavlja vprašanje pravilnega izbora vzorca. Zato menimo, da tudi le ta dva rezultata ne moreta odražati realnega stanja in zato nista reprezentativna. K temu nas navajajo številne anomalije, ki se pojavljajo ob delovanju ČN, ki so sicer objektivne (okvare itd.) pa tudi občasne nesprejemljivo visoke in trenutne obremenitve ŠN (npr. dovozi polnih cistern ob praznenju greznic motelov na Lomu, močni izpusti škroba iz Valkartona ipd.). Vse te trenutne obremenitve vplivajo na porušenje »beologije« in slabši efekt čiščenja in voda odteka pač slabše kakovosti v podzemlje.
PORABA VODE V OBČINI LOGATEC V LETO 1987
( v m3)
VfllKRRTON 86.376
SKUPfìJ 504.145 m3
Hkrati gre še za problematiko odpadnega blata iz ČN, ki ga odlagajo kar prosto ob komunalnih odpadkih na osrednjem neurejenem občinskem odlagališču. Poleg tega gre v občini vsaj še za (75 m3) letno produkcijo posebnih odpadkov (Slika 11), ki so se zgubljali in se še ob sežiganju v zrak, večji del pa zaradi neprimernega odlaganja v podzemlju (KU, Valkarton, zasebna gaivana).
Pomembna in nikakor obrabno degradacijsko vlogo ima tudi promet. Intenzivni cestni in železniški tokovi povzročajo direktno in preko zraka indirektno onesnaženje. Povprečni dnevni letni promet obsega na stari cesti 1364 vozil (od tega 250 tovornjakov) na avtocesti pa 9995 (od tega 2244 tovornjakov), (Promet 84, Skupnost za ceste 1985).
Vsa ta reka vozil in potnikov v prehodni logaški občini potrebuje urejena parkirišča, servise in restavracije katerih odtočne cevi so speljane vsaj preko lovilcev maščob v pravilno urejene greznice. Kjer tega ni odpadna avtomobilska olja in fekalije odtekajo prosto v kraška tla (npr. odlagališči št. 6 in 9). K vsem tem nujno spremljajočim pojavom prometnih tokov spadajo tudi nesreče, kjer prihaja do razlitja za okolje nevarnih snovi. Na to opozarjajo predvsem dogodki na železniški progi, prav na odseku med Logatcem in Vrhniko, ko so tone naftnih derivatov odtekle v tla in prišle v izvire Ljubljanice.
Sestava posebnih odpadkov:
KLI odpadki iz lakirnice ..... 40 m3 VALKARTON: usedline iz ČN 300 m3
ostanki loščil ........... 20	in ostanki oljne emulzije
olja ..................... 12	ter petrolej
(Kataster posebnih odpadkov, KPL 1986)
Osrednja ČN Logatec: odpadno blato
V občini je registriranih 81 avtoprevoznikov, vzdrževanje kamiona pa ustreza 20 populacijskim ekvivalentom (E) zaradi uporabe (in odlaganja!) znatne količine motornih olj ipd.
V občini so tudi objekti JLA in pogosto uporabljana tankovska cesta kar skupaj z različnimi emisijami, ki nastajajo ob rednem vzdrževanju in urjenjih ni zanemarljiv prispevek k dodatnemu onesnaževanju.
Degradacijski vplivi naštetih dejavnosti pa so na območju logaške občine zaradi prepustnega kraškega površja še manj opazni. Lahko bi tudi dejali, daje onesnaževanje večje od (vsaj vizualne) stopnje površinske onesnaženosti. To pa gre na račun trajnega onesnaženja podzemlja in znatnih količin vode, ki izvira na robu Ljubljanskega barja, na pragu Ljubljane.
LITERATURA IN VIRI:
Bricelj, M., 1984: Degradacija okolja na primeru Industrije usnja Vrhnika, dipl. naloga. Oddelek za geografijo FF, Ljubljana.
Coneco - z okoljem 1, 1987, Komunalno podjetje Ljubljana. Družbeni plan SRS 1986- 1990, Zavod za družbeno planiranje Ljubljana.
Gams, I., 1972: Kras, Slovenska matica, Ljubljana.
Gospodarič, R., Habič, 1976: Underground water tracing - Investigations in Slovenija 1972-1975, Postojna.
Habič, P., 1987: Kraško podzemlje Notranjske, zbornik Notranjske, Postojna.
Hidrogeološka karta 1 : 25.000 - Logatec, GZL 1987.
Kogovšek, J., Kranjc, A., 1987: Kvaliteta voda na Notranjskem, Zbornik Notranjske, Postojna.
Pri delu smo uporabili še gradivo zbrano na MRT Logatec 1988 in na Medinšpekcijskih službah Vrhnika - Logatec - Idrija.
INDUSTRIAL AND URBAN WASTE PROBLEMS IN THE DISTRICT OF LOGATEC
Summary
This geographical study deals with a less desirable aspect of industrialisation: the rubbish dumps in the countryside. The territory of the Commune oj Logatec belongs to the smallest administrative units of Slovenia. It is on the average less densely inhabited and not exceedingly industrialized but the recent research has nevertheless succeded in tracing up to 63 unauthorized waste deposits. Owing to the geographical characteristics of the area in question (i.e. the predominantly karstic surface and relatively exposed location in a major transportation corridor of Slovenia) these unwanted dumps have turned out to be the essential cause of environmental degradation. Owing to the specific contents of urban waste in single deposits on the surface, the subterranean karst world, which is through its underground water streams linked directly to the River Ljubljanica, has been gravely polluted. Consequently, the water quality at its source is unsatisfactory. This might even curb the future development of this commune on the fringes of the wider urban agglomeration of Ljubljana, the territory of which presently still abounds with water springs.
IZDELAVA PROGRAMA ZA PRERAČUN IN RISANJE DRSNIH IN KOTALNIH LEŽAJEV
Marko Vrabl, dipl. ing.
Kombinat lesno predelovalne industrije Logatec
S precejšnjim zaostankom za ostalim svetom se tudi pri nas računalnik vedno bolj uveljavlja kot neobhodno potreben delovni pripomoček tako v znanosti kakor tudi v industriji. Tako se je v zadnjem času zelo razmahnila tudi uporaba programov za računalniško podprto konstruiranje (CAD) v strojništvu in elektroniki.
Z nakupom takega programa za računalniško podprto konstruiranje v strojništvu dobimo koristnega pomočnika pri razvoju in konstruiranju. Omogoča nam hitro risanje novih konstrukcij, hitro spreminjanje in popravljanje napak, največjo moč pa pokaže pri parametriziranem konstruiranju in pri delu z obstoječimi risbami, ki zahtevajo le nekaj popravkov za novo uporabo. Torej se nam efektivnost dela veča s količino podatkov vnešenih v računalnik. To velja tudi za nestandardne elemente, še toliko bolj pa za standardne elemente po internih ali mednarodnih standardih. Tako kmalu ugotovimo, da moramo imeti pri konstruktorskem delu najprej na razpolago čimveč standardnih elementov kot so vijaki, matice, podložke, zatiči, sorniki, ležaji, vskočniki in mnogi drugi elementi.
Pri večini CAD programov imamo možnost dokupiti knjižnice s standardnimi elementi. Marsikdaj pa tega ne bomo kupili bodisi zaradi problemov pri njihovem nakupu, cene ali pa zato, ker so vse te knjižnice pisane po tujih standardih, mi pa nimamo nikakršne možnosti spreminjan ja takih programov. Zato smo marsikdaj primorani napisati take programe sami.
V	Kombinatu lesne industrije Logatec smo v začetku leta 1987 začeli delo s programom za 2D računalniško podprto konstruiranje ME-10 firme Hewlett-Packard na strojni opremi iste firme. Imamo dve delovni postaji. Eno uporabljamo pri konstrukciji za potrebe proizvodnje stolov, drugo pa v tovarni strojev za obdelavo lesa za konstruiranje strojev.
V	začetni fazi dela s programom ME-10 za konstrukcijo strojev smo se odločili za izdelavo nekaterih programov, ki nam sedaj omogočajo hitrejše delo. Sem sodijo programi za opremljanje risbe, risanje na standardne formate in drugi enostavni pripomočki za hitrejše delo.
Zasnovano pa imamo tudi knjižnico standardnih elementov po JUS standardih, saj se nam prav standardni elementi na risbah največkrat ponavljajo. Izdelani so programi za izbiro in risanje vijakov, matic in podložk, prav tako deluje že program za risanje zobnikov. Ob tem, kar je že narejeno, pa manjkajo še naslednji elementi: zatiči, sorniki, mozniki, vskočniki, tesnila, vzmeti, ležaji in mnogi drugi.
Enega od zadnjih ciljev smo z raziskovalno nalogo »Izdelava programa za preračun in risanje drsnih in kotalnih ležajev« izpolnili v okviru Mladinskega raziskovalnega tabora, ki je potekal v Logatcu od 27. junija do 6. julija 1988.
Pri tej nalogi sta sodelovala dva mlada raziskovalca - študenta strojništva, kot mentorji pa smo pomagali konstruktorji tovarne strojev DETEL. Ker je bila naloga
V skupini za računalništvo so sodelovali: Marko Vrabl (mentor) ter Božo Menart in Hinko Skvarča.
predvidena za štiri raziskovalce, smo si morali zastavljene cilje spremeniti. Zaenkrat smo izpustili področje drsnih ležajev in se povsem posvetili kotalnim ležajem in na tem področju tudi izpolnili zastavljene cilje.
Izdelali smo program, ki povsem ustreza praktičnim zahtevam pri konstruktorskem delu na CAD postaji.
Opis delovanja programa
Potek delovanja programa lahko najlepše prikažemo s pomočjo ekranskih menijev, ki so razporejeni v devetih nivojih.
Program se začne z izbiro ekranskega menija STROJNI ELEMENTI (meni 1), kjer lahko izbiramo med različnimi strojnimi elementi (vijaki, zobniki, ležaji).
Po izbiri kotalnih ležajev pridemo v meni KOTALNI LEŽAJI (meni 2), kjer lahko izbiramo med različnimi vrstami kotalnih ležajev (več vrst krogličnih, sodčkastih, valjčnih in igličnih ležajev).
Po izbiri vrste ležajev se za to vrsto pokaže spisek notranjih premerov ležajev, med katerimi lahko izbiramo željeno velikost (meni 3. 1.3. 2), v spodnjem delu ekranskega menija pa se nam sproti kaže izbira (npr. LEŽAJ KROG-ENOR). Če ima izbrana vrsta ležaja več različnih notranjih premerov kot je prostora v enem ekranskem meniju, smo na to opozorjeni s tem, da se v zgornjem desnem delu menija prikaže napis MENU 2. Z uporabo tega ukaza se nam izpišejo še preostali premeri (meni 3. 2. 1).
Z izbiro enega od notranjih premerov se nam na ekranskem meniju (npr. LEŽAJI KROG-ENOR d=12 - meni 4.2) prikažejo vrste ležajev med katerimi pri izbranem notranjem premeru lahko izbiramo. Poleg oznake ležaja sta izpisana tudi zunanji premer ležaja in njegova širina.
Z izbiro enega od ležajev se nam v spodnjem delu naslednjega ekranskega menija (meni 5. 1. 5. 2) pokažejo lastnosti izbranega ležaja kot so največje dovoljeno število obratov pri maza nju z mastjo ali oljem, njegova oznaka in osnovne mere. Če pri izbranem ležaju lahko izbiramo še med različnimi izvedbami, kot so zaprta ali vodotesna izvedba, različne klase točnosti, ležaj iz nerjavega jekla in podobno, se nam v zgornjem desnem delu ekranskega menija pokaže napis IZBIRA. S tem ukazom dobimo na ekranskem meniju spisek dodatnih oznak ležaja (meni 6). Z ukazom HELP dobimo na ekranu izpisane razlage posameznih dodatnih oznak ležajev. Z izbiro ene od dodatnih oznak se nam v nekaterih primerih spremenijo tudi že izpisane lastnosti ležajev. Primer vidimo pri izbiri izvedbe 2RSR (dvostransko vodotesnozaprt ležaj), kjer v naslednjem meniju (meni7) vidimo spremembo pri največjih dovoljenih obratih ležaja. Ker je ležaj hermetično zaprt in trajno mazan, ni več podatka za delovanje v olju, obrati pri masti pa so bistveno nižji.
V tej fazi dela imamo že popolnoma določen ležaj (npr. LEŽAJ KROG-ENOT 6001 2RSR) in sedaj lahko izbiramo med risanjem tega ležaja ali med kontrolo nosilnosti.
Po izbiri ukaza RISANJE je potrebno pokazati le še položaj ležaja na risbi in na risbi se nam nariše izbran ležaj. Na tej risbi ležaja so označene tudi skrajne mere ohišja ležaja in pripadajoče gredi, ležaj pa ima dodan tudi celotni naziv, ki ga potrebujemo pri kosovnici.
Po izbiri ukaza PRERAČUN, moramo v naslednjem ekranskem meniju (meni 8.2) izbrati vrsto obremenitve - statična ali dinamična. Pri statični obremenitvi vpišemo ak-sialno in radialno obremenitev in rezultat izračuna se prikaže v naslednjem ekranskem meniju, kjer dobimo izpisano statično nosilnost ležaja Co, izračunano ekvivalentno statično obremenitev Po in faktor Co/Po. Opozorjeni smo tudi na ustreznost izbire ležaja
s komentarji: PREDIMENZIONIRAN LEŽAJ, ZA TEŽKE POGOJE, ZA SREDNJE POGOJE, ZA LAHKE POGOJE in PREOBREMENJEN LEŽAJ (meni 9.1, 9.2, 9.3, 9.4, 9.5). Pri dinamični obremenitvi vpišemo hitrost vrtenja ležaja ter aksialno in radialno obremenitev. Rezultat dobimo prikazan v naslednjem ekranskem meniju (meni 9.6), kjer se izpiše faktor F1 in izračuna življenjska doba ležaja. Z ukazom HELP poleg faktorja F1 se nam prikaže izpis priročenih območij za faktor F1 za različne vrste uporabe.
Če ugotovimo neprimernost izbire imamo možnost vračanja na posamezne nivoje. Če v kateremkoli koraku pritisnemo na polje, kjer je izpisana vrsta ležaja (npr. KORG-ENOR), se vrnemo na korak, kjer lahko izbiramo notranji premer ležaja, z izbiro ukazov na spodnjem delu menija pa se lahko vrnemo na meni STROJNI ELEMENTI ali KOTALNI LEŽAJI.
Program vse podatke jemlje iz datotek in primer ene od njih je prikazan v tabeli 1, kjer so vpisani podatki za enoredne kroglične ležaje z notranjim premerom 12 mm.
Jasno je, da je bilo 14 dni za tako zahtevno nalogo malo časa, zato nam mora rezultat dela v času mladinskega raziskovalnega tabora nuditi predvsem dobro izhodišče za nadaljnje delo in izpopolnjevanje programa. Program je izdelan do te mere, da je za vsak nadaljnji tip ležaja potrebno izdelati le še program za risanje ležaja in algoritem izračuna ter vnesti podatke v datoteko.
Tabela 1: Datoteka s podatki za kroglične enoredne ležaje z notranjim premerom 12 mm.
Šifra	D	B	R	HC		CO C-Z15CO-Z15		n mast	n RSR	n olje	teza
61801T	21	5	3	1	1,93	97		32000		38000	6
brez opcij 6001	28	8	3	1	5.1	2.04 3.8	1.53	26000	17000	32000	21
C3 RSR 2RSR Z15 Z15 2RSR ZR 2ZR 2ZR C3											
16101	30	8	3	1	5.1	2.04		26000		32000	26
brez opcij 6201	32	10	6	2.1	6.95	2.65 5.2	2	24000	16000	30000	35
C3 (N)RSR 2RSR 2RSR C3 Z15 Z15 2RSR ZR ZR C3 (ZRN) 2ZR 2ZR C3											
62201 2RSR	23	14	6	2.1	6.95	2.65			16000		49
6301	37	12	1	2.8	9.65		20000	13000	26000	61	
C3 (RSR) 2RSR ZR 2ZR (2ZR. C3)
PREPARATION OF THE COMPUTER PROGRAMME FOR DESIGNING THE GRINDING AND BALL ANTIFRICTION
BEARINGS
Summary
The programme has been prepared in order to be applied to the HP 9000 computers which are adapted for the CAD programme packet ME 10. This makes it possible to select the appropriate rollers according to their desirable size and execution. All the relevant data (i.e. the internal and external diameters, the breadth and the maximum degree of permissible revolutions per minute) may be written up on the screen. The selected type of antifriction bering can be graphically visualized and checked out for its respective bearing-power when exposed to the static or dynamic burdening.
2
3.1
3.2
STROJNI ELEMENTI			
			
