Dopise in spise sprejema uredništvo »Domoljuba«. — Telefon 25-49. Prostor ene drobne vrstice v inserstnem delu stane !0 Dia. - Naročnino Stane 38 Din za celo leto, za inozemstvo 60 Din. Posomeztin številko i Din. inserate in reklamacije sprejemu uprava »Domoljuba«. — Telefon 29 92
(Jud&delms podoba Marije Pomagal na evharističnem kongres®.
Po odobrenju prevzv. vladike ljubljanskega bo čudodelna slika Marije Pomagaj z Brezja za čas II. evharističnega kongresa za Jugoslavijo prenesena v Ljubljano. Čuvarji slike oo. frančiškani bodo poskrbeli, da se Imi prevoz v Ljub ljano in povratek na Brezje izvršil z vso dolžno pijeteto. Slika pride v Ljubljano na Vidovdaa popoldne. Po želji prevzvišenega bodo žup-ljani onih fara, skozi katere bo slika potovala, skozi svoje vasi spremljali sliko v sprevodih. Vse to župnije bodo tudi še tokom letošnjega leta vrnile Mariji obisk na Brezjah. Od Vidovega dne do 29. junija zjutraj bo ostala slika v ljubljanski stolnici. Dne 29. junija zjutraj ob sedmih pa jo bo mladina v slovesnem sprevodu spremljala na Stadion, kjer bo postavljena na glavni oltar. Čudodelna slika ostane na Stadionu do SO. junija zvečer, ko se bo spet na svečani način vrnila v svoje svetišče na Brezjah.
Vsa triumfalna pot Marije Pomagaj v Ljubljano in njen povratek na Brezje naj izzveni posebno v en sklep: Zadostovati hočemo Mariji za grda bogoldetstva in psovke, s katerimi jo Slovenci sramotimo.
Podrobni spored potovanja slike v Ljub- skrbjo delila našemu narodu dobrote, bo z ljano in povratka na Brezje bomo še objavili, nami poveličevala slavijo Evharističnega Kra-
Marija Pomagaj z Brezja, pod katere za- lja. In naša dolžnost? Lo ona je: da s čistimi ščito so viši II. evharistični kongres za Jugo- srci prav vsi prisostvujemo manifestaciji vere slavijo, bo tako priča vse našo ljulMszni in in ljubezni na kongresu in s svetimi sklepi vdanosti Njenemu Sinu v presv. Rešnjem Te- postavimo trajno temelje božjemu kraljestvu lesu. Ona, ki je skozi desetletja z materinsko med nami.
' Oh 85 letnici nadškofa dr. Jegliča
Dne 29. maja letos dopolni prevzvišeni g. fltof dr. A. B. Jeglič 85 Iel svojega življenja, Na pobudo društva »Jeglič« se je v Ljubljani osnoval odbor, ki je izdelal program, da se čim slovesneje proslavi ta izredni življenjski jubilej za jugoslovansko državo, za slovenski narod in za ljubljansko škofijo tolikanj zaslužnega vladike. V tem odboru sodelujejo po svojih zastopnikih g. ban dravske banovine, g. ljubljanski mestni načelnik in prevzv. g. ljubljanski škof.
Dne 28. maja ob 1430 se odpelje nadškof iz Gornjega grada v Ljubljano. Povsod ga verniki pozdravljajo. V Ljubljani bo slovesen sprejem ob 17. Ob 20 bo pred škofijo slavnostna podoknica. Dne 2(1. maja oh 6.45 zjutraj odide jubilant i/, Ljubljane "a Brezje, kjer bo daroval ob 8.30 sv. mašo. 30. maja bo po vseh cerkvah slovesna služba božja z zahvalnico. Prireditelji vabijo vso vernike, oblasti in društva, da sodelujejo pri proslavi našega velikega vladike.
Neimj potifike
Ko smo zadnjič opisovali sedanji zuna-nje-politični položaj v Evropi, smo dejali, da je Društvo narodov v veliki meri izgubilo svoj smisel in namen. Dobili smo zopet dva velika tabora, ki si stojita do zob oborožena nasproti, kakor 1. 1914, in prežita, kdo bo prvi udaril. Prvi tabor tvorijo Francija, Anglija, Rusija in Italija, drugega pa Nemčija s Poljsko. Na prvega je prislonjeua tudi Mula zveza (Jugoslavija, Češkoslovaška in Romunija). Razmerje teli dveh taborov tvori že nekaj časa središče vse velike evropske politike iu vse kaže, da bo pri tem ostalo.
Zanimivo je pogUedati, kakšno stališče zavzemajo napram opisanemu jedru evropske politike druge države, zlasti Anglija. Angleška je še slej ko prej največja in najmočnejša državna tvorba, kar jih je kdaj svet videl. Ziito je važno, če ne odločilno, kaj misli in pravi k temu Anglija. Enega ne smemo pri angleški politiki nikoli pozabiti, da ni namreč nikoli trpela, <Xa bi bil kdo ua evropski celini premočan. Ni f,dneliaiu prej, da ga je strmoglavila in so pri tem sama okoristila. To se je zgodilo v 17. stol. s Španijo, v 18. 9'->i z Nizozemsko, v 19. stol. s Francijo in z Rusijo, a v svetovni vojni z Nemčijo. Ker se je po porazu dvignila kot največja sila na evropski celini Francija, je le v skladu z angleško politiko, da je začela, navzlic navideznemu prijateljstvu, metati polena pc-a noge francoski politiki ter dajati potulio — Nemčiji. Ne gre v račiui angleški politiki premočna Francija, zato hoče imeti oli njej okrepljeno Nemčijo, ki naj bi ji tvorila protiutež, a zopet ne premočno, da bi postala nevarna Angliji sami. Odtod tisto stalno nihanje Anglije med Francijo in Nemčijo. Danes podpira to, jutri drugo, nobene pa 110 preveč, da se nobena preveč ne okrepi ter ne začne ogrožati angleškega svetovnega gospodstva. V tom iiiia angleška politika mirovni značaj, kar je tudi razumljivo, kajti Anglija je predvsem trgovska in industrijska država, a resnično gospodarsko uspevanje je mogoče le v miru. Vsa njena politika ima pa ravno zato še tem večjo veljavo, ker se vse boji njenih neizčrpnih mm ter bi bil izid morebitne vojne med zgoraj omenjenima taboroma odvisen od tega, ua katero stran bi se nagnila Anglija.
Druga važna politična tvorba v Evropi je potein Mala antanta, to je zveza, ki je Iiiia takoj po vojni osnovana med Jugoslavijo, Češki.,slovaško in Romunijo. Njen namen je bil prvotno /ubraniti povratek Habsburžanov in obnovitev njihove monarhije, toda polagoma se je njen program še razširil tako, da tvori danes'precej važno postavko v evropski politiki.
Kot celota se je Mala zveza naslonila n: Francijo, ki je najdosledneiša brauiteljica ol
i
stoječih mirovnih pogodb, na čemer ima Mala zveoa največji interes.
Jako važen činitolj evropske politike j« Ittdi Avstrija, čeprav je jako majhna. Meje dobrih 8 milijonov prebivalcev, toda laži v srcu Evrope. Po vojni se je hotela združiti z Nentpfdjo, in to vprašanje tvori še dane« »re-dižče vse njene zunanje politike. Ce bi se to izvršilo, bi se Nemčija jako okrepila, česar ee boje Francozi, njene meje pa bi se pomaknile skoro do Jadranskega morja, česar ee boji Italija, na tretji strani bi pa tako povečana Nemčija kot klešče oklenila Češkoslovaško, česar se ti seveda tudi boje. Razumljivo je tedaj, da bodo napenjale te države vse svoje sile, da ne pride do združitve Avstrije z Nemčijo. Danes je veliko število avstrijskega meščanstva v Hitlerjevem taboru, a eden naj-bližnjih ciljsv Hitlerja je, polastiti se Avstrije. ln da Hitler ne ostaja zgolj pri besedah, vidimo vsak dan jasnejše.
Tudi nam jilovencem bi vsaka rešitev avstrijskega vprašanja bolj prijala, kot pa združitev Avstrije v Nemčijo. Danes stoje na Karavankah šibki Avstrijci, potem bi pa stala silna Nemčija, ki bi hotela prej ali slej do morja. A pot do morja pelje čez slovensko ozemlje.
Jako prahu v evropski politiki vzbuja že vsa povojna leta tudi Madjarska. Madjari so eden najbolj nadutih narodov na svetu, katerim za nobeno ceno ne gre v glavo, da so morali izpustiti iz svojih krempljev obširne in bogate slovaške, jugoslovanske in romunske pokrajine, imajo pred seboj edini cilj, kako bi jin dobili zopet nazaj, in se zato vežejo z vsemi nasprotnici Cehoslovakov, Romunov im Jugoslovanov. Od ^od njihovo bratenje z Italijani, Avstrijci, Nemci in Poljaki. Madjari so si znali najti po svetu mnogo prijateljev in zagovonikov, kar jih vzpodbuja k izzivalna predrznosti napram sosedam. V do-glechii dobi ni videti nobenega pomirjenja meti nadutimi Madjari ter državami Male an-iante.
Lansko leto se je zlasti pri nas jako mnogo pisalo o tedaj ustanovljenem »balkanskem sporazumu*, to je o nekaki zvezi med Jugoslavijo, Romunijo, Grčijo in Turčijo. Nameri lega sporazuma naj bi bil, izločiti z Balkana stoletno intrigantstvo zapadnih velesil
Končno imamo v Evropi še dva bloka. Prvi je j baltiški blok« med Litvo, Latvijo in Estonsko (same majhne državice), ki ima namen zavarovati po vojni priborjeno svobodo teh državic napram Rusom, Nemcem in Poljakom, ki vsi preže nanje. Drugi je pa blok skandinavskih držav med Dansko, Švedsko in Norveško, ki ima namen zavarovati države, da bi ne bile potegnjene v spredaj opisana na-»protstva med velikimi sovražnimi evropskimi tabori.
Tak je torej pogled ua današnjo evropsko politiko. Opisali in razložili smo le glavne dogodke zadnjih časov ter medsebojna razmerja posameznih držav in skupin. Ni razveseljiv ta pogled, še več: naravnost žalosten Ne bo pa to odveč, ako bomo ob kaki priliki pregledali nekoliko tudi vzroke tega obupnega stanja ter očrtall brezbožni duh, ki je to politiko nujno privedel v njeno današnje obupno stanje. — E.
Skoraj 7 in pol milijona labojev pomaranč je izvozila v lanskem letu Palestina.
Portugalska vlada je prepovedala delovanje tajne prostozidarske drulbe »Grande Orieata l,u»Wano Unidoc. Tako Je prav!
