vedniga češenja

in

lepšanja revnih cerkva


Natisnil J. Bud. Milic v Ljubljani.


rošnjo več pobožnih in bogoljubnih duš: če
bi se smela „ bratovšina vedniga dešenja
presvetiga Rešnjiga Telesa in lepšanja
revnih cerkva“  tudi v tej škofii, in žlasti v
Ljubljani vstanoviti, sprejme korarski zbor z
velikim veseljem, in poterdi po cerkveni še¬
gi to bratovšino s tem pristavkam, de se naj.
po vodilih Dunajske mater bratovšine ravna, in
j'h brez škofijskiga privoljenja nič ne prenareja.
Naj bi jih pa tudi v to bratovšino le kmalo
prav veliko pristopilo, naj bi goreli za čast
presvetiga Rešnjiga Telesa iu za lepoto hiše
Božje, in tako saj nekoliko zadostovali za to¬
like nečasti, ktere se Gospodu v tem naj lep¬
šim spominku Njegove ljubezni mnogokrat
godijo.

Od leorarsleiga &boru

v  Ljubljani 11. sušca 1859.

Anton Kos,

veliki namestnik  s. r.

.. u.

je zapisan«," bO. t /txi.'  /

^ / č?)

Ura molitve: .

./tf. vsaciga mesca.

1 .

Namen bratovšine.

S ' ' '

amen bratovšine je buditi
in vnemati Božje češenje, ktero so
verni kristjani Zakramentu presvetiga
Rešnjiga Telesa skazovati dolžni. Udje
bratovšine si tedaj po svoji moči pri¬
zadevajo , de bi spoznanje, ljubezen in
češenje Jezusa Kristusa v presvetim
Rešnjim Telesu čedalje bolj raslo, in
de bi se odvračevala nečast, ktera se
nar svetejši Skrivnosti večkrat godi.
Zategavoljo se združijo v neprenehanim

6

moljenju presv. Rešnjiga Telesa, kakor
tudi v tem, de bi revnišim cerkvam po¬
trebne reči omislili, in tako presv. Za¬
kramentu povsod vredno prebivališe
napravili.

2. Gospod bo to prizadevanje,
ki iz ljubezni in gorečnosti do Njega
izvira, blagoslovil. On bo serca Svojih
zvestih otrok ginil, ter jih z močjo
Svoje gnade k temu delu privabil. Dal
jim bo spoznati, de so iz hvaležnosti
dolžni, tako Njegovo čast povikševati,
in ljubezen z ljubeznijo vračevati. Vžgal
bo v njih sercih tisti ogenj ljubezni, ki
ga je Sam na svet prinesel. Luk. 12,49.

3. Ta bratovšina se od vsili dru¬
gih pobožnih in dobrodelnih družb raz¬
loči, jim ne samo nič napotja ne dela,
ampak še veliko več, ker prav iz
studenca vsili gnad zajema, k njih du-
hovnimu življenju veliko pripomore, in
se z lahkim pristopam in bogatimi od¬
pustki priporoča.

7

II.

Pripomočki

namen bratovšine doseči.

a) Neprcnehanc molitvinc ure in druge
pobožne vaje udov.

1. V saki ud moli enkrat na mesec
Jezusa v presvet. Rešnjim Telesu celo
uro, ktero si pri Vpisanji sam izvoli.

Dan se rajta v ta namen od 6. ure zjutraj
do 6. ure popoldne, tako de se ure od
šestih zvečer do šestih zjutraj k ponočni
molitvi štejejo. Kdor si ktero teh ponočnih
ur z,voli, če mu njegove zadeve in dolž¬
nosti stanu pripuste, bo še posebne gnade
prejel. Primerniše je pač svojo uro po
dnevi v kakšni cerkvi moliti, vender se
sme tudi doma opraviti, in se ravno tako
odpustki zadobe. Če je kdo ob svoji uri
zaderžan, naj jo pa pred ko je mogoče
odmoli.

2.  Udje naj posebno časte naj¬
svetejši Jezusovo serce, ktero tako pre¬
čudno v presvet. Rešnjim Telesu med
nami prebiva, in zlasti naj se pobožno
sponmujejo Kristusoviga terpljenja, čigar

8

vedni spomin je ravno ta Božja skriv¬
nost.