VIJAKI		JUS	
		ročno	
			
			
			
			
			
LEŽAJI		KOTALNI	
		ORSNI	
			
			
			
ZOBNIKI			
			
			
		i	
			
			
			
			
			
			
			
			
			
KOTALNI LEŽAJI j			
			
KROGLIČNI		enorednl	
dvor.pril.		dvorednl	
a lPa=15*		alfa=25*	
a lfa=30*		alf a=35°	
alfa=40°			
			
VALJČNI		dvoredm	
dvor.pri 1.		onoredm	
SOOCKASTl		ci 11nd	
		konusni i	
IGLIČASTI		enoredni	
		dvoredm	
			
			
			
			-—
			
			
			
			
			
			
STROJ.ELEM		LEŽAJI	
			
			
NOTRANJI PREMERI			
		MENU 2	
5		30	
6		35	
7		40	
8		45	
9		50	
10		55	
IZ		60	
15		65	
17 20		70	
		75	
25		80	
			
			
			
			
			
			
LEŽAJ		KR_DV0R_PR j	
			
			
			
			
STROJ.ELEM		LEŽAJI	
			
			
(“NOTRANJI		REMERI	
		MENU 2	
3		20	
4		25	
5		30	
6		35	
7		40	
8		45	
9		50	
10		55	
12		60	
15		65	
17		70	
			
			
			
			
			
			
LEŽAJ		KRGG_ENOR	
			
			
			
			
STROJ.ELEM		LEŽAJI	
			
			

3.2.1
4.1
4.2
NOTRANJI PREMERI |			
		MENU 1	
75		156 j	
80		166 ;	
85		176 J	
98		186 !	
95		196	
ie&		266 ;	
105		226	
lie		"246	
1<?6		266	
130		286	
146		366 ;	
			
			
			
			
			
			
LEŽAJ		KROG_ENOR 1	
			
			
			
			
STROJ.ELEM		LEŽAJI	
			
			
LEŽAJI KROG_ENOR d=16			
			
"61800T		0=19 b=5	
6606		D=26 b=8	
16160		D=28 b=8	
6266		D=30 b=9	
62266		D=30 b= 14	
6366		0=35 b=ll	
			
			
			
			
			
			
			
			
			
			
			
LEŽAJ		KROG.ENOR	
			
d= 10			
			
			
STROJ.ELEM		LEŽAJI !	
			