2'
RAZGLED PO SVBTU
Največje letalo na svetu zgorelo
Ruski boljševiki so ne ponašali s tem, da so imeli največje letalo na svetu. Po ruskem pisatelju se je imenovalo »Maksim Godu«. Letelo je obsegalo 18 raakoftiih prostorov. Dolgo je bilo 32 ta široko 82 metrov. Ob vsakem sedežu je bil telefon in pisalna mizica. Prostori so bili razdeljeni v tri nadstropja, ("•»do tega letala je biia tiskarna in velikanski zvočnik za razširjanje vesti med poletom. Letalo je brez tovora tehtalo 42.000 kg in je vozilo a povprečno hitrostjo 260 km na uro. Imelo je 8 motorjev, od teh S v krilih.
Dne 18. maja se je >Mafc«m Gorkij< vi,, čal s svojega rednega potniškega poleta. K» je bil na letališču pri Moskvi te blizu tal H je iz doslej neznanih vr.rokov zadelo vanj hitrostjo 450 kan na uro rusko vojaško lovsko letalo. Obe letali sta padli na tla. Maksi« Gorkijc je trešči I na leseno stavbo izven leta. lišča, kjer je zgorel in z njim vsa posadka ln vsi potniki, po številu 50 ljudi, Kadi izgub, največjega letala vlada v boijševiški Rusiji velika žalost. Žrtve nesreče so z velikimi svečanostmi pokopali.
Šz*«š v&htev v češki peri®s
Češkoslovaška je država prave demokracije (Ijudovlade). Neobhodno potrebni predpogoj in hkrati najkrepkejša obramba demokracije so volitve. ČeškoslvaSka ima najmodernejši in najpopolnejši zakon za volitve narodnih poslancev. Poslanci se volijo po splošni, enaki iu direktni volilni pravici molkih in žensk s tajnim glasovanjem, in sicer na osnovi proporca.
»BOGOLJUB«
je najlepši slovenski nabožni list s slikami v bakrotisku. Naslov: Ljubljana, Jugoslov. tiskarna.
V nedeljo 19. maja 1935 so se vršile zopet volitve v poslansko zbornico in senat.
Kot najmočnejša stranka iz volitev je izšla Konrad Henleinova sudeteka nernSka domo-
vinska fronta z en milijon 247.000 glasovi in bo predvidoma v parlamentu med 300 postom zasedla 45 do 49 sedežev. Kot druga stranka po moči so dobili češki ssgrarci 1,176.000 gls-sov. Ostale nemške stranke »o mnogo izgubile. Nemški socialni demokrati so zbrali samo 200 tisoč, nemški krščanski socialni 180.000 glasov in nemški agrarci 148.000 glasov. Od Ježkih strank so poleg ajprarcerv izšli kot naj močnejši češki socialni demokrati z 1,036.000 glasovi. Češki narodni socialisti (Beneševi stranka) so dobili 765.000 glasov. Sramekon ljudska stranka 657.00 (prej 623.000) glasov. Narodna unija (Hlinka) 480.000 (prej 425.000) glasov, stranka čeških malih obrtnikov 408.000 glasov, češki fašisti so dobili samo 167.000 glasov, komunisti in ostale manjše skupine (Judje, Poljaki, Madjari) skupaj 800.000 Volitve so potekle v popolnem redu.
KATOLIŠKA CERKEV
s Rasno. Velik film o Sveti deželi pripravlja katoliška družba »Luse Christiana«. Naloga tega filma bo, da se seznani ves krščanski svet z deželo, kjer se je rodil, umrl in vstal od smrti Jezus Kristus. — Župan Montreala v Severni Ameriki je posvetil svoje mesto Presveteimi Srcu Jezusovemu. Pri tozadevni siavnosti je bilo navzočih 40.000 vernikov. — O krščanski vzgoji so se te dni posvetovali poljski škofje v' Varšavi. Navzočih je bilo 30 višjih cerkvenih dostojanstvenikov. — Mednarodni kongres katoliških zdravnikov se vrši od 30. maja do 2. junija v belgijskem Brtlslu. Razpravljali bodo tudi o vlogi zdravnika pri krščanskem preporodu naroda. — Osrednje združenje rezervnih oficirjev v Franciji je sprejelo na zadnjem občnem zboru sklep, po katerem naj bi bilo oficirjem
banka baruch
ii, »B€ Anbcr, p«r?s (§®)
a^^srsra.
v«, v« poa!e BajktllanineJe
, ^ {3kovn« račune.
tfa zahtevo pošljomo ferezoiaino nače če^ nakaznTce
prepovedano članstvo v francoskih društvih, — V dobrodelne namene zberejo vsak dan t Severni Ameriki okrog 400 milijonov dinarjev, to je 140 milijard Din na leto. Kako daleč smo tudi sorazmerno Se zrn njimi I
AVSTR!J A
s Drobiš iz Korotasis. Za upravitelja pH-J berške dekanije je bil imenovan č. svetniki Vintar v Šmihelu. Za župniku v Št. Lipšu ji bil inštaliran č. g. J. Pollak. Za provizorjai Pliberku je imenovan 6, J. Koglek. — Od H-do 14. maja je bival v deželi na inšpekcij' skeui potovanju gen. drž. komisar major Fey> — Prav svečano so praznovali materinski dan letos v Celovcu. Višek prireditve je b® veliko zborovanje na Dollfussovem trgu, kje' je zbrano množico nagovoril prevzv. kneio-škof dr. Hefter. — V Borovljah je umrl biva obč. tajnik Andrej Papp.
RUSIJA
s Ustreljeni, ker so sprejeli pomoi inozemstva. V Nemčiji vlada veliko razburjenj radi strahovanja ruskih Nemcev po boljS«"' kih v Ukrajini. Razburjeni« je tem večje, ker so že pričeli streljati kmete v okolici Ode» Zvedeli smo, da so biii kmetje ustreljeni * to, ker so sprejeli hrano od mednarodni katoliškega odbora, ki ima sedež na P«1"! in ki mu je pokrovitelj kardinal InoiW' Ustreljeni kmetje so se nahajali v takem r
ložaju, da »o morali sprejeti pomoč, sicer bi bili ob življenje. Pričakuje se, da bosta nemška in avstrijska vlada protestirali, posebno radi preganjanja pastorjev (protestantskih duhovnikov), ki so bili ustreljeni.
AMERIKA
s To in ono. V Pueblo Colo je umrla Ma-'ija Snedec, mati dobro znanega slovenskega idravnika dr. Jos. Ssedeca. Pokojnica. je bila doma iz černoineljske fare. — V Chikagu 111. je odšla v večnost 36 letna Zora Cerjanec, roj. Janež iz Gorice. — Na Belo nedeljo so imeli v Clevelandu novo sv. mašo kar trije slovenski duhovniki gg. Jožef Celeanik, Maks Sodja in Alojz Bazilik. Naj Gospod vse tri obilo blagoslavlja v vzvišenem njihovem poklicu! V Hriugeport O. so pokopali Janeza Smre-karja. — V Steelton Pa. sta zapustila solzno dolino Jožef Šuklje iz Bušinje vasi pri Metliki in M. Kofult. — Za župana občine Willard Wis. je bil izvoljen ponovno Jugoslovan Martin Klarič.
H" dolenjska, Štajerska in sploh W M .1^3 .f-^k. vseh vrst, kumte pri —......u iiumii CENTRALNI VIHARNI v Ljubljani
Samo dobre
Trgovski li3tf priobčuje o našem cestnem vprašanju daljši članek, kjer- čitamo tudi sledeče vrstice:
Treba zato, da se že enkrat odločno lotimo cestnega vprašanja, če nočemo, dn prespimo vso današnjo dobo. Takoj pa je treba dostavili, da lega vprašanja s samimi krparijami ni mogoče rešiti. Treba je napraviti velik načrt iu določiti velike glavne ceste, ki bodo glavne prlvodnice našega cestnega prometa. Za vso državo je treba določiti te privodnice in za vse banovine.
In tako je zahteva, ikI katere til mogoče niti najmanj odstopiti, velika avtomobilska cesta i/. Kranjske gore do Ljubljane in naprej do Sušaka, in druga cesta iz Maribora do
f
-jnbljatiski Sladion pripravljajo za kongres. Na sliki rMimo postavljanje ogromne slalue tribune, kjer bo prostor za obar in za dostojanstvenike
DROBNE NOViCE
Sovjetsko Rusijo hoče priznati Belgija.
Volitve v grški parlament so razpisane za 9. junij.
Francosko-ruski sporazum ni zaključek, temveč šele pričetek sodelovanja obeh držav, je izjavil Litvinov.
4 in poi milijarde Din ponuja Japonska Portugalski za otok Makao. Anglija se razburja.
Začasen dogotor s Češkoslovaško je odobril Vatikan. Zdaj bodo uredili meje škofij.
Francija in Anglija si prizadevata za mirno rešitev italijansko-abesinskega spora.
Skupina japonskih oficirjev pride »služit« v sovjetsko, skupine ruskih častnikov pa v japonsko armado.
Nizozemski prosvetni minister je odstopil, ker je prestopil v katoliško cerkev.
Vsak izvoz srebrn je prepovedala italijanska vlada.
Diktaturo, združeno z zakonom o zaščiti države je dohiia kneževina Luksemburg.
750 tisoč naročnikov ima radio v Češkoslovaški Koliko naš?
Večje tajno skladišče orožja je našla zopet na Dunaju policija.
volje je treba
Ljubljane. Ti dve glavni cesti za tujski promet s severa do morja ter za blagovni promet k morju in od tnorja je treba začeti graditi, ker sta za razvoj našega gospodarstva življenjska potreba.
Naj se ne govori, da ni denarja. Če je našla Avstrija denar ne le za elektrifikacijo svojih železnic, temveč tudi za zgraditev modernih avtomobilskih cest, če je našla Češkoslovaška možnost, da reši cestno vprašanje, če se pripravlja Italija, da zgradi že nove k obstoječim cestam v Alpah, potem se mora najti za ceste potrebni denar tudi v Jugoslaviji. Je to samo stvar dobre volje in nič drugega. Dobre ceste so danes prav tako potrebne I kot železnice.
OSEBNE VESTI
d 80 let je dopolnil Ivan Knop iz Maribora, bivši vodja davčnega urada.
d 70 letnico je obhajal katoliški mož Mihael Hafner v Ljubljani.
d Diplomo mestnega častnega člana je izročilo odposlanstvo Banjaluke vojnemu ministru Živkovičti.