3. Sv. maša pred izpostavljenim

presvetim Rešuj im Telesam se opravlja
vsaki pervi četertek mesca (ali pa
še le drugi četertek, ako bi ravno
pervi kak zapovedan praznik bil) v
Ljubljanski nunski cerkvi v namen bra-
tovšine, čigar udje naj se pri nji znaj¬
dejo, ako jim je mogoče. Pred to mašo
je pridiga, po kteri moli mašnik 2  „oče-
naša" in 2  „češena si Marija" z 129.
psalmam: „Iz globočine" za brate in

sestre, ki so v preteklim mescu umerli.

Bratovska maša je mesca svečana, maliga
travna, rožnika, velikiga serpana, listo-
pada in grudna o petih s slovensko pridigo;
o neimenovanih mescih pa ob osmih z
nemško pridigo.

4. Po hvalevredni navadi pristo¬
pijo bratje in sestre po opravljeni spo¬
vedi in z dovoljenjem svojih duhovnih
vodnikov med bratovsko mašo k sv.
Obhajilu.

K

5. Udje naj si prizadevajo, de

svojimu Božjimu Odrešeniku, Gospodu
in prihodnjimi! Sodniku, kjerkoli Še v
presvet. Rešnjim Telesu očitno prikaže,
kakor pri obhajilih, obhodih i. t. d.,
dolžno čast sami skazujejo, in tako če-
šenje z besedo in djanjem tudi pri dru¬
žili budijo, vnemajo in razširjujejo.

6. Gorečnost bratov in sester naj
se tudi v tem kaže, de presv. Rešnje
Telo pobožno molijo pri vsakim očitnim
in slovesnim izpostavljenju, kakor: kva-
terni teden, pri štirdesetnih urah (pust¬
ne dni), pri Božjih grobih, v osmini
praznika presv. Reš nji ga Telesa i. t. d.

b) Pobiranje letnih prineskov in prosto¬
voljnih darov za uboge cerkve.

1. D)e ima bratovšina stanovitne
dohodke v podporo revnih cerkva, po¬
deli vsaki ud na leto pol goldinarja.
Ako bi pa še to komu preveč bilo, naj
vsaj 12  krajcarjev na leto odrajta.

10

2 .  Kdor ure moliti ne prevzame,
pa vender en goldinar miiošnje na leto
dati obljubi, postane deležnik bratov¬
šine, odpustkov sicer ne vživa, vender
pa ima delež pri zasluženji in molitvah
bratovšine.

3. Pri mesicnih shodih se mili
darovi za revne cerkve med bratovsko
mašo pobirajo.

4. Vodja bratovšine in tudi mati
vratarica pri častitih nunah v Ljubljani
vse, kar hoče kdo v sveti namen bra¬
tovšine podariti, prejema, kakor: platno,
špice, svilno blago, porte, srebernino
in karkoli se v cerkvah rabiti zamore.

Za prejete reči se dobi prejemni list. Vse
bo na tanko in skerbno na dobro mesto
prišlo. Več reči, ki so sicer majhne vred¬
nosti , in so se že rabile, bratovšina v
svoj namen rada prevzame. Saj so že
izraelske žene nekdaj svoje zapestnice in
uhane dajale v olepšanje šotora, ki je bil
le pomen naših cerkva. Kako bi se neki
nadjati ne smelo, de bodo keršanske žene
in device veselje imele nad poveličevanjem
našiga na altarjih pričujočima Boga, in
marsikakšne reči darovale, ki se še dobro
porabiti in oberniti dajo!

11

5, Posebni darovi v denarjih ali
pri zadnjih volitvah zapušeni denarji se
z lepo zahvalo sprejemajo, z molitvijo
povernejo, in po razločbi darovavcov
obračajo.

III.

Vstanovitev bratovšine.

1. Biratovšina obstoji na podlagi
postav „Dunajske mater bratovšine ved-
niga češenja presv. Rešnjiga Telesa in
lepšanja revnih cerkva , u  in je z njo
popolnama v zvezi, de ima ravno take
pravice, pride in odpustke kakor Du¬
najska bratovšina.