			
LEŽAJI KROG_ENOR d=12			
			
6180 IT		0=21 b=5	
6001		0=28 b=8	
16101		D=30 b=8	
6201		0=32 b=10	
62261		0=32 b=14	
6361		0=37 b=12	
			
			
			
			
			
			
			
			
			
			
			
LEŽAJ		KR0G_EN0R	
			
d= 12			
			
			
STROJ.ELEM		LEŽAJI	
			
			
©H Kg)
5.1
LEZflJI KROG_ENOR d=12			
			
61801T		0=21 b=5	
6001		D=20 b=8	
16161		0=30 b=B	
6201		0=32 b=18	
62261		0=32 b=14	
6361		0=37 b=12	
			
			
			
			
			
			
			
			
OBR. MAST		32086	
OBR. OLJE		38000	
			
LE2RJ		KROG.ENOR	
6180 IT			
d= 12		0=21 b=5	
			
RISANJE		PRERAČUN	
STROJ.ELEA		LEŽAJI j	
			
			
5.2
LEŽAJI KROG_ENQR d=12			
		IZBIRA	
61801T		0=21 b=5	
6061		0=28 b=6	
16101		0=36 b=8	
6261		0=32 b=10	
62201		0=32 b=14	
6301		0=37 b=12	
			
			
			
			
			
			
			
			
lOBR. MAST		26600 !	
08R. OLJE		32088 i	
		i	
LEŽAJ		KROG_ENOR !	
6081		i	
d= 12		0=28 b=8 i	
			
RISANJE		PRERAČUN ;	
STROJ.ELEA		LEŽAJI	
			
			
6
i
LEŽAJI KR0G_EN0R d=12	
	HELP
. Ć3	
RSR	
. 2RSR	
Z15	
j Z15.2RSR	
! 2R	
' . 2ZR	
i .2ZR.C3	
	
	
	
	
	
	
OBR. MAST	26600 !
OBR. OLJE	32008
	
LEŽAJ	KROG_ENOR j
6601	
d= 12	0=28 b=8
	
RISANJE	PRERAČUN
STROJ.ELEM	LEŽAJI
	

7
♦
jlLEZRJ] KR0G_EN0R d= 12
		HELP	
. C3			
RSR			
. 2RSR			
215			
Z15.2RSR			
ZR			
. 2ZR			
.2ZR.C3			
			
			
			
			
			
			
OBR. MAST		17600	
OBR. OLJE			
			
LEŽAJ		KROG_ENOR	
6001		. 2RSR	
d= 12		0=28 b=8	
			
RISANJE		PRERAČUN	
STROJ.ELEM		LEZflJI	
			
			

LEZRJI KROG_ENOR d=lZ			
		HELP	
. C3			
RSR			
. 2RSR			
215			
Z15.2RSR			
ZR			
. 2ZR			
.2ZR.C3			
			
			
			
			
			
IZBIRA		POLOŽAJA	
e*		45°	
60°		96°	
180°		278°	
uso		KR0G_EN0R	
		• 2RSR	
d= 12		0=2B b=8	
			
RISANJE STROJ.ELEM		PRERAČUN LEZflJI	
			
			
Vpis V
sfg.Fr^
'Vpis ^ .Fa.Fr.n,
LEZflJI KR0G_EN0R d=12			
		HELP	
. C3			
RSR			
. 2RSR			
215			
Z15.2RSR			
ZR			
. 22R			
.2ZR.C3			
			
			
			
			
			
			
OBR. MAST		17086	
OBR. OLJE			
			
LEŽAJ		KROG_ENOR !	
6681		. 2RSR	
d= 12		0=28 b=8	
	CNA	01 NAM	
			
RISANJE		PRERAČUN	
STROJ.ELEA		LEZflJI j	
			
			
(9.1, 9.2. 9.3, 9/, 9.5)-1
LEZRJI KROG_ENQR d=12j			
		HELP	
I . C3			
fRŠR			
. 2RSR			
215			
21S.2RSR			
2R			
.22 R			
•22R.C3			
			
			
			
			
			
06=2.0*»		ps=e.2	
C8/P6=		10.2	
PRE0INEN2.		LE2RJ	
			
LE2RJ		KROG_ENOR	
6601		. 2RSR	
d= 12		D=28 b=8	
			
RISANJE		PRERRCUN	
STROJ.ELEM		LE2HJI	
			
			
IleÌRJI KROG_ENOR d=12			
		HELP	
. C3			
RSR			
. 2RSR			
215			
Ž15.2RSR			
2R			
. 22R			
.22R.C3			
			
			
			
			
			
C8=2. 0*»		P0= 1.1 j	
C0/P0=		1.855	
ZA TE2KE		POGOJE	
			
LE2HJ		KROG_ENOR	
6001		. 2RSR	
d= 12		0=28 b=8	
			
RISANJE		PRERAČUN	
STROJ. ELEH		LE2AJI j	
			
			
LEZRJI KROG.ENOR d*12			
		HELP	
. C3			
RSR			
. 2RSR			
215			
Z15.2RSR			
2R			
I22R			
.22R.C3			
			
			
			
			
			
C0=2.04		P6=2.2	
C8/P0=		8.327 1	
2A NORMAL.		POGOJE	
			
LE2AJ		KROG_ENOR	
6661		. 2RSR	
d= 12		0=28 b=8	
			
RISANJE		PRERRCUN	
STROJ. ELEM		LÈ2AJI	
			
			
LE2AJI KROG.ENOR d=12			
		HELP j	
. C3			
RSR			
. 2RSR			
215			
215.2RSR			
ZR			
. 22R			
.2ZR.C3			
			
			
			
			
			
C8=2.04		P0=3.3	
C8/P0=		0.6,18	
ZA LAHKE		POGOJE	
			
LE2AJ		KROG_ENOR	
6881		. 2RSR	
d= 12		D=28 b=8	
			
RISANJE		PRERRCUN	
STROJ.ELEM		LEZRJI	
			
			
LE2RJ1 KROG_ENOR d=!2			
		HELP	
. C3			
RSR			
. 2RSR			
215			
Z15.2RSR			
ZR			
. 2ZR			
.22R.C3			
			
			
			
			
			
C0=2.8*»		P6=5.5	
C0/P8=		9.371	
PREOBREM.		LE2AJ	
			
LE2AJ		KROG.ENOR	
6081		. 2RSR	
d= 12		0=28 b=8	
			
RISANJE		PRERAČUN	
STROJ.ELEM		LEZRJI	
			
			
LEZRJI KROG.ENOR d=12			
		HELP	
. C3			
RSR			
. 2RSR			
215			
215.2RSR			
2R			
. 2ZR			
.22R.C3			
			
			
			
			
			