DOMAČE NOVICE
d Velikti verska akademija srednješolcev se je vršila v nedeljo 19. maja v ljubljanski veliki unionski dvorani. To je bila zopet ena izmed številnih prireditev, ki so se že vršile ali pa se še bodo kot priprava na evharistični kongres v Ljubljani. Ljubljančani, med katerimi so bili številni zastopniki duliovskih in svetnih oblasti, zlasti iz šolskih krogovj so napolnili veliko dvorano. Občinstvo je bilo
Zobni kameri škoduje!
PROTI ZOBNEMU KAMNU
v vsakem oziru zelo zadovoljno. Vse točke programa so bile lepo izvajane. Zelo je ugajal verski govor nekega maturanta klasične gimnazije, ki je med drugim povdarjal: Kristus mora zopet postati naša dušna hrana. Z Jezusom Kristusom v sebi in ob sebi lahko mirno gledamo v bodočnost, ker nič tako hudega ne skriva ta svet, česar ne bi mogli zmagati s Kristusovo pomočjo. Obhajilna miza je rodila, rodi in bo rodila junake, ki se ničesar ne boje, ki dosledno ravnajo po svojih katoliških načelih: načela pa zahtevajo od človeka pripravljenost za žrtve. Brez žrtev itak ni nič velikega na svetu, ker le po težavni poti do-spemo k zvezdam. Zato je naš trdni sklep in namen čim pogosteje prejemati presveto Ev-haristijo.
d Predsednik vlade oporeka. Predsednik vlade g. Jevtič je te dni skupini izvoljenih poslancev, ki ga je prišla pozdravit, izjavil, tla so vse vesti o krizi vlade in o kakšni taki in podobni spremembi neresnične.
d Zadnja slana je napravila tudi po nekaterih krajih bivše Štajerske občutno škodo, tako v sadonosnikih, kakor v vinogradih, pa tudi na žitnih poljih, kjer je bilo žito že v klasju. Zlasti v Apaški kotlini je škoda na žitnih poljih velika. Rž je že tukral, ko je
Naša uganka
Izrožite in dobro spravite!
Izrožite in dobro spravite!
Al,I STE ŽE PLAČALI NAROČNINO ZA »DOMOLJUBA«?
KAJ JE NOVEGA
padla slana, bila večinoma v klasju in vw. to tnJado klasje je pomrznllo tako, da je uničeno v Apažfci kotlini skoraj 76 odstotkov rži. Klari ljudje pravijo: Toča uniči četrtino, suSa polovico, slana pa tri četrtine pridelka.
d Vsakdanji kruh se imenuje neko dobrodelno društvo v Belgradu. Od svoje ustanovitve do danes je razdelilo 731.300 hlebcev.
d Dela sa novo progo St. Janž-Sevnica, kakor nam poročajo, dobro napredujejo isi bo, 8e pojde vse po sreči, proga še lotos izročena prometu.
d Pred državno tožilstvo prihajajo ovadbe proti gostilničarjem, ki »o za zadnjih skupščinskih volitev točili gostom razne alkoholne pijače. Proti prizadetim je uvedeno kazensko postopanje v smislu volivnega zakona.
d Po 100 letih največji m ran v mesecu maju. Angleški listi poročajo, da že 100 let ne pomnijo v majniku tako mrzlih dni. Za prihodnje dni obljubljajo sicer toplejše vreme, vendar pa pravijo, da na Angleškem nevarnost pozebe še ni minila.
d Mednarodna eesla SubotieaJiovi Sad bo dokončana junija. Sedaj je zaposlenih pri gradnji okrog 1000 delavcev.
d 2000 težkih konj so nakupili turški trgovci v Medjimurju. Štiri do pet let stare konje so plačevali po 3—4000 Din.
d Pevski zbor slovenskih učiteljev, ki šteje 80 pevcev, prireja ie dni koncerte v Bolgariji. V korist šolstva bo, če se v bodoče take prireditve vrše o počitnicah.
d Novo jezero? Kakor pripovedujejo planinci, je kakih 40 km od Kalinovika v Bosnii reka Neretva napravila v hribovitem kraju veliko jezero. Računajo, da je novo jezero, nastalo zaradi pomika lal, dolgo okoli 3 km. Posebna komisija proučuje to novo veliko jezero.
d V letošnjem prvem četrtletju je padle
število trgovin v dravski banovini za 217, obr-tov za 238 in gostilniških obratov za 26.
d V slovenskih rokah. Skupini domačih kapitalistov se je pod vodstvom ravnatelja g. Cečs posrečilo, da je dobila v svoje roke večino delnic delniške družbe »Satumus« in je e tem tvornica prešla iz nizozemskih v slovenske roke,
d Ljubljanski proračun v znesku 45 milijonov 602.259 Din je ministrstvo odobrilo, ko ga je znižalo skoro za pol milijona dinarjev.
d 2,410.381 Din znaša odobreni občinski proračun mesta Ptuja.
d Spremembe in dopolnitve zakona o kmetskih in mestnih občinah pripravljajo v ministrstvu. Menda pride na dnevni red tudi pregled uradniškega zakona.
d Prve češnje so se že prikazale na ljubljanski trg. So sladke, pa tudi »slane«, zakaj branjevke so jih prodajale po 20 Din kg.
d 60 vagonov č reženj lahko uvozi letos Jugoslavija v Avstrijo.
d Kmečki magazin, Ljubljana, Krekov trg 10 (nasproti Mestnega doma), Vas postreže z najboljšim blagom in najnižjimi cenami Ako hočete dobro kupiti in prihraniti denar, potem obiščite to trgovino.
d Se en nov parnik. V Benetke je prispela skiupina mornarjev, kd se ima vkrcati na naš parnik »Princesa Olga«. Parnik bodo krstili 81. maja. Istega dne odpotuje »Princesa Olga« na svoje prvo potovanje v Aleksandri jo. Vožnja bo trajala 93 ur. Pamik bo vzdrževal novo redno paroplovno zvezo med Jugoslavijo, Palestino in Egiptom.
d Do 900 kg morskih rib Je bilo zadnji potek na ljubljanskem trgu poleg sladkovod-i"
nih domačih, fe Starega trga prt Ložu so pripeljali prve, lepe rake.
d 60 letnico obstoja ja slavila t« dni bombažna predilnica in tkalnica Glanumaimi in Gassner — krušna mati Tržiča, Precej čez tisoč sega Število testih, ki si služijo v predilnici svoj kruh. Naj predilnica tudi v bodoče lepo uspeva v korist delavstva in lastnikovi
d Lavantinei »e pripravljajo na evhari-stlčni kongres. Po doslej znanih prijavah, so Lavantinei pripravili že pet posebnih vlakov, ki bodo poleg ojačenih rednih vlakov vozili udeležence na kongrss.
ga spomladansko
pravljenje
uporabljajte znani
BAHOVEC.
Priden i« le v plombiranih 11	paketih.
I Spatslia;. Satoec, Ljubljana
P	Kongresni trg
"e» "■ 76 n 5./H.199!.
d Že 30 odstotkov potrošnje industrijskih izdelkov Južue Srbije se krije doslej z japonskim blagom. Uvažajo zlasti lutke iz gume, glavnike, ščetke, ustnike, svinčnike, peresa, bombažne tkanine, porcelan in drugi nakit.
d Cene goriva zn motoma vozila so znižale bencinske tvrdke ljubljanske in stane odslej v Ljubljani: mešanica 9 Din za kg, 7.30 Din za liter, čisti bencin 9.86 za kg in 7.70 za liter. Izven Ljubljane je cena povprečno 10 par pri litru višja.
d Velik moderni hote! so začeli graditi na zapadni obali Marjana v Splitu. Hotel bo imel 120 sob s 180 posteljami, v vsaki sobi bo mrzla in topla voda ter posebna umivalnica. V vsaki sobi bo tudi telefon im radio. V pritličju bo velika dvorana za kavarno v velikosti 290 kv. metrov. Na vzhodni strani pa bo velika terasa s površino 1200 kv. metrov.
d Pred zbornim sodiščem v Ljubljani se je vršila tajna razprava proti 54 letnemu tovarniškemu delavcu Francetu Arhu z Jesenic, ki je bil obtožen zločina o zaščiti javne vbt-nosfii in reda v državi in žaljenja pokojnega kralja. Obtoženec je sredi februarja letos v neki gostilni na Stari Fužini začel politizirati. V daljšem govoru je govoril o Rusiji, komunizmu in naposled izrekel žaljivke proti pokojnemu kralju. Obtoženec je v bistvu priznal v obtožnici navedene Izjave, izgovarjal pa 3e je, da je bil pijan" do nezavesti, česar pa priče niso mogle potrditi. Arh je bii obsojen na eno leto in dva meseca težke ječe.
d Po zakonu o zaščiti javne varnosti in reda v državi je bila nedavno obsojena na 3 mesece zapora Marija Vodnikova, uradnica pri odvetniku dr. Megušarju v Kranju. Obtožena je bila, da je nameravala ustvariti z nekim govorjenjem pri drugih prepričanje za spremembo današnje državne ureditve. Vodnikova se je pritožila in te dni »e je vršila pred ljub-
Mošfova esenca
»MOSTIN«. Z našo utnelno esenco si lahko vsakdo z malimi stroški pripravi izborno, obstojno in zdravo domačo pijačo. -- Cena 1 steklenici za 150 litrov 20 Din po pošti 40 Din, 2 steklenici po pošti 60 Din. — Dobi se samo v
DROGERI3I SCANC, LJUBLJANA
Židovska ulica in v »Nebotičniku«.
ljanekim sodiScem neva razprava, pri kated je zastopal Vodnikovo g. dr. Marko Natlačen. Obtoženim je bila oproščena.
d Višjo sodišče je zvišalo prvotno kasen. Lani 12. avgusta se je vršil v Dolu pri Zalogu ustanovni občni zbor krajevne organizacij« »Boja«. Na zboru je govoril tudi g. kaplan Josip Hostnik o gospodarskih ln dru,'ih razmerah v državi. V svojem govoru je napadel tudi orožnike in rabil izraze, ki so bili žaljivi za orožnike. Državnemu tožilstvu je bil g. kaplan ovaden zaradi prestopka žalitve uradno osebe po § 302, 11-2 kaz, zaik. Kazenski sodnik-poedinec je po daljši razpravi g. kaplana obsodil na 1200 Din denarne globe, odnoeno na 20 dni zapora, toda pogojno na eno leto. Proti sodbi sta se pritožila obsojeni g. kaplan zaradi kršitve zakona, kakor tudi državni tožilec zaradi prenizko odmerjene kazni. Prizivno sodišče je pod predsedstvom a. s. dr. Gradnika o tej zadevi razpravljalo na tajni seji. Sodba prvega sodnika je bila razveljavljena itn tako spremenjena, da se g. kaplan obsodi v smislu gornjega paragrafa na 3 mesece zapora in 10(X1 Din denarne kazni, odnosno v nadaljnih 17 dni zapora, toda brezpogojno.
d Uboja obtoženi čevljarski pomočnik Jože Močnik iz Tržiča je bil pred ljubljanskim sodiščem popolnoma oproščen, ker se je sodišč« uverilo, da je bil posestnikov sin Jane« Perko ustreljen le po naključju.