2.  Bratovšini je mašnik za vod¬
nika, ki ga visokočastito škofijstvo iz¬
voli. On gleda na to, de se namen
bratovšine doseže, in nje postave spol-
nujejo; tudi opravlja službo Božjo pri
bratovšini.

3. Ud bratovšine zamore vsaki
katoliški kristjan biti brez razločka stanu,

12

de si le zavzame, uro moliti, in letni
donesek ubogaime prinesti.

4. V bratovšino zapisujejo duhov¬
ni pastirji pri vsaki fari, kteri tudi letne
doneske pobirajo, in vodju bratovšine
pošiljajo.

5. Ker je namen bratovšine, de
bi, kar je mogoče, cerkvene reči sama
izdeljevala, in ne le kupovala, ima vodja
odbor ženskih udov na strani, namreč
predsednico, nje namestnico, pisavko,
denarničarico in še štiri pomočnice; in
ta odbor vse to oskerbljuje.

6. Cerkvene reči, ki jih je bra-
tovšina kupila, narediti dala, ali v
dar dobila, se konec bratovskiga leta,
ktero se z veliko nočjo prične in konča,
v ogled očitno razstavljajo, in potem
cerkvam delijo, ktere njih revšina pri¬
poroča.

V dvomu bo visokočastito školijstvo dosodilo,
ktera cerkev podpore bolj potrebuje. Po
namenu bratovšine pridejo cerkve, v kte-
rih se presv. Režnje Telo hrani, pred vsi-
mi drugimi na versto.

13

7. Vsako leto bratovšina nazna-
nuje, koliko darov je prejela, kako in
kam jih obernila.

IV.

Kako naj udje svoje ure
molijo.

1. Začni in končaj molitvino uro
z naslednjim, z odpustki sto dni pre-
videnim, serčnim zdihljejem:

„Bodi im  vs&M Sas —

Kaj s¥©tejši ia Božji lakrameat \ u

2.  Živo si pred oči postavi, de
je naš Gospod Jezus Kristus v nar
svetejšim Zakramentu resnično in teles¬
no pričujoč, — prav prav blizo tebe.
Obudi živo vero v to resnico, in skušaj
svoji ga duha zbrati.

3. Združi se s sv. angeli, kteri
Ga obdajajo, in moli Njegovo veličastvo,
ki se je tako neizrečeno ponižal.

14

4. Zedini se z vsimi brati in se¬
strami bratovšine, in v čast presv. Reš-
njiga Telesa sledeči 83. psalm moli:

„Kako ljube so mi Tvoje prebi-
vališa, Gospod vojskinib trum!

Moja duša hrepeni in koperni po
lopah Gospodovih, moje serce in
moje meso se veseli v živim Bogu.

Vrabec si namreč najde hišo in
gerlica svoje gnjezdo, ker izvali svoje
mladiče;

Jez pa naj najdem  Tvoje al-
tarje, Gospod vojskinih trum, moj
kralj in moj Bog!

Blagor jim, kteri prebivajo v
Tvoji hiši, o Gospod! Vekomej in
vekomej Te bodo hvalili.

Blagor človeku, kteri ima pomoč
od Tebe; v svojini sercu si napravlja
stopnice po dolini solz k kraju, ki si
ga je odločil.

Zakaj postavodajavec daje bla-
godar; hodijo od čednosti do čed¬
nosti ; vidi Se Bog bogov na Sionu.

Gospod, Bog vojskinih trum, usliši
mojo molitev; poslušaj Bog Jakopov !

t5

Ozri Se Bog, naš varh, in
poglej na obličje Svojiga maziljeniga.

Zakaj bolji je en dan v Tvojih
lopah, kakor tavžent. Raj sim nar
manjši v hiši Svojiga Boga, kakor
de bi stanoval v šotorih grešnikov.

Ker usmiljenje in resnico ljubi
Bog. Gospod bo milost in slavo dal.

Dobrot ne bo kratil njim, ki žive
nedolžno; Gospod vojskinih trum!
blagor mu, kdo v Te zaupa.