			
Pl=1.8		HELP	
ZIV. DOBA		2910 UR	
			
LEZRJ		KROG_ENOR	
6801		. 2RSR	
d= 12		0=28 b=8	
			
RISANJE		PRERRCUN I	
STROJ.ELEM		LEŽAJI j	
			
			
BRALNE NAVADE IN POMEN KNJIŽNICE V KRAJU
Lidija Kosi, študent
Fakulteta za sociologijo, politične vede in novinarstvo Univerza Edvarda Kardelja v Ljubljani
UVOD
Knjiga je, kot kaže naše vsakdanje življenje, še naprej ostala dovolj atraktivna, potrebna in koristna, čeprav se je v zadnjem desetletju marsikaj spremenilo in novi mediji nenehno povečujejo svoj obseg in vpliv. Tako v svetu kot pri nas je knjiga doživela nekatere spremembe, pri tem mislim v prvi vrsti na knjigo - predmet, npr. glede razmnoževanja, oblike distribucije, itd., kar vse naj bi prispevalo k večji in neposrednejši povezanosti med knjigo in porabnikom - bralcem. Kljub temu, da je še vedno živa misel
0	tem, da je izgubila prevladujočo vlogo med mediji, pa se to prav nič ali vsaj dosti ne kaže v količini njene proizvodnje in s tem v možnostih za njeno večje razširjanje. Seveda se ne moremo izogniti resnici, da v zadnjem času pri nas knjiga doživlja precej neugoden materialno-gospodarski položaj (ta sicer ni bil nikoli rožnat), zato lahko pričakujemo, da bo zagotovo zavrl njeno nadaljnjo ekspanzijo in s tem tudi uresničevanje razglašenih družbenih ciljev v kulturni politiki.
Pomembno je spoznanje, da je osvobajajoča vloga knjige v moderni, diferencirani družbi možna le z razčlenitvijo knjižne produkcije in s prilagajanjem posameznih delov relativno avtonomnim, interesno različnim krogom občinstva. Standardizirani, homogenizirani in centralistično vodeni knjižni proizvodnji se postavlja po robu potreba po diverzificirani množični knjigi.
V literaturi, ki govori o razvoju knjige, sta omenjeni dve revolucionarni spremembi. Prvo predstavlja uveljavitev cenene, množično dostopne knjige, ki je imela najpogosteje žepno, »paper-back« obliko.1
Druga revolucija knjige je pravkar na pohodu v razvitih dežalah. Njen rezultat naj ne bi bila le mednarodno razširjena informativno-izobraževalna knjiga, marveč tudi knjiga »elektronske dobe«, t.j. knjiga, povezana z novimi informacijskimi mediji.2
OPREDELITEV PROBLEMA
Iz narodne tradicije izhaja dejstvo, da so bile knjižnice - čitalnice središče kulturnega dogajanja in življenja. V njih so se poleg bralcev srečevali tudi vsi, ki so kaj veljali in so lahko duhovno in gmotno podprli kulturna in družbena dogajanja, ki so spodbujala in krepila ne le duhovno podobo človeka pač pa tudi narodno zavest.
Danes, ko knjižnica v nekem kraju največkrat funkcionira zgolj kot »izposojevalnica« knjig, si vse pogosteje prizadevajo (vsaj nekateri in ponekod), da bi knjižnice služile tudi kakšnemu drugačnemu namenu. V okviru knjižnic, ki sicer pripravljajo ure pravljic in podobne prireditve za najmlajše, lahko poteka vrsta aktivnosti, ki vključujejo vse prebivalce kraja. Poleg razstav, literarnih večerov, raznih predavanj in izobraževalnih dejavnosti, se knjižnice lahko izkažejo kot dobri organizatorji zabavnih in drugih družabnih prireditev ter raznih akcij v širšem družbenem okolju. Za dodatne aktivnosti knjižnice pa je seveda potrebno dodatno delo zaposlenih v knjižnici in družbenopolitičnih struktur v kraju in pa dodatna sredstva, ki so najpogosteje glavni dejavnik nekaterih dejavnosti.
1	R. Escaršit: Revolucija knjige, Prosvjeta, Zagreb 1972.
2	P. Oakeshott: Electronic Publishing. An introductory Guide, v: The Future of the Book, Studies on Books and Reading, UNESCO, 1981, št. 8.
Menimo, da knjižnice spet dobivajo večjo veljavo oz. da je njihova vloga v nekem kraju vse pomembnejša, saj si ljudje knjige težko kupijo, prav tako pa želijo obiskovati razne kulturne prireditve v kraju samem, saj je družbeno-ekonomska kriza krepko posegla tudi na področje kulturnega in družabnega življenja.
Raziskovanje mesta in pomena knjižnice je pomembno za nadaljnje usmerjanje dejavnosti, za razvoj in življenje knjižnice oz. kulture v določeni skupnosti. Kajti knjižnica mora »živeti« s krajem, mora biti vpeta v okolje, v katerem funkcionira. Le tako bo lahko delovala v skladu z željami ljudi in institucij ter s tem izpolnjevala svojo temeljno kulturno, vzgojno-izobraževalno funkcijo. Prav tako pa je naloga knjižnice dvigniti bralno kulturo na višji nivo, saj le-ta z leti strmo pada.
METODOLOGIJA
Za predmet analize smo izbrali slovensko splošno izobraževalno knjižnico, ki po svoji tehnični opremljenosti, delovnih pripomočkih in bogastvu svojega knjižnega fonda ne odstopa od slovenskega povprečja.
Odločili smo se torej za študijo primera (v metodološki literaturi je udomačen izraz case study). Ta knjižnica predstavlja za nas mikro nivo družbene strukture. Glede na informacije, ki jih bomo dobili na tem nivoju raziskovanja z uporabo primernih metod (strukturirana anketa in odprti intervju), bomo sklepali o smiselnosti nadaljnjega proučevanja te problematike oz. bomo postavljali hipoteze o relevantnosti posploševanja rezultatov na makro družbeni nivo.
Terensko raziskovanje bo potekalo v dveh delih. Začeli bomo z metodo opazovanja z udeležbo. Tako bomo nekaj časa preživeli v knjižnici, preostali čas pa med ljudmi, ki jih bomo anketirali. Prednost metode opazovanja z udeležbo je pridobitev širokega izkustvenega prostora ter dostop do podatkov, ki jih sicer ni možno dobiti iz drugih virov. Z neposredno udeležbo v družbeno-kulturnem kontekstu, ki ga proučujemo, je možno permanentno preoblikovanje vnaprejšnjih teoretskih predpostavk. To nam omogoča globlje spoznavanje obravnavane problematike in relevantnejšo definicijo poglavnih točk fleksibilnega intervjuja.
Uporaba vprašalnikov za zbiranje podatkov na terenu je najpogostejša in že običajna metoda. Čeprav z anketami med slučajno izbranimi ljudmi ni mogoče zbrati čisto vseh mnenj in stališč anketiranih, je ta metoda najprimernejša za preučevanje pojavov kot so bralne navade ljudi ali njihova mnenja o pomenu knjižnice ipd. Vprašalnik in intervju služita dvojnemu namenu:
-	izraziti mora cilj raziskovanja v obliki posebnih vprašanj - to je dobiti potrebne podatke,
-	pomagati mora anketarju oz. spraševalcu, da stopi v stik z vprašanim in tako dobi potrebne informacije (vprašani naj čim bolj sproščeno odgovarja).
Ni pomembno le kaj bomo vprašali, ampak tudi kako bomo vprašali.
V anketi ločimo štiri vrste vprašanj:
-	osebni podatki in podatki potrebni za indentifikacijo spraševalca in vprašanca v toku obdelave,
-	podatki o okolici (objektivni pogoji, v katerih poteka neka dejavnost),
-	podatki o obnašanju (npr. kako človek preživlja prosti čas),
-	podatki o ravni informiranosti, mišljenju, stališčih, motivih in težnjah.
Ko se bo iztekla faza opazovanja z udeležbo, bomo nadaljevali z metodo fleksibilno strukturiranega intervjuja ali odprtega intervjuja. Pogovarjali se bomo s knjižničarji in intervjuje snemali. Za odprti intervju smo se odločili, ker želimo prepustiti de-
finicijo realnosti in odkritje problema intervjuvancem. Strukturirana anketa temelji na obratnem izhodu oz. na konceptu stališča. Predpostavlja torej, da ima intervjuvanec o vsaki obravnavani temi svoje stališče. Posamezniki, ki so podvrženi intervjuju s stroko strukturirano anketo, pa o postavljenem vprašanju nimajo že izoblikovanega stališča, veliko lažje podlegajo učinkom instrumentarija in vplivu anketarja. Poleg tega temelji anketa na ideološki predpostavki posameznika - objekta raziskovanja.
Ker pa nas ne zanima le »objektivni« odnos knjižničarjev do obravnavane problematike, temveč predvsem njihova subjektivna percepcija socialnega konteksta, v katerem opravljajo svoje delo, se pravi: njihova in ne naša percepcija, smo se odločili za intervju »odprtega tipa«. Pri tem načinu izpraševanja oz. komunikacije intervjuvanec ni le pasiven objekt, ki nam pomaga kopičiti informacije, temveč se prepuščamo njegovemu vsebinskemu poseganju v naše teoretske predpostavke. Seveda pa je tudi on pod vplivom našega poseganja v svoj socialni prostor in tudi on preko intervjuja odkriva nove aspekte svoje osebne in družbene situacije. Med raziskovalcem in intervjuvancem pa gre za odnos vzajemnega odkrivanja, definiranja in reflektiranja problemov na osnovi pravila enakovrednosti in odkritosti in na osnovi fleksibilnega instrumentarija, imenovanega odprti ali nestrukturirani intervju.
Rezultate intervjuja bomo uporabili predvsem kot zapis oz. izraz nizko družbene strukture - knjižnice. Z intervjujem se preko govora reproducira struktura, t.j. socialni znaki, preko katerih družba sporoča, da obstaja in da nas (tako raziskovalce kot intev-juvance) prisiljuje na določen tip življenja.3
Rezultati
Nekaj podatkov o anketirancih:
-	število anketiranih:
-	spol: žensk
moških
-	povprečna starost:
-	kvalifikacija oz. izobrazba:
- povprečni mesečni prejemki:
Nekaj podatkov o knjižnici:
-	velikost: 550 m2 (od tega 211 m2 za izposojo)
-	število izposojevališč: 4 (Logatec, Rovte, Hotedršica in Tabor)
-	število knjig: 25.000 (22.000 žive zaloge)
200
133 ali 66,5 %
67 ali 33,5 %
32 let
-	nedokončana osnovna šola
39	19,5%
-	končana osnovna šola
60	30	%
-	poklicna šola
24	12	%
-	srednja šola
48	24	%
-	višja šola
17	8,5 %
-	visoka šola
9	4,5 %
379.820,- din (junij 1988)
3	V prilogi: Nastavki vprašanj za nestrukturirani intervju
-	število vpisanih v knjižnico: 35.280
-	število zaposlenih: 1 za nedoločen čas (trenutno na porodniškem dopustu), 1 za določen čas, 2 do 3 dekleta preko študentskega servisa.
Anketirani so na vprašanje, kaj vam pomeni knjižnica v kraju, odgovorili tako: večini pomeni knjižnica izposojo knjig (64,5 %), da ima izobraževalno vlogo, je menila več kot polovica vprašanj (51,5 %), da je kjižnica tudi mesto za kulturne prireditve pa je menilo 42 % ljudi. Vprašani, ki so lahko knjižnici pripisali več funkcij, so ji namenili tudi mesto družabnih srečanj (26 %), le 7 % odgovorov pa je označilo knjižnico kot ustanovo, ki nima posebnega pomena.
Članstvo
Od 200 anketiranih je le polovica včlanjenih v knjižnico (101). Spol pri včlanjevanju ni pomemben, saj je članstvo v knjižnici potrdila približno polovica vprašanih žensk in ravno tako moških. Tisti, ki imajo doma več knjige, so tudi v večji meri vpisani v knjižnico, čeprav smo pričakovali, da bomo več članov našli med tistimi, ki imajo doma manj knjig.
Starost ima pri članstvu kar precejšnjo vlogo. Tako je večina osnovnošolskih in srednješolskih otrok vpisanih v knjižnico, medtem, ko je srednje generacije občutno manj, prav tako pa je s starejšimi osebami. Največ obiskovalcev knjižnice je starih od 5 ali 6 let pa do 17, 18 oz. 20 let.
Če upoštevamo izobrazbo anketirancev, so v knjižnico vpisani skoraj vsi osnovnošolci, tisti s končano osnovno šolo in poklicno šolo v večini niso člani knjižnice, med osebami, ki so končale srednjo šolo, jih je polovica vpisanih v knjižnico in polovica ne, število članov pa je spet večje med tistimi, ki so končali višjo ali visoko šolo. Če pri analizi upoštevamo samo odrasle osebe, lahko ugotovimo, da članstvo v knjižnici narašča glede na stopnj izobrazbe.
Mesečni dohodek na članstvo v knjižnici ne vpliva bistveno, vendar tisti, z nižjimi mesečnimi prejemki v večini niso člani knjižnice.
Branje in izposojanje knjig
Največ anketirancev je od lanskega junija do letošnjega prebralo več kot 16 knjig (33 %), na drugem mestu so tisti, kiso v zadnjem letu prebrali od 1 do 5 knjig (23,5 %), na tretjem pa tisti, ki so prebrali od 11 do 15 knjig (14 %). 26 ljudi pa je odgovorilo, da niso prebrali niti ene knjige (13 %). V knjižnici si v zadnjem letu ni izposodila niti ene knjige od prijateljev ali sorodnikov, medtem ko si jih je 12 % sposodilo od prijateljev največ 3 knjige.
V	knjižnici si niso izposojali knjig v glavnem zato, ker jih raje kupijo ali pa si jih izposodijo drugje (prijatelji).
V	Sloveniji že vrsto let prevladujeta dva temeljna načina posredovanja knjig: nakup in izposoja v knjižnicah. Kljub temu, da so knjižnice (deklarativno) družbeno prednostne institucije, nimajo ustrezne materialne in normativne podpore. Obseg izposojenih knjig zaostaja za obsegom kupljenih knjig, vendar je ta razkorak vedno manjši. Na vprašanje, kje so dobili knjigo, ki so jo nazadnje prebrali, so anketirani v Logatcu takole odgovorili.
Zadnjo prebrano knjigo so dobili:
- v knjižnici	33,5	%
- spododil si je drugje	16	%
- kupil	35	%
- dobil za darilo	9,5	%
Več kot polovica anketiranih (54 %) meni, da imajo v knjižnici večino knjig, ki jih želijo brati.
O novih knjigah ljudje izvejo največkrat preko reklam v časopisu, TV in radiu (takih je 34 %), iz poročil v časopisu - predvsem v Logaških novicah (25,5 %), pa tudi od prijateljev in znancev ter v knjižnici. Sredstva obveščanja imajo torej pri obveščanju o novih knjigah na policah osrednjo vlogo, gotovo pa je to zgolj posredovanje informacij o izidu knjige, ne pa tudi o vsebini izdane knjige. Knjižnica na področju seznanjanja o novitetah nima vloge, ki naj bi jo imela. Ta trditev pa velja za večino slovenskih knjižnic, ki imajo vse prepogosto le vlogo izposojevalnice.