NESREČE
d Gospodarsko poslopje je zgorelo posestniku Simonu Faležu v Podovi v občini Rače pri Mariboru.
d Ogenj je upepelil imetje posestnika Karla Krefta v Kačah.
d V Selniei ob Dravi je uničil požar kozolec, ki je bil last mariborskega zdravnika dr. Betnčana.
d Hudo se je ponesrečil v klenovažtkem rudniku v Srbiji rudar Štefan Cvar, doma iz Sušja pri Kočevju. Pri razširitvi rova Sibirija se je odtrgala večja plast premoga ter zelo poškodovala Cvara na nogah.
d V stroj pri ptujski mestni žagi je po nesreči prišel z roko 50 letni delavec Anton Kuhar. Leva dlan popolnoma zimečikana.
d Pomotoma je pila oetovo kislino 18 mesečna Antonija Vrbnjak v Moravcih pri Ljutomeru. Otrok je v bolnišnici poškodbam podlegel.
d Med potjo je, padel in se tako hudo udaril na želodec, da je čez nekaj ur izdihnil. Gre za 68 letnega kleparja Jakoba Pahemika.
d Na cesti, ki vodi na Jezerski vrh j« zgorel osebni avtomobil, last trgovskega potnika Nadižarja iz Kranja.
d Pri padcu pod avto je dobil hude poškodbe triletni Anton Turšič, sin želez, uradnika iz Stožic.
d Ponesrečenci. Ljubljanska bolnišnica je sprejela naslednje ponesrečence: 41 letni brezposelni delavec Janez Langerwalter iz Mirk pri Vrhniki je padel s hleva ter se poškodoval na glavi. — V bolnišnico so prepeljali čevljar-jevo žeuo Štefanijo Bregarjevo iz Čopove ulico 14, Imela je znake zastriipljenja. — V Velikih Laščah je konj brcnil 70 letnega posestnika Janeza Purkata ter mu zlomil levo roko. — V Svetjah pri Medvodah je z motociklom trčil v avto 24 letni čevljarski pomočnik Ivan Melcer ter si zlomil pri padcu desno nogo.
d Z vlaka je padel na ljubljanskem kolodvoru pri prelazu Smartinske ceste rekrn*
&Mtčr immadmje, da Mx& Mm ;/
,,Seveda, to »i gotovo niste mislili, ker vesf® do imam danes veliko pranje perila. Poprej tem na tak dan po tudi komaj mogla iii z doma." „Ah tako — Vi imate zdaj pomoS?" „!n še kako vestno. Sicer pa, hi stoji na prodajalni mizi, dobro in zvesto Sehichlovo terpentinovo milo. Ono tako olajša pranja perila, da Vam ne morem povedati.
Poleg tega postane perilo tok© ___
belo in cisto ter dobi prijeten duh / po mladem smrekovem gozdu." „Veste kaj? To milo bom odslej tudi jaz uporabljala!"
£CHICHT°
TERPENTINOVO MILO
... in za namakanje Ženska hvala
Albin Capuder iz Št. Ruperta na Dolenjskem iu se hudo pobil. Malo je manjkalo, da ni omahnil pod vlak.
d Se eden je padel i vlaka, in sicer nedaleč od Celja, namreč rekirut Sevšek Jožef iz Cerkelj pri KrSkeni. Razmesarjen ima nos in 8e druge hude poškodbe.
d Pri padcu s kolesa je dobil hude poškodbe 26 letni strojnik Mihaed Bohorč, zaposlen v vevški papirnici. V Bohorča se je zaletel nekii avto, nato pa pustil žrtev v jarku, kjer so reveža pozneje našli.
d Pri gradnji novega lesenega mostu čez Savo pri postaji Sava, se je smrtno ponesrečil tesarski mojster Ivan Goiobar iz Šmartna pri Litiji. Težje poškodovan je tudi Jože Pevc iz 6t. Vida pri Stični.
d Ko so se konji »plašili, jo padel z voza pod nje posestnik Lednik Martin iz Lok rov ca pri Celju. Je moral v bolnišnico.
mvi GROBOVI
d Tam na nebeški trati, tam večni maj evete. V Mostah pri Komendi je umri vri mož Stebe Anton. — Na Ščavnici v Slov. goricah je odšel v večnost 80 letni viničar Anton Lam-pe. — V Mostah je zapustil solzno dolino Josip Makove, železniški pleskar. — V Zagrebu je izdihnil upravni svetnik Jug oslov, tekstilnih tvornic Mauthner, Josip Dekleva. — Pri Svetem Lenartu v Slov. gor. so pi/kopali odvetnika Andreja SaKja. — V Trbovljah so položili v grob Josipino Deiman roj. Vedenik, trgovčevo soprogo. — V Šoštanju je umrl Jakob Ar-zenšek, posestnik. — Na Dol. Mokrem polju je umrl 67 letu i po«, im gostilničar Jernej Tnrk. Bil je pred leti župan, dolgo časa pa cerkveni ključar in obe. svetovalec. Vedno je bil naročnik našega lista in Mohorjevih knjig. — V ljubljanskem Leanišču je odšel k Gospodu po večno plačilo g. Anton Mezeg, župnik v Špitaliču pri Kamniku. — V Ljubljani so umrli: šolski upravitelj Ivan Kambič, vseuči-liščnik Svetozar Likar Vera Krambergar roj. Roškar, hčerka pokojnega drž. poslanca in ministra, 80 letni sprevodnik v p. Tomaž Etir-(ich, Va&da Medica in zobozdravnik dr. Stanko Tavčar. Naj počivajo v miru!
RAZNO
d Orškokatoliški Ciril-Metodov zbor iz Zagreba bo nastopil na evharističnem kongresu v Ljubljani. Prvi koncert bo 29. junija V frančiškanski cerkvi v Ljubljani, drugi pa 1. julija v veliki dvorani »Uniona«. Na koncert vse, ki se bodo kongresa udeležili, že sedaj opozarjamo. Vstopnice že prodaja glavni odbor za evhar. kongres, Ljubljana, Miklošičeva eesta 7. Cena vstopnic je od 5 do 80 Din.
k S. M. Feiicita Kalinšek, Slovenska kuharica. Osma, ižspopolnjena in pomnožena izdaja. Strani 728, 34 barvanih tabel, mnogo ilustracij ' besedilu, vezava v celo platno. Založila in izdala Jugoslovan, knjigarna v Ljubljani, 1935. Cena 160 Din. — Po dolgoletnih izkušnjah in preizkušnjah je S. M. Feiicita Kalinšek svojo veliko »Kuharico« vnovič spopolnila in predelala. Ta izdaja je sedaj osma, kar pomeni za Slovenske razmere več kakor še tako gostobesedna reklama. Odlična in priznana avtorica je strnila vsa stara iu najnovejša dognanja kuhinjske umetnosti. Snov je obdelala nad vise pregledno, izbira receptov in navodil je silno bogata. Lahko rečemo, da je to najpopolnejše delo te vrste, kar jih Slovenci imamo. Več kakor VBe drugo pa pove dejstvo, da se je sedmi natisk te knjige prodal v 12.000 izvodih in da je knjiga šla doslej že v nad 100.000 izvodih med •lovenske gt»podinje. Knjiga je tega uspeha vredna, zato io toplo priiv>ročaino.
Usmiljene sestre
praznujejo
40 letnico obstoja je proslavil te dni zavod usmiljenih sester v Kamniku, ki je med najkoristnejšimi katoliškimi ustanovami na Gorenjskem. Danes imajo usmiljene sestre v Kamniku štiri ustanove, iai sicer: otroški vrtec, dnevno zavetišče, penzicmat in poleg tega še oskrbujejo mestno sirotišnico. V otroškem vrtcu imajo sedaj okrog 30 otroik, prav toliko v zavetišču, kamor sprejemajo šolske deklice v celotno oskrbo proti malenkostni odškodnini. Koliko odličnih mož in kamniških dam je zajemalo prvo učenost pri sestrah in kateri, bi bilo prav zanimivo naštevati.
Dnevno prejemajo pri sestrah siromaki in brezposelni brezplačno hrano, vsak dan okrog 30. Tudi vsa leta perejo cerkveno perilo za vse cerkve v kamniški okolici. Glavno njihovo opravilo pa je največje delo ljubezni: že 40 let strežejo bolnikom po kamniških družinah, pa za vse to delo še niso nikdar predložile najmanjšega računa.
Zadnja leta so ustanovile zavetišče za stare in onemogle žene. Upamo pa, da s tem razvoj njihovega delovanja v blagor meščanstvu io revežem še ni končan.
RADIO
Vsak dan ob 12 plošče ali orkester, ob 12.45 Poročila, ob 13 čas, vreme in obvestila, ob 13.15 zopet plošče ob 14 Borza.
četrtek, 23.tnaja: !8 Plošče 18.20 Slovenščina 18.40 Cas, poročila 10 Glasbila in njihova uporaba 19.30 Nacionalna ura 20 Za zabavo in ples 20.30 Prenos koncerta kraljeve garde 21.30 Cas, poročila 22 Plesna glasba — Petek, 24. maja: t! Šolska ura 18 Plošče 18.20 Tujsko-prometno predavanje 18.40 Cas, poročila 19 Koncert 19.30 Nacionalna ura 20 Obisk pri Bachu, Handlu in Brahmsu 21.30 Cas, poročila 22 Narodna pesem — Sobot«, 25. maja: 18 Radijski orkester 18.40 Cas, poročila, vreme 19 Zunanji politični pregled 19.30 Nacionalna ura 20 Plošče 20.30 Proslava sloletnice ilirskega pokrela 21.30 Cas, poročila, vreme 22 Plošče — Nedelja, 26. maja: 7.30 Kmetijsko predavanje 8 Novice 8.15 Prenos iz frančiškanske cerkve 9 Versko predavanje 9.15 Z ruskih poljan 11 Promenadni koncert 12.30 Cas, obvestila, plošče 15 Koncert po željah 15.45 Ženska ura 16 Petie 19.30 Nacionalna ura — Ponedeljek, 27. maja: "18 Plošče 18.20 Zdravniško predavanje !8.40 Cas, poročila 19 Srečku Kosovelu v spomin 19.30 Nacionalna ura 20 Prenos opere iz Zagreba — Torek, 28. maja: 11 Šolska ura 18 Otroški kotiček 18.40 Cas, poročila 19 Siovensk« narodne 19.30 Nacionalna ura 20 Razgled po opernem svetu 21.30 Cas, poročila 22 Narodne na ploščah 22.30 Angleške plošče - Sreda, 29. maja 18 Plošče 18.20 Pogovor s poslušalci (8.40 Cas, ,p«v ročila 19 Radijski orkester 19.30 Nacionalna ura 20 Prš"os iz opernega gledališča v Ljubljani.