Čast bodi Očetu in Sinu in sv.
Duhu; kakor je bila v začetku, naj
bo zdaj in na vse večne čase. Amen.“

' 5. Za odpušanje grehov in ne-
časti, s kterimi Se Jezus v presv. Reš-
njim Telesu žali, moli 50. psalm:

„Usmili Se me, o Bog, po Svoji
veliki milosti, in po obilnosti Svojiga
usmiljenja izbriši mojo hudobijo!

Operi me če dalje bolj od moje
krivice, in očisti me moje pregrehe.

Ker spoznam svojo hudobijo, in
moj greh je vedno pred menoj.

Tebi Samirnu sim grešil, in vpričo

16

Tebe sim hudo storil, de si opravičen v
Svojih besedah, in premagaš, ko si
sojen.

Glej namreč, v hudobii sim spočet,
in v grehih me je spočela moja mati.

Glej, saj resnico ljubiš; neznane
skrivnosti Svoje modrosti si mi razodel.

Pokropi me s hisopam, in bom
očišen; operi me, in bolj bom bel
kakor sneg.

Daj mi veselo in prijetno besedo
slišati, in poterte kosti bodo od ve¬
selja poskakovale.

Oberni Svoj obraz od mojih gre¬
hov, in zbriši vse moje hudobije.

Čisto serce vstvari v meni, o Bog!
in ponovi v mojim oserčji pravigaduha.

Ne zaverzi me spred Svojiga
obličja, in Svojiga svetiga duha mi
nekar ne vzemi.

Daj mi spet veselje Svojiga zve¬
ličanja, in z gospodovavnim duham
me poterdi.

Krivične bom učil Tvoje pota, in
hudobni se bodo k Tebi spreobernili.

Reši me dolgov kervi, o Bog,

17

Bog mojiga zveličanja! in moj jezik
bo z veseljem hvalil Tvojo pravico.

Gospod! odpri moje ustnice, in
moje usta bodo oznanovale Tvojo hvalo.

Ako bi bil daritev hotel, se ve
de bi Ti jo bil dal; nad žgavnimi da-.
rovi nimaš dopadajenja.

Dar Bogu je prežaljen duh; po-
tertiga in ponižaniga serca, o Bog!
ne boš zaničeval.

Stori milost, o Gospod! po Svoji
dobri volji Sionu, de se zidajo zi¬
dovi v Jeruzalemu.

Tedaj boš sprejemal daritev pra¬
vice, darove in žgavne daritve; tedaj
bodo pokladali na Tvoj altar teleta.

Čast bodi Očetu in Sinu in sv.
Duhu; kakor je bila v začetku, naj
bo zdaj in na vse večne čase. Amen.“

6. Premišljuj, kako naš Zveličar v
skrivnosti sv. Rešnjiga Telesa nebeškiga
Očeta moli, — kako Se Mu za nam
dodeljene dobrote zahvaljuje, — kako
Se Mu v zadostenje za naše pregrehe
ponuja; — kako Mu naše potrebe raz-

18

klada ter novih gnad prosi. — Združi
se z Njinl, in ravno te serčne misli k
Bogu pošiljaj.

7 .  Ženi si k sercu čednosti, ki
se nad tvojim nebeškim Zveličarju v tem
presv. Zakramentu svetijo: Njegovo za¬
tajevanje, Njegovo ljubezen, Njegovo
gorečnost za zveličanje ljudi in za čast
Njegoviga Očeta. — Tudi ti hrepeni po
teh čednostih, in terdne sklepe delaj, se
zdaj te, zdaj te poprijeti, ter jih po Ma¬
riinih priprošnjah Bogu daruj.