Ko smo ljudi povprašali, kaj največ berejo, smo dobili naslednje odgovore: največ (75 %) jih bere predvsem romane, povesti in zbirke, temu sledijo šolske knjige ter strokovne in znanstvene knjige.
Kupovanje knjig
Kupovanje knjig je povsem objektivna kategorija, ki odsebva resničen interes prebivalstva do knjige, in sicer tisti, za katerega je posameznik pripravljen dati del svojega razpoložljivega dohodka.
Tudi pri kupovanju knjig so na prvem mestu romani, povesti in zbirke (40 %) ter leksikoni in slovarji (39 %), sledijo jim šolske knjige (29,5 %) ter knjige za otroke in mladino (20,5 %). Ljudje kupujejo knjige, ker radi berejo (52,5 %), ker jih rabijo oni sami ali njihovi otroci v šoli (27,5 %), prav tako pa kupujejo knjige zaradi njihove vrednosti (27,5 %). Veliko (26 %) ljudi pa kupuje knjige tudi za darilo. Čeprav večina (48 %) misli, da so knjige predrage, jih le 4,5 % vprašanih ne kupuje. Četrtina anketiranih meni, da so cene primerne oz., da v primerjavi z vsemi ostalimi stvarmi niso drage. Največ tistih, ki menijo, da so knjige predrage, ima doma od 57 do 290 knjig, hkrati pa imajo tudi precej nizke mesečne dohodke. O primernih cenah govorijo predvsem tisti, ki ravno tako nimajo visokih osebnih dohodkov oz. imajo malo višje dohodke, doma pa imajo od 130 do 290 knjig. Da knjige v primerjavi z vsem ostalim niso predrage, pa pravijo v glavnem tisti z višjimi osebnimi dohodki, prav tako pa imajo doma več knjig.
V povprečju imajo anketirani doma po 208 knjig. Največ vprašanih je odgovorilo, da imajo doma okoli 100 knjig (14,5 %), potem okoli 150 (13 %), eden od anketirancev pa ima doma 1500 knjig.
Tisti, z nižjimi osebnimi dohodki imajo doma manj knjig kot tisti z višjimi, prav tako pa imajo tisti z nižjo stopnjo izobrazbe manj knjig kot tisti z višjo.
Branje in ostale dejavnosti
Za večino anketiranih čas za branje knjig sploh ni pomemben, saj vzamejo knjigo v roke kadarkoli. Takih je 41 %, pridružujejo pa se jim tudi tisti, ki berejo ob različnih priložnostih (32 %) in tisti, ki berejo na dopustu ali počitnicah (20 %). V tujem jeziku v glavnem vprašani ne berejo. 17,5 % ljudi je odgovorilo, da berejo v tujem jeziku revije, 13 % knjige in 10,5 % priročnike. Tuja literatura je našemu bralcu težko dostopna, še večjo oviro pa predstavlja jezik.
Največ časa anketirani porabijo za poslušanje radia (povprečno 28 ur na teden), potem za gledanje televizijskega programa (povprečno 14 ur na teden), za branje knjig pa le okoli 7,5 ur na teden in za branje časopisov povprečno 5 ur na teden. Da je poslušanje radia na prvem mestu, je gotovo posledica dejstva, da imajo ljudje po cele dneve odprt radijski sprejemnik, pa če poslušajo program ali ne.
Tisti, ki več časa porabijo za gledanje TV, tudi več časa poslušajo radio, manj časa pa presedijo s knjigo ali časopisom v rokah. Tisti pa, ki porabijo manj časa za branje
knjig, hkrati manj berejo časopise. Anketiranci, ki več časa porabijo za poslušanje radia, tudi več berejo.
Več kot polovica (69,5 %) anketiranih bi želela brati več, kot uspe že zdaj. To jim preprečuje predvsem prevelika zaposlenost doma ali pa porabijo čas za gledanje TV, nekatere ovira slab vid (vid jim peša). Slednji odgovor je značilen predvsem za starejše anketirance. Tisti, ki so doma preveč zaposleni, so v zadnjem letu prebrali manj knjig (do 10) ali pa nobene. Medtem pa višina letu prebrali manj knjig (do 10) ali pa nobene. Medtem pa višina dohodka ne vpliva na zaposlenost doma. Tudi tisti z višjimi osebnimi dohodki namreč menijo, da ne berejo več knjig predvsem zaradi prevelike zaposlenosti dma. Tisti, ki kot oviro, da ne berejo več knjig, navajajo gledanje TV, so kljub temu boljši bralci od prvih, vendar pa imajo v glavnem nižje osebne dohodke.
Tisti, ki jim peša vid, v zadnjem letu v večini niso prebrali nobene knjige ali pa od 1. do 5. knjig. Njihovi mesečni prejemki pa so precej nizki. To potrjuje našo domnevo, da v to skupino spadajo v večini upokojenci oz. starejši ljudje. Vendar so le-ti povedali, da so v svojih mlajših letih veliko brali in da so se težko ločili od knjig.
Na vprašanje, kaj delate v prostem času, je največ vprašanih odgovorilo, da se ukvarjajo s svojim hobijem (44 %), da berejo (43 %) in da se ukvarjajo z družino (31,5 %).
Pogovor s knjižničarjem
Pogovarjali smo se z Marjanom Geohellijem.
V knjižnici je začel delati 1. aprila leta 1987 in to povsem slučajno. S svojim delom je zadovoljen, ker je napeto in dinamično. Pogoji dela so, vsaj prostorsko, trenutno zelo dobri. Kadrvska situacija pa je problematična, saj se namreč na področju kulture v Logatcu ni nikoli delalo načrtno. V času našega obiska je bil v knjižnici edino Marjan in dekleta, ki so delala prek študentskega servisa, saj je bila knjižničarka na porodniškem dopustu. Marjan delovnega mesta ne bi menjal, če bi knjižnica vsaj približno sledila nekemu napredku, tako strokovnemu kot tehnološkemu. Z osebnim dohodkom ni zadovoljen, saj vloži ogromno nadurnega dela, ker se ukvarja tudi z dejavnostmi, ki ne zadevajo zgolj izposoje knjig. Čeprav je delovna skupnost SIS sicer izrazila pripravljenost oz. voljo plačati tudi nadure, je ostala le pri besedah.
Njegova izobrazba je formalno nepopolna, vendar meni, da je neformalno na dosti višjem nivoju. Glede na položaj z drugimi delavci v podobnih strokah meni, daje na približno enakem mestu. Po njegovem mnenju bi morala biti knjižnica precej samostojnejša, delavci v njej pa bi morali imeti večje kompetence, predvsem pa bi se moralo bolj uveljaviti načelo osebne odgovornosti. Položaj logaške knjižnice je tudi pravno nedoločen. Pravobranilec samoupravljanja je zato predlagal, naj uredijo pravni položaj, tako bi se v okviru kulturne skupnosti tudi natančneje opredelila dejavnost knjižnice in družbeni nadzor nad njo, vsekakor pa tega ne morejo prevzeti tisti, ki se življenja v knjižnici ne udeležujejo in imajo neke interese zgolj formalno.
Obisk v knjižnici ocenjujejo kot dober. Na dan beležijo efektivnega obiska od 30 do 70 ljudi (delo na pultu - sposojanje in vračanje knjig), ostali obisk pa se bilje med 20 in 30 obiskovalcev (pridejo, preberejo časopis in grejo). V zadnjem času pa je vse bolj pomemben obisk kulturnih prireditev, ki jih organizira knjižnica (oz. knjižničar in še nekateri posamezniki). Sem spadajo tudi pravljične ure kot baročni koncert, srečanja s pisatelji, filmski večeri, ipd. Te dodatne forme pritegnejo pozornost ljudi na ulici in imajo tudi pozitivni učinek na samo temeljno dejavnost - sposojanje janje gradiva in približanja knjige občanu. To je zapisano v dolgoročnem načrtu občine Logatec.
Knjižničar pogreša obisk logaških funkcionarjev v knjižnici. Z dopolnitvijo knjižnega fonda (nabava strokovne literature) bo knjižnica skušala pritegniti tiste intelektual-
ce (studente in strokovnjake), ki se zadnji čas že aktivno vključujejo v dejavnosti knjižnice s predlogi in udeležbo na raznih prireditvah.
Ljudje premalo berejo, zlasti še poljubno-znanstveno literaturo in kvalitetne knjige (tudi šunde) in klasiko. Šolski otroci izbirajo največ predpisano literaturo. Funkcija svetovanja in priporočanja je v defenzivi, saj kadrovske težave ne dopuščajo knjižničarjem, da bi lahko v celoti sledili celotni knjižni produkciji. Če bi bilo dovolj zaposlenih, bi pripravljali posebne ure o novitetah. Knjižničar pa vidi potrebo knjižnice pri obveščanju in osveščanju ljudi.
V logaški knjižnici je zaloga knjig večja kot so potrebe bralcev. V navezavi na tehnološko prenovo in pri računalniškem posredovanju informacij iz nacionalnih centrov in iz Evrope pa bo knjižnica v prihodnosti imela veliko večjo vlogo in bo gotovo povpraševanje večje od ponudbe.
Zaenkrat mlajši povprašujejo predvsem po knjigah, ki jih potrebujejo v šoli ali tam slišijo zanje, pa tudi po literaturi o problemi mladih. Veliko je povpraševanje tudi po dopustniški ali t.i. mega literaturi. V zadnjem času se ljudje bolj zanimajo tudi za strokovno in aktualno politično literaturo. Klasikov starejši ne berejo, mlajši pa jih berejo zato, ker jih morajo, dostokrat pa tudi zato, ker niso obvezni. Poleg šolske knjižnice veliko oz. večina otrok obiskuje tudi matično knjižnico, to pa predvsem zaradi drugačnega pristopa (tu najdejo prostor za svoj prosti čas, za klepet, za kakšno partijo šaha, ipd.).
Čeprav je ponudba logaškega knjižnice ustrezna, morajo »krpati luknje« predvsem na področju strokovne literature. V prihodnje bodo kupovali več poljudno-znan-stvene literature. Do leta 2000 bi radi vzpostavili stik s tehnološko prenovo oz. z nacionalnimi in medcelinskim informativnim sistemom. Koristijo pa tudi instutut medknjižnične izposoje.
Knjige kupujejo prek Mladinske knjige in Državne založbe. Z njimi so vzpostavili »poslovne stike«, saj jim le-ti nudita v zameno kulturne dogodke (npr. promocije knjig) in to brezplačno. Pred kratkim pa so nabavili strokovno literaturo od Gospodarskega vestnika, Delavske enotnosti in Uradnega lista. Precej knjig pa dobijo v dar. Letos so na ta način dobili že petino svojega knjižnega fonda (okoli 200 knjig). Tudi s tem načinom poskušajo »loviti« standarde za matično knjižnico, ki predpisujejo 30.000 enot žive zaloge. Z neposredno menjavo dela z delovnimi organizacijami v občini pa pridobijo dodatna sredstva, ki jih namenijo predvsem za nakup strokovne literature.
Vpliv knjižničarja na nabavo knjig je zelo velik. Strokovno literaturo nabavljajo preko sveta knjižnice, ki deluje kot svetovalno telo, v njem so strokovnjaki z različnih področij. Ozirajo pa se tudi na dnevno in strokovno časopisje. Kljub kadrovskim težavam so v zadnjem času zelo ažurni kar zadeva knjižne novitete.
Sredstva za nakup dobi knjižnica iz proračuna prek strokovne službe, od Kulturne skupnosti Logatec, Kulturne skupnosti Slovenije in od neposredne menjave dela. Letos so tako zbrali okoli 2 miljardi in pol dinarjev in nabavili okoli 25000 knjig (upoštevaje tudi darila).
Prosti dostop do knjig je dvorezen meč. Ljudje ne vračajo knjig na njihova mesta in tako večkrat pride do »zmede«, medtem ko je brskanje po knjigah na policah prednost tega sistema. Idealno bi bilo imeti obvezni izvod na posebni, ločeni polici, do katere bi imel dostop le knjižničar. V Logatcu pa izpostavljajo knjige tudi na posebnih policah (npr. literatura o grški in rimski miselnosti, stvari, ki zanimajo mlade - spolnost, temeljna dela naše civilizacije - od svetega pisma do partijskih dokumentov in pravne literature, literature o alternativnih gibanjih, računalništvu,...).
Strokovna urejenost knjižnice je naslednja:
- abecedno-imenski katalog (po avtorjih)
-	naslovni katalog
-	katalogi za podružnične knjižnice.
Ker v logaški knjižnici menijo, da je tehnološka prenova nujna, bodo že prihodnje leto začeli nabavljati osnovno opremo. Zaenkrat pa imajo le pisalne stroje, ročni računalnik in glasbeno ter video opremo. Knjižničar se je pripravljen in po njegovem mnenju tudi sposoben prilagoditi računalniškemu sistemu poslovanja in se je voljan naučiti rokovanja z računalnikom. V knjižnici imajo na razpolago okoli 50 revij in časnikov, nimajo tujih, zelo malo pa tovrstnega čtiva s srbohrvaškega področja. Imajo videoteko z okoli 300 kasetami (filmi) in okoli 100 pravljičnih kaset. V prihodnje pa bi radi ponudili tudi glasbene kasete (predvsem klasiko).
Knjižničar meni, da bi morala Kulturna skupnost Slovenije še bolj posredovati oz. agresivno posredovati, da bi se sredstva iz knjižnic vračala v založbe z nakupi. Če se ne bo zvišala oz. izboljšala bralna kultura, bo tudi založništvo v slabem in neugodnem položaju.
Dodatne dejavnosti knjižnice so prav tako vezane na izposojo knjig, saj se vežejo na knjige, ki so večne. Te dejavnosti pritegnejo pozornost in ustvarjajo klimo, ki v perspektivi omogoča boljši materialni status, boljšo strokovno urejenost in večji razcvet temeljne dejavnosti knjižnic.
Čitalnice so bile prostor za srečevanje in družabnost. Tudi v Logatcu si knjižnico zamišljamo kot mesto spontanega srečevanja ljudi, kjer si bodo izmenjali stališča bodisi o knjigah ali o čem drugem. Knjižničar se je zavzel tudi za vključitev sodobnejših form (ponuditi kavo ali koktajl) in v tem vidi tako kulturni kot ekonomski prispevek.
Je že prav, da dajejo normativni akti prednost knjižni dejavnosti, čeprav po knjižničarjevem mnenju niso tako restriktivni do datnih aktivnosti knjižnic. Poudarjanje knjižne dejavnosti, zgolj izposoje, je domena tiste kratkovidne politike, ki v knjižnici ne vidi elementa razvoja in napredka oz. ga vidi in ga želi zadržati (v Logatcu se npr. sklicujejo na pomanjkanje sredstev za dodatne dejavnosti).