Vedno novi evharistični hitz s
Navdušenje za velike slovesnosti v čast presv. Rešnjentu Telesu v Ljubljani je vedna večje. Od vsepovsod priliajajo poročila pripravljalnih odborov, ki poročajo o resnih pripravah na kongres in naznanjajo število udeležencev . Kot zunanji izraz globoke verske priprave za velike svečanosti rastejo po slovenskih gričih iu višavah še vedno novi evharistični križi, ki jih ljudje sami postavijo iu katerim poskrbe čim slovesnejšo blagoslovitev. Zadnje dni smo prejeli zopet celo vrsto obširnih poročil o teh svečanostih, ki jih zaradi tesnega prostora le nn kratko omenjamo: V Adiešičih so ua belo nedeljo blagoslovili 10 m visok križ.
Pri Sv. Gregorju so postavili 12 m visok kriz na krasni razgledni točki, odkoder se vidi sirom fare in dežele. Tretjo nedeljo po veliki noči »o ga blagoslovili.
Rakitna ima ua prijaznem hribčku za vasjo svoj evharistični križ, ki so ga 4. maja blagoslovili.
Begunj« pri Lescah bodo na Vnebohod blagoslovile križ pri Sv. Petru. Mogočni, električno razsvetljeni križ [ki viden po vsej Gorenjski.
Št Vid na Dolenjskem. Karani so po zaslugi g. Orožnika ia drugih dobrih sosedov postavili 21 m visok križ na St. Jurskem hribu. Dne 12. ntaja so ga blagoslovili.
Župnija Dol pri Ljubljani se je 19. maja zvečer zbrala v velikanskem številu k blagoslovu 22 m visokega križa. Blagoslov je izvršil g. misijonar Bele.
šmihel pri Žnšemherku. Požrtvovalni župjjani so postavili križ med vasema šmihel in Klečet, na prijaznem gričku.
V Ambrusu so vrli fantje na hriličku nad vasjo postavili 16 m visok križ, ki ga je g. župnik ob ogromni udeležbi slovesno blagoslovil.
Št. Jošt pri Vrhniki ima tudi svoj evhat. križ, ki je bil slovesno blagoslovljen na veliko nedeljo.
Vače. 150 metrov nad Vačami se dviga k nebu evharistični križ, ki se vidi daleč po fari in okolici.
★
Zadnja voiaSka parada Pilsudskega. Velika ža Ina vojaška parada na Mokotov.kon, poli,, „ri Varšavi pred krsto rajne ga maršala PilsudskeTa	B"ljU },r'
Veliko Stanovanj še rabimo. Stanovanjski odsek za II. evharistični kongTes za Jugoslavijo ima svojo lastno pisarno v pritličju palače Vzajemne zavarovalnice na .VUsarjkovi cesli 12. Prosimo, da vse stanovanjskemu odseku namenjene dopise in sporočila pošiljale na omenjeni naslov. V pisarni prijavite tudi sobe, ki ste jih pripravljeni staviti kongresnemu odboru na razpolago. Prav tako si naj v pisarni rezervirajo prenočišča udeleženci kongresa izven Ljubljane. — Stanovanjski odsek zelo nujno prosi vse preč. župne urade in pripravljalne odbore, da vpoštcvajo vsa navodila glede nastanitve kongresnih udeležencev. Stanovanjski odsek rabi prijave do 1. junija. Kdor se bo priglasil kasneje, ne more pričakovati, da mu stanovanjski odsek preskrbi prenočišče. — Ljubljansko prebivalstvo ponovno in zelo nujno prosimo, da stavi kongresnemu stanovanjskemu odboru na razpolago sobe in postelje. Po dosedanjih prijavah sodeč bo čisto nemogoče nastaniti vse udeležence njih željam in njih položaju primemo, če ne bodo Ljubljančani z največjo gostoljubnostjo odprli številnim gostom svojih stanovanj. Ze danes izrekamo iskreno zahvalo onim, ki so iz lastne iniciative prepustili kongresnemu odboru ne 'e posamezne sobe ali jio-Melje, temveč so pripravljeni se do skrajnosti v svojem udobju omejiti, samo dn bo kongresnim gostom lepo in udobno. Zavedajmo se, da bodo udeleženci kongresa ohranili Ljubljano v lepem spominui m jo tudi kasneje radi |x>sečaii ]e, če jim b« Ljubliana nudila gostoljubno vse, kar zmore.
T*uk. ki iuodi ji« >«li. i raurutki j«lk unifeov je dv- uri brodi po vodi. ne da bi voda mogla vdreti prebrodi! iSOcni do 14>)
iobil nov bojni voz. ki je lakti zgrap-n. da lahko v motor in g* pokvariti. Kov i tank bo lahko mu globoko vodo.
Majmska slana jc zelo nevarna trti in sadju. Pri nas včasih kurijo po sadovnjakih in vinogradih, da d m prepreč, slabi vpliv slane. Na nemškem Porenju pa so nabijali po vinogradih električni tok visoke napetost, ter s tem toploto okrog trt zvišali za 2 stopinji Celzija. - Onf tam pravik! da » K> splača. Ne vemo. ali bi se splačalo pri nas.
PO DOMOVINI
»Luč z gor i t
(Vodice)
Citateljem »Bogoljuba« je gotovo še v spominu prekrasna povest iz življenja tirolskega mladca, »Luč z gora«, ki je izhajala v tem listo leta 1930. To krasno povest je znani dramatik Slane Savinšek dramatiziral in je bila dosedaj igrana samo v Kranju in v St. Vidu nad Ljubljano, kjer so jo vpri-lorili dvakral v Društvenem domu in dvakrat v zavodu sv. Stanislava, pa je bilo vedno vse razprodano. V nedeljo, 20. maja jo vprizore tudi naši igralci v Domu, in sicer ob 15. Drama obsega osem dejanj in sc bo izvajala tri in pol ure. Vsem, ki so pred veliko nečjo prisostvovali »Sleherniku«, povemo le to: Ker so se igralci takrat precej dolgo pripravljali, smo mnogo pričakovali, toda to, kar smo videli, je naše pričakovanje daleč preseglo. In prav isti igralci iu še mnogo novih zdaj nočejo nay.iulov.iti, marveč nas |ireseneliti s št boljšim in zagotoviti moremo, da bo ta drama res nekaj edinstvenega in |»polnoma novega. Svetujemo še to: Poiščite »Bogoljuba« letnik l(>32 in vso povest |io-novno prečitajte, 20. maja jx>poltlne pa v Doin! Kakor čujemo, liodo dramo najbrž ponovili.
Razno
(Adlcšiči)
Letina je letos lepo kazala. Maj pa nam je ob svojem prihodu prinesel snega in mraza, kar sta pesebno občutila oreh in trta. Oreh je popolnoma odpovedal, trla pa napol, škoda je velika. Vreme pa tudi za ljudi ni prav zdravo. Veliko jih je občutilo, kaj je hripa. šolarjev včasih niti tretjina ni bila v Soli. Umrl pa je za liripo samo eden. Za pljučnico so umrli štirje, kar je tudi z vremenom v zvezi. Nesrečnih smrti pa lclos ni bilo kot lani. ko je neko dekle tako nesrečno padlo, da je umrlo, in ko je pet mater zadela kap. — Imamo ludi moški cerkveni zbor, ki ga vodi g. šolski upravitelj Srečko Kristan. Pel je o božiču in o veliki noči. Na belo nedeljo pa cclo na Preloki. Pa čeprav so odšli moški z doma, smo vseeno imeli ikmia peto sv mašo. Saj ženske tudi znajo. Torej dva cerkvena zbora imamo — za spremenil-« pa včasih še šolska mladina za|>oje pri sv. maši.
Gustav Strniša:
VINSKE GORICE
(Dalje.)
Zunaj je vsi- zasneženo iu žalostno. I oliko snegu ljudje že zdavnaj ne pomnijo « še vedno pada, padu ...
Btt&kn se mirno poslavlja od življenja in svoje rodne vasice. Samemu sclri se jc se jeseni čudil, dn ne je tako popravil in okrepil, otlknr je stanoval v Bockojcvi bajti, saj je že minilo tri leta. kar ni bilo Jože »lomov.
//daj bo ostala koč« zapuščena. Prosil jc starega župnika, ki ga je previdel, du je gospodarju i>i«ul in mu sporočil, da sc mu Buška za vse prav lepo zahvaljuje, saj mu je s svojo dobroto pripravil lepo starost in njegovi zadnji dnevi so bili vsi ožarjeni z zarjo miru in sreče.
Zdaj |>u mora iti. kajti že čuti, dn so lini dnevi šteti, še in še je naročal župniku, naj ne pozabi Jože lepo pozdraviti. Starček mu je vse obljubil in je Bočkajevemii kmalu pisni.
špeln stoji pri postelji umirajočega. Dobra ženica jc in mož se ji smili. Huda bo mu kuj pomagala. j>n sama ne ve, kaj naj stori. Kaj naj naredi človek j>ri smrtni potelji ,ko so bližji veličastna smrt pred katero je vse tako malenkostno in smešno, saj v njenem objemu zgine minljivo,st iu zavlada večnost.
lluška je s svetom obračunal in njegova duša jc vdana in mirna. Truden je, poluznprte «<"i sc mrtvo ozirajo okoli. Še živi duša v tele-•m, na njegovem obrazu trepete zadovol jni smehljaj. vesel je. da umira v tflj hišici, kakor go-
Franjo Neubauer:
Po mrazu
Kazko&ie, bujne, zdrave vijole zdaj delite, ob vrtu pa drevesa zamišljeno stoje.
Na vejah cvetje bujno zatrla je pomlad, pustila je drevesa l>rea nad na sladki sad.
Tako se zdi, da čujem z goric, bolesten krik: v obupno jadiiio žaloet /.alaplja se gornik.
i	Veselo so očesen
ozirala se s trt: tako pogled je ptiču-iz gnezdeč v svet uprt.
Viiu.^rad ves je z mrazom usodnim bil pokrit, gorniku pa ugasnil v očeh je jasni svit.
Ah, veste li, kako je, če se stemni v očeh, če zabesni po srcu, da vije se v boleh?!
Uničila je radost le ena sama noč! — Ti, Gospodar življenja pohiti na pomoč!
spodil r in ne kje pod kupom. Njegove misli hite po domačih |xilji!i iu logili v cerkvici na gričku in pri vsakem vaščanu posebej ter ga pozdravljajo, še na svojo zadnjo uro se tnko težko loči od svoje rodile vasice, ki jo je imčl tnko rad vse svoje življenje.