8. Nekoliko časa tiho in mirno v
mislih postoj, in poslušaj, kaj Jezus k
tvojimu sercu govori, tedej se sv. Duhu
daj vsiga preveti. —

9. Vadi se v duhovnim obhajilu
rekoč:

„Moj ljubi Jezus! verujem, de
si pričujoč v presvetim Zakramentu.
Ljubim Te čez vse; želim, Te v svoje
serce sprejeti. Ker Te pa zdaj v presv.
Zakramentu ne morem prejeti, pa saj
duhovno v moje serce pridi! Objamem

19

Te, zedinim se s Teboj, kakor de bi
bil že v mojim sercu! Nikar ne per-
pusti, de se kdaj Tebe ločim! 44

10. Goreče moli za rast ali raz¬
širjenje bratovšine, za vse njene ude
in dobrotnike, ter jih priporočuj Materi
Božji z’molitvijo sv. Bernarda:

„Spomni Se, o premila Devica
Marija! de se še nikoli ni slišalo, de
bi bil kdo, ki se je k Tebi zatekal,
se.Tvoji priprošnji priporočal, in Tebe
pomoči prosil, kterikrat od Tebe za-
pušen. S tem zaupanjem napolnjen
pribežim k Tebi, o devic Devica in
Mati Jezusa Kristusa! K Tebi pridem,
k Tebi hitim, in kakor grešnik zdiho-
vaje in trepetaje pred Teboj stojim.
O Ti Kraljica zemlje in Mati večne
Besede! ne zaverzimoje prošnje, am¬
pak poslušaj me dobrotljivo, in usliši
‘me reveža, kteri iz te doline solz pri
Tebi pomoči išem. Pomagaj mi v po¬
trebah zdaj in vselej, posebno o
smertni uri, o dobrotljiva, o milostljiva,
o sladka Devica Marija! Amen. 44

20

11. Serčno Gospodu potrebe nje¬
gove cerkve in svoje domovine priporo¬
čaj, ravno tako tudi spreobernjenje greš¬
nikov. Tudi ubozih duš v vicah ne žabi,
in moli zanje in zlasti za ranjke ude in
dobrotnike bratovšine 129. psalm:

„Iz globočine vpijem k Tebi, o
Gospod!

Gospod usliši moj glas! Naj po¬
slušajo Tvoje ušesa glas moje prošnje.

Gospod! ako boš na pregrehe
gledal, kdo bo obstal, o Gospod!

Tode per Tebi je sprava, in za¬
voljo Tvoje postave čakam Tebe, o
Gospod!

Moja duša čaka Njegove besede,
moja duša v Gospoda upa.

Od jutranje straže do noči naj
Izrael v Gospoda upa!

Ker pri Gospoduje usmiljenje, in
pri Njem obilno odrešenje.

In On bo rešil Izrael vsili nje¬
govih hudobij.

O Gospod! daj jim večni mir in
pokoj, in večna luč naj jim sveti! u

21

12. Preden svojo molitvino uro skle¬
neš , prosi Gospoda odpušenja pregreš-
kov, ki si jih ravno pri te molitvi storil.
Zahvaljuj se Mu za Njegove dobrote, in
obudi serčne želje krnaio spet Jezusa
obiskati v presv. Zakramentu.

• 13. Komur ni dano, samimu pre¬
mišljevati po zgornim napeljevanji, naj
se posluži bukev sv. Liguorja, ki se
imenujejo: ^Obiskovanje sv. Rešnjiga

Telesa u ;  kdor pa ne zna brati, naj
moli naslednji roženkranc sv. Rešnjiga
Telesa:

I. Jezus, kteri v šv. rešnjim Telesu
naše duše razveseljuje.

II. Jezus, kteri v sv. rešnjim Telesu
naše duše nasituje.

III. Jezus, kteri v sv. rešnjim Telesu
naše duše tolaži.

IV. Jezus , kteri v sv. rešnjim Telesu
naše duše pred peklenskim og¬
njem varuje.

V. Jezus, kteri v sv. rešnjim Telesu
naše duše v nebeško kraljestvo
perpelje.


v.

Odpustki

udam bratovšine podeljeni.

Z razpisani 2 .  julija 1858 so sv.
Oče papež Pij IX. vse Dunajski mater
bratovšini podeljene odpustke vsim bra-
tovšinam po avstrijanskih deželah, ki
so z Dunajsko v zvezi, dodelili, namreč:

1. Popolnama odpustek, če po
opravljeni spovedi in sv. Obhajilu v
papežev namen moliš: kterikoli dan ti-
stiga mesca, kteriga se v bratovšino
zapišeš j v praznik presvetiga Rešuj iga
Telesa, ali kakšen dan v Njegovi os¬
mini; vsaki pervi četertek v vsakim
mescu; vsak mesec ob enim dnevu,
kteriga si sam izvoliš.