Politika kulturne ustanove mora temeljiti na jasnih političnih stališčih, saj se ljudje prepogosto srečujejo z nejasnostjo in prikrivanjem in so zaradi tega nezaupljivi. Politika v Logatcu mora iti v smeri zapolnjevanja temeljnega primanjkljaja, ki ga knjižničar vidi v tem, da v občini ni srednje šole. Zadovoljiti je namreč treba intelektualni potencial, ki se začne pojavljati s 13., 14. in 15. letom pa tja do 27. leta. Knjižnica naj zapolni ta prazen prostor in odigra pomembno vlogo pri navezanosti ljudi na domači kraj.
Knjižničar meni, da naj pri nas izhajajo predvsem tiste knjige, ki jih ljudje kupujejo. Če se bo trg širil v tej smeri, bodo zagotovljena sredstva za preživetje tudi tiste literature, ki nima nekega ekonomskega statusa. Sugvencionirati pa je potrebno predvsem izvirno slovensko literaturo, nacionalno pomembne projekte, kot so enciklopedije, slovarji, ipd. Tudi znotraj teh dveh področij pa mora obstajati selekcija oz. diferenciacija. Subvencioniranje je potrebno tudi na področju strokovne, predvsem po-Ijudno-znanstvene literature in literature o slovenski zgodovini.
Ljudje danes premalo spoštujejo knjigo. Naloga knjižnice je, da zagotovi knjigi večjo vlogo in pomembnejše mesto.
Knjižničar v zadnjem obdobju zaradi pomanjkanja časa bere veliko manj kot prej (od 10 do 15 knjig, prej v stotinah), vendar veliko bere dnevno časopisje.
Ko smo knjižničarja povprašali, kaj bi spremenil, je na prvo mesto postavil osebno odgovornost ljudi, ki delajo v knjižnicah in podobnih institucijah. Želi si tudi, da bi mu uspelo formirati prostor kulturnega in družabnega dogajanja oz. življenja v kraju. Več bi investiral v tržno marketinške raziskave, zavzel se je za agresivnejšo propagando, prilagoditev medijskemu uradu z raziskovanjem interesov ljudi, kulturo pa bi izvzel in
območja vsakega formalnega in političnega pritiska. Njegova največja želja pa je rešitev kadrovskega problema (zaposleni trije ljudje in od tega bi eden delal kot kulturni animator). Zavzel se je za tehnološko prenovo, prav tako pa bi uvedel nekatere novitete npr. bibliobus (zapeljal bi se iz mesta, s seboj bi vzel lutkarje in recimo še pisatelja in kulturna prireditev bi bila dostopnejša tudi tistim, ki ne živijo v osrčju Logatca).
SKLEP
Tako kot za celotno populacijo bralcev sta tudi za razred bralcev-obiskovalcev knjižnic pomembni dve oceni: da se socialna struktura bralcev oz. obiskovalcev knjižnic v zadnjih desetih letih ni bistveno spreminjala (da torej obiskujejo knjižnice bralci z višjo izobrazbo in na višjih socialnih položajih) in da se ne spreminja odnos izposojevalcev do knjižnic oz. da knjižnice kar naprej igrajo tradicionalno vlogo izposojevalca in ne svetovalca in animatorja. Takšna vloga knjižnic je v nasprotju s smernicami kulturne politike. Nemogoče si je predstavljati »delavsko kulturo« ali »intelektualiza-cijo najširših množic«, o čemer je bil govor na X. kongresu ZKJ (poglavje o razvoju slovenskega bralnega občinstva) in na seji Centralnega komiteja, brez družbenih institucij, ki bi to kulturo široko posredovale. Na področju branja knjig si ni mogoče brez sodobnih knjižnic predstavljati spodbujanja in usposabljanja tiste populacije potencialnih bralcev, ki ni srednje ali visoko izobražena, ki ne opravlja intelektualnega dela in ki gmotno ni sposobna kupovati knjig. Dejstvo, da so prektični ukrepi daleč od idejnih smernic, ilustrira tudi ta primer: smo ena redkih držav, v katerih knjižnice odkupujejo knjige po ceni, ki vključuje rabat, oz. kjer knjižnice kupujejo knjige v knjigarnah in ne neposredno od založb. Zato ni nič čudnega, da se knjižnice že dolgo potegujejo za neposreden odkup knjig. Kljub temu daje »družbeni interes« prednost položaju knjigarn, ki naj bi postale institucije posebnega družbenega pomena, medtem ko bo ostal odkup knjig za knjižnice nespremenjen.
UPORABLJENA LITERATURA
1.	Rudi Supek: Ispitivanje javnog mnijenja, Naprijed, Zagreb, 1968.
2.	Darko Podmenik: Družbeno-ekonomski položaj slovenske knjige (1976-1983), Ljubljana, 1984.
3.	Slovensko javno mnenje 1984, Knjiga in bralci, Ljubljana, 1984.
4.	Gregor Kocijan, Darko Podmenik, Dimitrij Rupel, Martin Žnidaršič: Knjiga in bralci III, Ljubljana, 1985.
5.	Darko Podmenik: Družbeno-ekonomski položaj slovenske knjige (Nekateri teoretični in razvojni problemi knjige in mednarodne primerjave), Ljubljana, 1986.
6.	Breda Naglič: Študij primera občinske matične knjižnice v Mozirju (poročilo), Ljubljana, 1986.
7.	Informatologia Yugoslavia, Referalni center sveučilišta, Zagreb.
V skupini za knjižničarstvo so sodelovali: Lidija Kosi (mentor), Metka Murko, Mateja Gašperlin in Bojana Pivk.
THE IMPORTANCE OF THE LOCAL LIBRARY AND THE
READING HABITS
Summary
People from Logatec consider their local library as predominantly lending one though they tend to point out its importance as the educational instituion. Most library users belong to the five to twenty group. The elders have less free time so they seldom frequent the library and consequently have worse reading habits though they buy more books than the youngsters. Aćcording to the general opinion the library has a good stock of various books. Nevertheless the librarian can tell the lack of technical as well as popularising scientific literature. Owing particularly to the librarian and some other active individuals the local library of Logatec organizes some extra activities which are not directly related to its primary purpose ov lending out books. By organising various kinds of social and cultural performances they try to attract and animate the inhabitants from the wider region of Logatec. Unfortunately, the shortage of the library stuff makes it impossible to be efficient up to the average standards.
The local library of Logatec has all the prospects to develop from the merely lending institution into an important cultural as well as social centre of the town. It has already overcome some of the obstacles but to become really successful in its efforts it will have to get more support from the broader socio-political community.
PRILOGA 1
NESTRUKTURIRANI INTERVJU - NASTAVKI VPRAŠANJ
Vhod
Ali že dolgo delate v knjižnici, kako ste začeli delati - slučajno, načrtno ...
Osebna percepcija
delovnih pogojev Ali ste zadovoljni z delom, z osebnim dohodkom, z ostalimi pogoji dela, bi zamenjali delovno mesto, če bi se ponudila priložnost, v kakšnem položaju ste kot uslužbenec knjižnice -glede na uslužbence z isto stopnjo izobrazbe v ostalih sektorjih?
Obisk v knjižnici	Je obisk dober, kdo predvsem obiskuje knjižnico, zakaj po va-
šem mnenju predvsem ti, ne tudi drugi... Se vam zdi, da ljudje dovolj berejo? Ali svetujete strankam, se z njimi pogovarjate o knjigah, kaj jim priporočate ...
Povpraševanje	Kaj ljudje najraje berejo, ali to tudi dobijo v vaši knjižnici, ali
vprašujejo tudi po knjigah, ki jih nimate na razpolago, knjigah, ki so izposojene? Se vam zdi, da je ponudba ustrezna, bi lahko bila drugačna?
Odkup knjig	Kako izbirate svoj knjižni fond - obvezen odkup, zamenjave,
preko odkupa KSS, darila, itd.? Kako izbirate knjige, je to predvsem vaš izbor, kolikšen je vaš osebni vpliv na izbor knjižnega fonda, v kolikšni meri je knjižna zaloga zastarela, ali dobi vaša knjižnica gotovino za nakup?
Neknjižni material Ali posedujete audiovizuelno gradivo, periodični tisk (domač, tuj), ostalo neknjižno gradivo ...
Organiziranost knjižnice Ali je knjižni fond v prostem pristopu ali ne, kaj se vam zdi boljša rešitev, kaj imajo obiskovalci raje, kakšna je strukturiranost katalogov? Kaj menite o mikročitalnicah, kseroksu, diaprojektorjih kot sestavnih delih knjižničnega poslovanja? Kaj menite vi osebno o modernizaciji poslovanja, bi vas veselilo delati z računalnikom?
Knjižnice - založbe Kaj menite o neskladju med razvito založniško politiko in neurejenim položajm knjižnic (založbe ne zmorejo prodati niti polovice svoje knjižne proizvodnje, knjižnice pa od založb kupujejo knjige z rabatom)?
Dejavnost knjižnice, ki ni povezana na izposojo
knjig	Knjižnica kot družabni prostor - ne le likovne razstave, ure
pravljic, tudi bolj sproščena oz. spontana družabnost - na primer knjižnica s kavarno kot v tujini, kaj vi osebno menite o tem?
Knjižnice - politike Zakaj normativni akti dajejo prednost knjižni dejavnosti? Kako je v realnosti? Navezava na slovensko zgodovino - čitalnice, bralna kultura, zakaj sedaj Slovenci tako malo beremo?
Se vam zdi, daje potrebno izdajanje knjig ekonomsko podpirati in s tem kontrolirati izdajanje, ali naj pač izhaja tisto, kar se prodaja? Katere določene zvrsti je potrebno subvencionirati? Ali ljudje danes dovolj spoštujejo knjigo?
Izhod	Koliko vi berete, kaj berete? Kaj bi vi osebno spremenili v
knjižnici, če bi ne bilo ekonomske omejenosti?
PRILOGA 2
ANKETNI LIST: BRALNE NAVADE IN POMEN KNJIŽNICE V KRAJU
1- Kaj vam pomeni knjižnica v kraju?
T- izposoja knjig
-	ima izobraževalno vlogo
-	mesto za kulturne prireditve
-	mesto družabnih srečanj
-	nima posebnega pomena
2.	Poskušajte razmestiti naštete institucije po pomenu:
-	skupščina občine oz. krajevne skupnosti
-	šola, vrtec
-	knižnica
-	cerkev
-	Narodni dom
-	»Stari vrtec«
-	kasarna
-	lokali
3.	Ste včlanjeni v knjižnico?
-‘DA
-	NE
4.	Koliko knjig ste prebrali od lanskega junija do zdaj?
-	NIČ
-	od 1 - 5
-	od 6 - 10
-	od 11 - 15
-	od 16 in več
5.	Koliko knjig ste si izposodili od lanskega junija do zdaj?
-	v javni, šolski, študijski knjižnici ...................................
-	od prijateljev..............................................................
6.	Če si v zadnjem letu nobene knjige niste izposodili v javni knjižnici, zakaj?
-	v bližini ni javne knjižnice
-	knjige, ki si jih želim, raje kupim
-	knjige si izposodim od prijateljev, znancev, sorodnikov
-	kaj drugega
-	ne berem knjig
7.	Zadnjo prebrano knjigo sem dobil:
-	v knjižnici
-	sposodil sem si jo drugje
-	kupil
-	dobil za darilo
8.	Ali imajo v knjižnici tiste knjige, ki jih želite brati?
-	večinoma da
-	večinoma ne
-	ne vem
-	ne berem, si ne izposojam knjig
9.	Na kakšen način ste običajno obveščeni o novih knjigah?
-	obveščajo me prijatelji, znanci, sorodniki
-	vse o knjigah izvem v javni knjižnici
-	prebiram poročila v dnevnem časopisju
-	prebiram književne liste
-	prebiram poročila in scene v strokovnih revijah
-	ob obisku v knjigarni se seznanim z novostmi
-	na novosti me opozorijo reklame v dnevnem časopisju, TV in po radiu
-	drugače
10.	Kakšne knjige berete, kupujete?
Berem	Kupujem
-	romani, povesti in zbirke
-	pesniške zbirke
-	knjige za otroke in mladino
(slikanice, pravljice)
-	potopisi
-	šolske knjige
-	leksikoni, slovarji
-	strokovne in znanstvene knjige
-	poljudnoznanstvene knjige
-	knjige o likovni umetnosti, slikarske monografije, ipd.
-	družbenopolitične knjige
-	ne kupujem oz. ne berem knjig
11.	Zakaj kupujete knjige?
-	ker rad berem
-	zaradi otrok (želim jim ustvariti knjižnico)
-	potrebujem jih za šolo
-	v sodobno stanovanje spada tudi knjižnica
-	knjige so vrednost
-	knjige potrebujem pri svojem poklicu, delu
-	knjige kupujem za darilo
-	ne dobim jih v knjižnici
-	gledanje filma ali nadaljevanke posnete po knjigi me motivira
12.	Kaj menite o cenah knjig?
-	so predrage
-	cene so primerne
-	v primerjavi z drugimi stvarmi niso drage
-	ne kupujem knjig
13.	Koliko knjig imate doma?
«HliCJMA KNJIZMQ& 155 L0QATKO
14.	Kdaj najpogosteje berete knjige?
-	ob nedeljah in praznikih
-	med dopustom
-	kadar koli, čas ni pomemben
-	ob drugih priložnostih
-	ne berem knjig
15.	Ali berete tudi v tujem jeziku?
-	knjige
-	revije
-	priročnike
16.	Koliko ur povprečno porabite na teden?
-	za gledanje TV programa ..........................
-	za poslušanje radia...............................
-	za branje knjig...................................
-	za branje časopisov...............................
17.	Ali bi želeli brati več knjig kot jih uspete sedaj?
Da
-	Ne
18.	Kaj je najpomembnejša ovira, da ne prebirate več knjig?
-	delam honorarno
-	doma sem preveč zaposlen
-	precej časa porabim za gledanje TV
-	knjige mi niso dostopne
-	vid mi peša
-	kaj drugega
-	ne želim več brati kot sedaj
-	ne berem knjig
19.	Kaj delate v prostem času?
-	ukvarjam se s svojim konjičkom
-	hodim na izlete, v planine
-	počivam
-	berem
-	ukvarjam se z družino
-	sodelujem v društvih, klubih
-	nimam prostega časa
20.	Spol:
-	moški
-	ženski
21.	Starost ..................
22.	Kvalifikacija oz. izobrazba:
-	nedokončana osnovna šola
-	končana osnovna špola
-	poklicna šola
-	srednja šola
-	višja šola
-	visoka šola
-	magisterij
-	doktorat