In poslavlja se od domače zemlje, od slednjega grma, od potokov, in drevja. Poslavlja se od njiv iu poljan in od zelenili vinogradov. Res je zunaj, v pricodi zima, a on jo sanja vso inlnflo, pomladno in veselo v mladem cvetju. In <xl take se jMkslavlja. Misli kijrc v njem, spomini vstajajo, ga še in še objemajo in um slikajo v duši same lepe slike.
Zavedo se, d« so mu opešale življenjske silo in da sc hitro bliža zadnja ura. Sjjočil sc bo in zasanjal lam pri svetem Jerneju kjer sta mir in tišina. Gledale ga bodo vinske gorice in sc m ti v soncu smehljale žive in prijazne. Ka-dnr bo dozorelo grozdje, ga bo pozdravljalo s svojimi vabečimi trsi in zarja mu bo nalivala na gomilo svojo bleščavo, dn bo čutil še v grobu milino in čar ljubljene domače zemlje.
Nenadoma se odpro vratu in v sobo stopi stari Snoji. Buška se začuden ozira v nekdanjega pivskega tovariša. Snop pa zvito mežika in privleče iz malho liter cvička, a i.z desnega žejia kozarce:
»Bučka! Prijatelj! Kaj hočeva? Slovo sc bliža, vsi tako pravijo, da ne boš več dolgo, laz pn trdim, dn še ne pojdeš! Izpijva gu merico, pa boš videl, da bo smrt kur pobegnila od tebe!«
Umirajoči jc žalostno odkimal z glavo: »Ne boni j)il! Ne maram priti pijan na drugi svel! Čudno bi me pogledu! božji Sodnik, te bi po vinu smrdeč stopil čez nebeški pragi«
Razno
(Rakitna)
Dne 30. maja, na Vnebohod, bodo priredili naši pevci, združeni r. borovniškim in preserskim zborom koncert. Nastopilo bo nad sto pcvcev in pevk, kjer bodo izvajali 22 pesmi raznih skladateljev. Ker kaj takega Rakitna še ni doživela, se občinstvo opozarja, da se koncerta udeleži ter dvorano napolni do zadnjega kotička. Program je zelc lep in bo torej veliko užitka. — Dne 13. maja smo po-kopali Jožela Rot st. Bil je globoko veren mož. Veliko let je bi! ludi cerkveni ključar in večkrat občinski odbornik. Pokoj njegovi duši!
Za novo cerkev (Preska pri Medvodah)
»Zgradimo novo cerkev na lepem in prostornem kraju nasproti župnišča«, to je bil sklep zadnjega zborovanja iaranov. Da bi sedanjo, za našo vedno naraščajočo župnijo innogo premajhno cerkev |»»pravili in širili, iz gospodarskih in tehničnih 07.irov nikakor ne kaže, ker stoji v gneči hiš in gospodarskih poslopij. Zato je sklep faranov, zgraditi in postaviti z božjo pomočjo nov, prostoren hram božji, zelo razveseljiv, v vseh ozirih ustrezajoč in edino pameten. Izvoljen je odbor, ki bo vodil akcijo za nabiranje prispevkov. Dal Bog, da bi se moglo kmalu z delom pričeti.
Birma — Zadnji niajnik (Davča)
V torek, 14. maja smo imeli birmo. Škofova prijaznost nas je tako očarala, da smo se le težko ločili od višjega pastirja. Pa tudi škof so v začetku pridige povedali, da so bili presenečeni nad lepoto in čistočo naše cerkve. — V petek, zadnjega majnika, bo prišel pomagat g. pater iz Loke.
Matere umirajo (Stopiče)
Vnaši fari letos bogato kosi smrt med družinskimi materami. V teku dobrega meseca smo pokopali kar štiri matere: v St. Joštu je umrla Marija Kože, ki je zapustila osem mladoletnih otrok, v Orehku Marija Gazvoda, mati šestih otrok, na Dol-žu Marija Kralj, ki je bila velika trpinka in je zapustila pet otrok-sirot. Minuli petek smo pa spremili v [;"ob Klančarjevo mater, Marijo Brulc iz Hrušice. Bila je šele 44 let stara, vedno zdrava in močna, a hripa in pljučnica sla jo štrli. Zapušča osem otrok, najstarejši sin bo letos končal gimna-
iNajibolj.šega sem kupil, kar ga ima ta krčmarski oderuh. I.e j>ij in bodi vesel, pa tisto znpojva od starčka in vinskih goric. Dobra volja je zdravje. Pa sape ne sineš prehitro spuščati! Samo sapo drži, pa še ne bo po tebi! Veš sapa je vse! Če sapo prehitro sjniščaš, ti je lahko zmanjka in že te pograbi teta smrt. Zato štedi s sapo in dihaj kolikor moreš jiočasi!«
Buška se je moral nasmehniti, a Snop je silil vanj in sam pil ter najiosled že skoraj izpraznil liter. Ostalo mu je še kakega pol kozarca, da je kar za javkal:
3kaj si boš mislil moj dragi, kaj boš dejal? Moj Bog, kp.r vsega sem sani požlanipal! Čemu nisi pil, ko sem li ga ponujal? Pa je steklo vino 1» mojem grlu kakor mastno olje, da še sam ne vem kdaj! K, to vino je res zapeljiva kapljica!«
Špela ga je tedaj potrepljnia po rami. češ, naj gre ven, ker ga nekdo pred hišo čaka in bi sc rad nekaj z njim pomenil.
Ko jc Snop odkrevsal. je brž vrata za njim zaklenila in pokleknila pred posteljo, da bi molila. Pri tem je mrmrala:
>Ubogi Buška, niti /daj ti ni prizanešeno, še nn zadnjo uro nimaš miril, ki si ga vendar potreben!«
Berač sc jc smehljal. Ni mu bilo neugodno, ker jc prišel Snop. ni sc jezil, no begal. Tudi bal se ni ničesar več. Bilo mu je, dn leži nn postelji mrtvo truplo, a duh živi in se jiogo-varja. Trupla ne čuti. čeprav ve, <!n ga ima in to mu je kar ugodno, saj ga je večkrat težko prcnašul po .svetu na svojih šibkih tenkih no-žicah.
Snoj) je obstal j>rcd liišo, ker ni nikogar opazil, je liotel brž nazaj k svojemu prijatelju,
da pristopijo krt čhmi. N« Vnebohod popoldne po ImrnicaT- V nedeljo, » maj« primfc naši pevci kostcert * Seat lerneju. Ob trdi popoldne »o vab i jeni vsi prijatelji lepe pesmi.
Lončarji
(Dolenjavas) Lončarska zadruga je imela v nedeljo svoj letni občni zbor Zopet smo slišali poročilo, kako naša star«, nekdaj tako cvetoča lončarska domača obrt propada Vzroki so različni, a predvsem nas ubija kovinsko posodje in p« »el'kl <lavlri 24,0 ie b,l° tol! veselejše poročilo načelnika g. Skulja, da |e novi okrajni načelnik g. dr. Brezigar ugodil naši prošnji in poenostavil nabavo obrtnega dovolila, kar nam bo vsaj nekaj pomagalo. Kot rešetarji, ki so tudi dobili od novega g načelnika polajšanje, tako se tudi tenčarji g načelniku zahvaljujemo! Lončarska je dandanes zares huda! Ko glino tepta, je lončar ves moker od truda in napora, ko pa robo raz peča, je pa često potrt od nejevolje, ker po cel leden zamudi po Primorju, kamor pelja lončeno robo. p>a l često ie po! voza domov pricitra. Sklenili smo kreniti tudi mi na moderno {»t in poskusili bomo raz-pečavati po železnici. Morda bo šlo?
Sinrt vzornega moža
(Rudnik pri Ljubljani) V lepem majniku je po dolgi bolezni, previden s svetimi zakramenti mirno zaspal dne 8. maja Meden Ivan. dobro znani kovaški mojster. Bil ]t dober gosfiodar in družinski oče. Bral jc rad katoliško časopisje, bi! je tud! naročnik Domoljuba. Naj mu sveti večn« luč!
Naši sadjarji
(Savinjska dolina) Pot me prinese oni dan v Sv. Pavel pri Preboldu. Srečam znanca, vnetega sadjarja, ki mi začne jjripovedovati: Obetali smo si izvrstno sadno letino. Toda hud mraz nas j« razočaral v naših upih. Slo je vse zgodnje sadje, črešnje, češplje, slive, orehi. »špingeljni« in tudi vinska trta je močno trpela. Hruške so itak malo nastavile. Jsblane pa še k sreči niso bile v cvetju. Od teh še največ pričakujemo. Sadjarska podružnica več let prav živahno deluje. Letos so se člani okorajžili in gradijo sadno sušilnico. Bo to čisto nekaj posebnega, sadna in hmeljska sušilnica obenem. Stavbo si bo vredno ogledati, ko bo gotova. Požrtvovalni člani si pomagajo na razne načine. Les in gramoz so larani darovali, sekali, vozili in gradili. Za kritje stroškov
pa pripravljajo prireditev, ki bo na Vnebohod po. poldne v gradu Prebold. Tudi lo bo nekaj izrednega. Narodna Igra »Naša kri« bo uprizorjen« na prostem na notranjem dvom idiličnega Prebolda. Pravijo, da nikomur «e bo žal, kdor se bo ta dm poda! v Prebold.
Novice
(Dev. Mar. v Polju)
V nedeljo, dne 2. junija, bo 180 naših nialih imelo svoj praznik. Prejeli bodo la dan prvič Jezusa v svoja srca Po sv. maši bo v domu pogostitev, popoldne pa temu dnevu primerna igrica. Z« pogostitev prvoobhaiaticev se bodo po vaseh nabirali prostovoljni denarni prispevki. — Junijsk« pobožnost v čast presv. Srcu Jezusovemu, I ako zvane »Bisernice«, ali »Vrtnice« so že tudi v mnogih slovenskih župnijah vpeljane. Letos jih pa zažnemo tudi v naši fari, kot duhovno obnovo za evharistični kongres. Začetek vsaki dau ob 8 zvečer. — Vineen-cijeva konferenca išče birmanske botre dvema de-čkorria revnih staršev. Kdor bi hotel prevzeli to samaritanslvo, naj se oglasi v župnišču — Za proslavo 25 letnice godbe prosvetnega društva je veliko zanimanje. Spored proslave objavimo v prihodnji številki.