2 .  Popolnama odpustek ob smertni
uri tistimu, kteri s pravim kesanjem
sladko ime Jezus saj v sercu zakliče,
ako bi ga zreči ne mogel.

3. Popolnama odpustek, če se spo¬
veš in obhajaš, in v kakoršni koli cerkvi

23

preš v. Rešuje Telo obišeš, in če v pape¬
žev namen moliš, in sicer naslednje dni:
V praznik čistiga spočetja, rojstva, ozna¬
njenja, očiševanja in vnebovzetja Marije;
na vsih Svetnikov in vernih duš dan; v
praznik sv. Jožefa, sv. Petra in Pavla,
sv. Janeza kerstnika in sv. Janeza apo-
steljna.

4. Odpustek, 7  let in 280 dni
po opravljeni spovedi in sv. Obhajilu
in po obiskanju presvetiga Rešnjiga Te¬
lesa ob vsih druzih praznikih Matere
Božje in sv. aposteljnov.

Teh pod število 3. in 4. naznanjenih odpust¬
kov se tudi tisti udje vdeležiti zamorejo,
kteri namest presv. Rešnje Telo obiskati,
po spovedi in sv. Obhajilu 5 očenašev, 5
češena Marij in 5 čast bodi Bogu i. t. d. k
časti presv. Rešnjiga Telesa in še 1 oče-
naš, 1 češena si Marija in 1 čast bodi
Bogu i. t. d. v namen sv. Očeta molijo.

5. Odpustek 60 dni, vsaki dan
za vsako dobro delo.

6. Duhovni ud je prošen vsako
leto eno sv. mašo brati; neduhovni

34

i

naj pa dve sv. Obhajili za duše rnert-
vih udov Bogu daruje. Z vsako tako
mašo in z vsakim obhajilam so sklen¬
jeni popoinama odpustki, ki se dušam
v vicah oberniti zamorejo.

Kdor brez vzroka zaporedania dva mesca
uro molitve zanemari, nima — po razpisu
Pija VI[. do perve bratovšine v Rimu —
nobeniga deleža pri odpustkih, dokler spet
svojih bratovskih ur v redu ne opravlja.

Bralovšina vedniga cešenja svefiga Aesnjiga Telesa in
lepšanja revnih cerkva v Ljubljanski škofih.

česen i® hvaljen vsaki eas
piresvel® in Bnijji lafeimenl'.

Odpustki,

ktere so sv. Oče papež Pij IX. 25. Junija 1858 Du¬
najski in 2. Julija 1858 vsim bratovšinam našiga ce¬
sarstva podelili, ki so z Dunajsko sklenjene.

I. Popolnailia odpustki se zamorejo zadobiti:

1) En dan tistiga mesca, kteriga se kdo v
bratovšino zapiše.

2) Vsaciga mesca pervi četerdk in še en
drugi dan.

3) V praznik sv. Rešnjiga Telesa in še
enkrat v osmini tega praznika.

4) 0 praznikih: čistiga spočetja, rojstva,
oznanjenja, očiševanja in vnebovzetja
Marije Device; — sv. Jožefa, sv. Petra
in Pavla, sv. Janeza Kerstnika in sv. Ja¬
neza Aposteljna; — na vsili Svetnikov
in vernih duš dan.

5) V smertni uri.

H. Nepopolnania odpustki: l) 7 let in 280
dni o vsih druzih praznikih Marije in Apo-
steljnov; — 2) 60 dni vsaki dan za vsako
dobro delo.

III. Duhovni udje naj eno sv. mašo, nedu-
hovni udje pa dve sv. Obhajili vsako leto
za mertvc lldc darujejo, kterim s tem

popolnoma odpustek obemejo.

Več od odpustkov in od bratovšino v poseb¬
nih bukvicah.