SEZNAM UDELEŽENCEV MLADINSKEGA RAZISKOVALNEGA TABORA LOGATEC '88
Mladi raziskovalci
1.	Tina Gruden, Pavšičeva 22, 61370 Logatec
2.	Simona Bogataj, Kraigherjeva 4, 61370 Logatec
3.	Nataša Trajkovski, Pavšičeva 18, 61370 Logatec
4.	Anita Rupnik, Vrtnarska pot 3, 61370 Logatec
5.	Vita Grošelj, Rajska 22, 61230 Domžale
6.	Damijan Brus, Vrtnarska pot 1, 61370 Logatec
7.	Andrej Novšak, Tovarniška 12, 61370 Logatec
8.	Rajko Mivšek, Jačka, 61370 Logatec
9.	Izidor Mivšek, Levstikova 9, 61370 Logatec
10.	Branka Novak, Jačka 2a, 61370 Logatec
11.	Barbara Zobec, Cesta na Brdo 44/B, 61000 Ljubljana
12.	Andrej Rotar, Na Lazih 1, 61351 Brezovica pri Ljubljani
13.	Lojze Rozman, Vnanje Gorice 92, 61357 Notranje Gorice
14.	Zdravko Trček, Podpeška 103, 61351 Brezovica pri Ljubljani
15.	Janez Levec, Stara cesta, 61370 Logatec
16.	Andrej Seljak, Pavšičeva 32, 61370 Logatec
17.	Tone Turk, Blekova vas 26, 61370 Logatec
18.	Božo Jurca, Tržaška 73, 61370 Logatec
19.	Marko Petkovšek, Rovtarska 40, 61370 Logatec
20.	Dejan Hladnik, Vnanje Gorice 211, 61357 Notranje Gorice
21.	Božo Menart, Levstikova 3, 61370 Logatec
22.	Hinko Skvarča, Tržaška, 61370 Logatec
23.	Tone Jerina, Levstikova 6, 61370 Logatec
24.	Marjan Jerina, Levstikova 6, 61370 Logatec
25.	Marko Menart, Levstikova 3, 61370 Logatec
26.	Breda Pivk, Stara cesta, 61370 Logatec
27.	Mateja Gašperlin, Oražnova 10, 61000 Ljubljana
28.	BojanoPivk, Stara cesta, 61370 Logatec
Mentorji
1.	Anton Gosar, Vrtnarska pot 13, 61370 Logatec
2.	Mitja Bricelj, Inštitut za geografijo, Trg francoske revolucije 7, 61000 Ljubljana
3.	Milan Trobič, Prešernova 6, 61370 Logatec
4.	Marko Vrabl, Pavšičeva 22, 61370 Logatec
5.	Marko Frelih, Nova vas 12, 61370 Logatec
6.	Nataša Polajnar, Tesarska 2, 61000 Ljubljana
7.	Lidija Kosi, Kardeljeva ploščad 5, 61000 Ljubljana
8.	Metka Murko, Kardeljeva ploščad 16, 61000 Ljubljana
9.	Angela Volčina, Spodnja Bela, 64205 Preddvor Foto delavnica
1.	Bogo Štempihar, Krpanova 5, 61370 Logatec Vodstvo tabora
1.	Primož Godina, Poštni vrt 12, 61370 Logatec
2.	Janko Filipič, Grčarevec 2, 61370 Logatec
3.	Mile Jungič, Jačka 2b, 61370 Logatec
4.	Janko Slabe, Pavšičeva 26 a, 61370 Logatec
Mercator - Kmetijska zadruga Logatec
IM/I
SOZD MERCATOR - KIT, n.sub.o.
p.o., Logatec
61370 Logatec telefon: (061) 741-511
Proizvodno sodelovanje z zadružniki
Trgovina z reprodukcijskim materialom,
telefon: (061) 741-422
Proizvodnja eteričnih olj in ekstraktov
Predelava gozdnih sortimentov
Odkup in prodaja vseh kmetijskih pridelkov
in proizvodov
DELOVNA ORGANIZACIJA GOSTINSTVO, Ljubljana, n.sol.o. TOZD Motel Lom, n. sub.o., Logatec, Notranjska 73
Tel. 061/741 111,741 119, Bife Postojna 1 067/21 571; II 067/21 582; Telgr. TOZD Motel Lom
TOZD Motel Čatež, n.sub.o., Čatež ob Savi št. 37 - tel.: 068/61 300, Telex: 35880 Mo-tel-P
TOZD Motel Podlehnik, n.sub.o., Podlehnik - tel.: 062/793 105 TOZD Restavracija Tepanje, n.sub.o., Slov. Konjice - tel.: 062/811 501 TOZD Gostinski obrati Ljubljana, n.sub.o., Titova 66 - tel.: 061/312 755 DSSS, Ljubljana, Titova 66 - tel.: 061/312 755
GOZDNO GOSPODARSTVO LJUBLJANA
TOK GOZDARSTVO LOGATEC
	