Zrakoplov n« nezgod« (St. Janž)
Nedavno je prijadral na krožnem poletu i: Zagreba preko Novega mest«, Kočevja, Trebnjega aeroplan. Skoraj vsak dan vidimo enega takega : ptiča ali pa še več. Pa današnja ptica je imela nekako drugačno čvrčanje, kakor druge, in tudi vedno večja je postajala. Ko je aeroplanu odpovedal motor, se je spuščal nižje in nižje v lokih iščoč kraja pristanka Naenkrat pade na travnik prav ob potoku, četrt ure od St. Janža Z glavo, propelerjem, zadene ob jelšo ob potoku, podvije žalostno glavo, obstane in smrtno ranjen obleži m neha dihati, v aeroplanu sta bila pilot in njegov spremljevalec. Dobila sla le lahke praske, in gotovo morata biti vesela, da sta ostala pri življenju. Takoj se je zbralo na kraju nesreče mnogo ljudi, ki so gled-Ji aeroplan, oziroma njegove razvaline. Tem je sledila druga tropa, vse steze in pota so zaživela m kazala kakor živo selitev in rojenje mravelj okoli mravljišča. Vrli rudarji, iz štiri kilometre oddaljenega Krmelja, ki vedo, kij je nesreča, so prihiteli z no-silnicami meneč, da bodo morili reževa I i ranjence, 80 letni starček h bližnje vasice je prišel pokonci in rekel: »Tudi jaz sem prišel pogledal, aa bom poročal v nebesih svojim prednikom, k«j sem videl.
ti jo, najmlajši je komaj abodiL Združevali je v Mbi vse lastnosti dobre imtere: bila je razumna, modra, delavna, skrbna, pobožna mati svojim otrokom ia zvesta družica svojemu možu. ki je bivši razrešeni župan občine Smihel-Stopiče. Bila je in bo ostal« vzor matere in nič čudnega, saj se je hodila mesec za mesecem učit k najmodrejšetnu Uče-nikn pri obhajilni mizi. Za slovo ji je zaptH zbor novomeških dijakov. — Veliko si trpela. deUli in molila, zato Te je Bog tako zgodaj poklical k počitku. Saj prav«, verna kmečka slovenski mati miru prej ni deležna kot v večnosti. Zato počivaj v božjem objemu! — Prtostriim naše iskreno soz«lje!
Napredujemo!
(Zapoge)
Naša mala žujmii« je bolj skrit« kakor bi zaslužite. \sepovsod se poznajo znaki n«predka, ki ma siti huda gospodarska stiska ne more ustaviti koraka. 2t prvi pogled na lepo negovani polja in vzoru« gospodarska postopja kaže d« se prebiv«:-sfvo resno trudi za gospodarski napredek Že do ao imamo vaški vodovod, svojo kmetijsko poortiinico s poirebcinu stroji in gasihto društvo. Gasilci so s: nabaviti motorno brizgaino in zgradili <iva betonska rezervirja. ki hranita vsak 50 kub. metrov vode za prime- požira. Pripravljajo se tudi za zgraito gisibkega doma. Vas je dobila elektriko. Posebno iupjia cerkev je sedaj lepo razsvetljena. Cerkve« organizacije lepo napredujejo. Imamo Marijine drežbe za žene. deklet« m fant- ter Marijin vrtec Fantje ia dekleta so si pod vodstvom g. Pipana osnovah pred enim letom dober pevski zbor. ki kar dovršeno prepeva v cerkvi. Vsi se prav živahno pripravljamo na evharistični kongres v Ljubljani.
li doienjskik Benetk
(Kostanjevica) Zares je žalosien pogied po vinogradih. Slana j je grdo napravila. V nižjih legah je tako opusto-ŠV da bo komaj trta živa ostala. Orehi so do go- ! lega osmojeni in je uničen ves mladi les. Marsikatera ženica je s tem ob edini dohodek. — V nedeljo smo gledali slike o evharističnih kongresih. Kar trikrat je bila dvorana polna gledalcev m poslušalcev — To nedeljo je imel Marijin vrtec svoj paznik. Bil je slovesen sprejem v cerkvi Matere božje dobrega sveta. — Na Vnebohod se bo zopet začelo društveno življenje. Ta dan se namreč vrSi ustanovni občni zbor prosvetnega društva Na pro-
Eairm je tudi nekaj za razvedrilo. Vsi, katerim je j do poštenega prosvetnega deli. so povabljeni,
pa je bilo prepozno, kajti ie so bile duri zaklenjene.
tVranč babji! Pa bodi sam z njim! Ubogi revež, samo ena priča je navzoča pri tvoji smrti, pa še ta je stara baba! No, mirno počivaj, jaz sem ti redno želel samo dobro!«
Odšel je t vaško krčmo, kjer je še naprej popiva! in j>otem pozno popoldne kolovrati) doarior.
Ko je korakal za potokom, je začul navčka. Takoj je vedel, da zvoni BtiSki. Odkril se je in pričel glasno jokati, se križati in klicati berača po imenu.
Nebo je bilo jasno. Nad vso sneženo belino, je drhtela migljajoča se svetloba.
In Suop je Sel v tej bleščavi ves solzaa ia beden. V nemirnem si jan ju iskrečega »e ivja, ki je na lahno prlelo z drevja, je zaslutil dušo svojega prijatelja, vso svetlo in čudovito, ki se počasi trga od doma£e grude in tone r vil«ve.
Buika je imel lep pogreb. Pred grobom mu
spregovoril stari Šolski upravitelj v slovo. Primerjii ga je bednemu vrabčku, ki trpi in vztraja tudi čez zimo doma, prenaša mraz in lakoto toda nikoli ne pobegne r druge kraje, ker preveč IjiAi aroj dom.
Marsikateri vaščan je začutil, da g« j« nekaj zabolelo pri srcu, saj je ie ta ali oni iskal •reče v tujini, kjer je ni našel. A skromni pl-ianfiek berač Buška je ostal redno doma la v ■»odi ia nezgodi vztrajal v rodnem kraju.
TR ST J I DEL 1.
Rezika nuna več miru ne pokoja. Vednc jn rsa nemirna in komor se prestopi, *« ji <-U>-
zdeva, da se ljudje ozirajo za njo. da kažejo na njo s prstom, jo prezirajo se ji rogajo in ae nad njo zgledujejo. Hudo je, če človek začne v svoji razdvojenosti in ponižanju misliti o mnenju drugih, kajti le samota ga ne vznemirja. dočim ljudje marsikomu privoščijo nesrečo in so srečni, če ga morejo vleči po zobeh.
Rezika je dolgo skrivaj trpela. Silna bol jo je mučila za otrokom. pri katerem je našla svojo bedno srečo in za katerega se je hotela poslej žrtvovati in živeti zanj ter trpeti, samo, da bi bilo dete preskrbljeno.
Pa se ji je pripetila 5e ta nesreča, da je otrok umrl. In zdaj jo je trpinčilo mrko dolgočasje. Rada bi nekam pobegnila in se skrila prod »vetom.
Nekega dne je nepričakovano odšla iz vasi. Svojemu očetu ni nič povedala, kam gre, le toliko mu je omenila, da mu bo že Rjioročiia, kam gre, da ji bo lahko pisal, če se zgodi kaj posebnega.
St« rec je ves skruSen hodil okoli nje:
»Menda te ne hom nikoli več videl. Ne pozabi mene starca in •spomni se me včasih!«
Hčerka g® je predobro jmznala in njegovo tarnanje ji pač ni šlo do živega. Bi! je kakor vsi pijančki hitro gin jen, ali spet radburjen, rzhičen, ali do smrti žalosten. Vse je imel v eni vreči, smeh kakor jok, vzdihovanje in petje. Obljubila mn pa je, da mu bo, takoj ko dobi službo, redno pošiljala vsak mesec nekaj za pr«boij*»k.
In Easf.»pila je težko pot slovenske služkinje v tujini.
Spoznsla je greh. hI!« je razočarana, razdvojena m obupana. Njen oče je bil siromak. Kjfitbljer pijanec, H si ni zna! več pomagati.
Zato je biezupno šla v boj za obstanek. Vsilila si je misel, da nazaj ne sme, da ni poti, temveč, da mora dalje, pa če jc Se tako slaba m blatna cesta.
In hodila je od hiše do hiše ter se ponujala v službo. Naposled je prišla v neko bez-nico za natakarioo. Mnogo je pretrpela, a smehljajočega obraza je delala, stregla ljudom in se borila s svojo dobro vestjo, ki je ni zapustila, saj je imela nekdaj mater, dobro staro kmetico, ki je bila poštena kot zlato in ni poznala razdivjauoeti življenja.
In vzrajala je in ostala poštena. Videla ja prod seboj prepad strasti iu bala se je in ni hotela pasti vanj.
Kadar je največ trpela, se je »|»mnila ns svojega otroka, na nedolžno dete, ki ji je umrlo. In tudi misel nanj jo je krepila, da je molče trpela.
Njena duša je bila popolnoma zaj>uščena in srce ji je krvavelo. Oddaljena je bila od vseh okoli sebe. Večkrat ji je zaldMela pred duševnimi očmi slika njene nežne mladosti. In strmela je njena dušša v irmke gorice prijazne in lepe ter vse sončne. In na teh goricah je bilo rojeno vino, ki ga zdaj pijejo ljudje okoli nje, ti ogabneži, ki j.ih sovraži zavoljo njihove hot-ljivost-i in jih mora trpeti okoli sebe, se m o da sme živeti.
In ko je dolge noči pre!>dela in pretrpela, je večkrat začutila, da jo boli v prsih in jo duši. Noč na noč je morala poslušati umazanije razdivjani!! pijancev ter požirati dim smrdlivega tobaka. In večkrat jo je obšla omotica.