	
notranjka	splošna obrtna zadruga notranjka tržaška 11, 61370 logatec
l_^J	1	
TOZD GOZDARSTVO LOGATEC
GOZDNO GOSPODARSTVO LJUBLJANA
0
LOGATEC
industrija lahke konfekcije
Tržaška ul. 3 61370 Logatec Telefon: 061/741 321, 741 243 Telegram: Konfekcija Logatec Poštni predal: 23
Žiro račun: pri SDK Vrhnika 50110-601-29140 Železniška postaja: Logatec
SLOVENIJALES
KOMBINAT LESNE INDUSTRIJE - KLI LOGATEC
61370 Logatec, telefon (061) 741 711, telex 31656 yu kli
-	Vezana in enojna okna
-	balkonska in panoramska vrata
-	vhodna in garažna vrata
-	okna po naročilu
-	plastične rolete
-	masivno sedežno pohištvo »stoli«
-	stroji za obdelavo lesa »Detel«
-	žagan les
TOZD Gradnje n.sub. o., TOZD Komunala n. sub. o., DS Skupne službe,
Tržaška cesta 27, 61370 Logatec, telefon (061) 741 292
GOLFTURIST, O.O. LJUBLJANA INTEGRAL TOZD GOSTINSTVO LOGATEC, b.o.
61370 Dolenji Logatec Tržaška 17
Telefon: (061) 741-231 Žiro račun: 50110-601-29273
KTL, industrija papirja in embalaže Ljubljana, n.sol.o.
TOZD VALKARTON LOGATEC n.sub.o.
61370 Logatec, Tržaška 1 telefon: n.c. 741-411 telex: 31684 yu val
LoSatec D 914 MLADINSKI /1988
908(497 4 LogatecX082)
COBISS
jy“jM ♦
feM

e»54