Neko noč je izpljunila kri. Otožno se jo nasmehnila, saj je zaslutila svoj konec. Tod«

II -ski:
Ob dvajsetletnici
svetovne morije
(Nadaljevanje)
V	Tjunienu sem sreial mnogo znanih in še več neznanih mi Slovencev. Tam so že bili Braiina, »feldvebel« Lah, Skapin iz Vrabč pri Vipavi in 5e drugi, ki jih bom pozneje imenoval. »Sestra« avstrijskega Rdečega križa je obiskala tudi to taborišče, in so prejeli od nje mnogi ujetniki ogrinj&la, hlače, tople čepice itd. Že prvi večer sem slišal ujetnike pripovedovati, da v Tjumenu ne ostanemo dolgo in da se po posredovanju srbske vlade vsi Srbi, Hrvatje in Slovenci skoraj odpeljemo na jug Rusije. — Drugi dan sem zagJedal v neki taboriški baraki prijatelja Franca Pirca iz Črnega vrha nad Idrijo, i udi krojača Slovenca VaJiča je iz Marij inska privedla usoda v Tjumen. Potožil mi je, ker so mu »neznanci« prejšnji večer strgali z avstrijske čepice značko (rozeto) »Franceta Jožeta«. V našo barako so doseli nadalje Švagelj iz Lož, učitelja Vrezec in Štrukelj, Pipan iz Planine. Zadnji 1111 je povedal, da sla moj bratranec Uršič iz St Vida in Premrl padla na bojišču. — Dne 2ij. februarja 1916 popoldne sem obiskal v taboriški bolnišnici tam zaposlenega medicinca Zarnido iz Ljubljane. On mi je sporočil, da sta odšla v Tjumen tudi moja finančna pomočnika Kadunc in Ciabrovšek. Od Zamide sem zvedel, da je padel na italijanski fronti sin ranjkega kranjskega deželnega glavarja dr. šušteršiča. Pa tudi oba sinova pokojnega višjega šolskega nadzornika in pisatelja Franca Levca sta dala življenje za domovino. Dr. šušteršič bi bil jx> svojih visokih zvezah, ki jih je kot deželni glavar imel, svojemu sinu lahko preskrbel varnejše mesto. Dr. šušteršič se torej ni samo zavzemal za vojno - koliko ]>a jih je bilo javno takrat proti? — temveč je tudi žrtvoval za njo svoje najdražje. V tem pogledu dr. Su-Meršiča še danes spoštujem in občudujem. Slava njegovemu spominu)
Tjumenski časopis »Jermak« z dne 17. februarja 1016 [»udarja, da bi mogla Rusija zalagati s svojimi ribami vso Evropo, da pa se godi ravno narobe. Samo dva milijona pudov rib Rusi letno izvažajo, nad 17 milijonov [>udov pa uvažajo. Sveže ribe prihajajo iz Nemčije, solene in prekajene pa iz Anglije in Norveške.
V	TjiHnemi sem srečal tiste dni tudi sledeče
ujetnike: Slaparja, Kramarja, Iijaša, Tomana, Oa-btrovška, Marklja, Riglerja, Krapeža, Seričaria, Božiča, Jerctino. Blazinška, Slano, Biželja. Eržena, Bitenca, Paivšiča, Benkoviča, Jenfcota, Bajca, Faga-nela, Kadunca, Blagojneta, Tacerja, Flerina, Tavčarja z Jesenic, kmeta Trilerja nekje iz škofjeloških hribov in še mnoge druge, ki jim imena ne vem ali pa jih nočem imenovati.
Kako nam je bilo v velikem ujetniškem taborišču v Tjunienu? Tako glede hrane, kakor tudi glede stanovanja in obleke je štlo za silo naprej, seveda ne brez — mrčesa. Večina ujetnikov je že nekaj prislužila mi redki so bili popolnoma brez cvenka v žepu. Taboriška prodajalna, ki jo je "O-dil ruski poročnik, je izkazovala velik promet in obilen čisti dobiček. Povedali so mi, da so v tej prodajalnioi prodali mesečno za več kot 30.000 rabljev.
V barakah smo bili razdeljeni po narodnosti: Slovenci skupaj, Hrvatje skupaj in tako tudi drugi Slovani. V štirih barakah so živeli ločeno tisti ujetniki, večinoma Srbi, ki so se javili v srbsko prostovoljsko (dobrovoljniško) divizijo. Naj povem čisto odkrito, da je na splošno vladala med neredkimi Slovenci in Hrvaiti na eni, in dobrovoljci na drugi strani precejšnja napetost. Mnogi Slovenci in Hrvatje nikakor niso mogli verjeli, da Avstiiie, kakor je bila, ne bo več. Ne samo grda prerekanja, temveč tudi krvavi pretepi so bili med jugoslovanskimi brati na dnevnem redu. Ko sem skušal miriti, so me nekateri moji ljubi Avstrijci nakurili z raznimi, ne posebno blagodonečimi priimki, so se me ogibali, kakor steklega psa, mi grozili, da sem že tolikrat in tolikrat napisan v raznih »notezih« kot srbofil, ki ga je treba že v Rusiji spraviti na drugi svet. Slapar mi je nekoč prijateljsko razodel, kaj golovi ljudje nameravajo z menoj. Tako sem se usodnega večera pravočasno umaknil in ušel smrti.
Precej velika družba Slovencev, v kateri so se dobro počutili tudi neki člani neke takratne slovenske telovadne organizacije — imena imam napisana — je govorila v tjumenski slovenski baraki največ po nemško in mislila in razpravljala zagrizeno |x> avstrijsko.
Srbski dobrovoljci so tupatam stopili tudi v slovensko barako in ponujali to in ono naprodaj. Odpravljali so se v Odeso in na tronto iy radi bi prišli do denarja. Neredko pa so ti ljudje, ki niso nikomur žalega storili in ki so hoteli prostovoljno tvegati življenje za svobodo vseh Jugoslovanov, ti junaki torej, so odšli večkrat iz slovenske in hrvaške barake s krvavo glavo. Ko sva nekega dne s kmetom
Trilerjem ponovno obsodila vojaka nevredno div-jaStvo, se je slovenski četovodja ob pritrjevanju avstrijsko misleče družbice, o kateri sem ravno prej govoril, navalil na naju, grozeč in zahtevajoč, da izgineva iz slovenske barake in greva med oj>an-karje. Danes mi ni žal, da sem bil na strani opan-karjev, in sicer z vsem svojim srcem prej, kot tisti, ki so me v sibirskem Tjumenu med »opankarje« pošiljali. Boli pa me, da so imeli neredki opisanih in podobnih ljudi tudi pozneje v povojni dobi moč in priliko, da so delali meni, ki sem se v ruskem uietništvo za Srbijo, za srbski narod in za zmago srbskega orožja z besedo in peresom izpostavljal do skrajnosti, velike in nezaslužene krivice. Naj jjovem še to: Za Srbijo sein se pred in med vojno v prvi vrsti navduševal zato, ker sem videl v njej najbolj demokratično državo v Evropi in ker sem bil trdno prepričan, da bosta v novi, vsem narodom do pike pravični veliki Jugoslaviji f>od svobodnim žezlom slavne vladarske hiše Karadjordjevičev najbolje obvarovana tako moja katoliška vera, kakor tudi moj dragi narod slovenski.
Nekaj podrobnosti! Dne 4. marca 1916 je šel ruski jjoročnik z nekim civilistom po barakah ter vpraševal, kdo hoče v Odeso in nato v boj za Srbijo. V baraki sem čul tudi ta odgovor: »Ne gremo! Mi smo Avstrijci, mi smo avstrijska armada.« — Tovariš Senčar mi je povedal tole: Polkovnik Sedlaček od 28. peš pol k a je bil nekaj ranjen in so ga ua njegovo zahtevo morali vojaki nositi na nosilirici. Ko pa so začeli padati šrapneli, in se je gospodu oficirju videla nošnja prejx>časna, je skočil z nosilnice in sam hitro bežal v varno za-vetje. — Dopisnik iz Jalutogorska se v »Jermaku« pritožuje, da se tamošnje gospe in gospodične sprehajajo z avstrijskimi vojnimi ujetniki in hodijo z njimi celo na plesne prireditve prostovoljnega gasilnega društva. — Dne 20. marca 1916 je došlo iz Novo Nikolajevska v Tjumen novih 120 Slovencev, med njimi tudi Božič, Blazinšek, Biželj in Eržen. Blazinšek mi je pokazal karto, naslovljeno na ujetnika Čibeja, kjer mu žena iz Vipavskega sporoča, da je 21. aprila 1915 po silnih težavah povila hčerko, in ga prosi, naj se varuje, da pride domov zdrav in da bo mogel preživljati otroke in njo. Čudna usoda in čuden slučaj, zakaj, kakor sem že omenil v »Spominih«, smo ravno tega dne, leta ia meseca, torej 2i. 5. 1915, izročili materi zemlji na pokopališču v daljnem Bijsku njenega moža Franca Ci-beja iz Skrilj pri Ajdovščini. — Dne 26 marca 1916 je došei v taborišče bataljon ruskih vojakov na vežbanje.	(Dalje prihodnjič.)
molčala je in skrivala svojo bolečino ter ostala vesela in prijasna natakarica Rezika. Bala se je, dn bi ne zgubila Se tega kosca kruha, zlasti fie, ker ji je oče pisal, da je nekaj bolan in um je zdaj še pogosteje pošiljala, kolikor je sploh mogla.
Za mestom ob vodi se dvigajo mrke tvor-nice. Železne fužine so to, kamor prihaja dan nn dan na tisoče življenj, ki jih zveče-r spet izbruhnejo, mrke, trudne in kakor pijane.
l.n med temi sužnji strojev je tudi kovač Martin. Sam s seboj trpi in dela ter se jezi nad svojo usodo. Večkrat ga buri misel, kako neumen je bil, da je zapustil in zaprl svojo ko-vačnico ob cesti, kjer je imel jasno sončno življenje v zlati naravi in kjer je njegovo kladivo peilo vse drugače in udarjalo po taktu tistega življenja, ki jo valovalo tam zunaj v zdravi božji prirodi.
In če je bil tam truden od dela, je vrgel kladivo v kot in se trenutno /.ar/,rl na zlate vinske gorice. Kakor bi mu jionujale iz jasne sin-jine svoj kipeči najjoj mu je bilo, ko jih je zrl in kmalu je spet pograbil kladivo in udaril po nakovalu, da jc zapelo še liolj jekleno in trdo toda zveneče in veselo.
Zdaj ga je zasužnjila tvornica, da ne more nazaj, faibrika mu dan na dan s vojimi stroji sesa njegovo svežo kri. In on trpi in se bori, se trga od teh železnih zveri in' poslavlja, a vendar se vrača. Ne/.naiie tipalke ga objemajo vedno silucje, vedno šibkejšega so čuti pred to jekleno močjo.
Martin premišljuje dan na dan, sklepa in proudarja, resno namerava nazaj, saj ga čaka hovačnica in kar vidi jo pod bregom, vso široko i« čr»o. kakor stnro koklio. ki vabi svoje mla-
diče, naj pobegnejo pod njeno okrilje. Nazaduje se že boji, da bi res ne ostul, čeprav čuti še dovolj moči.
V sobotah pa pije. Vsako soboto zvečer pije, da laže pozabi, saj mu Rezikina slika ne gre iz spomina in tudi vino je ne izbriše. Jasno sije pred njim vsa mlada in živa, da ga boli srce.
»Pojdi, greva v krčmo pri »Zluteni trsu«, tam je mlada r- takarica, ki je zelo prijazna, pa z vaših krajev je monda doma, saj jo zavija prav po dolenjsko,« je dejal nek sobotni večer Martinu njegov tovariš Tomač.
In šla sta mimo mračnih tvorniških hiš, ki so ju zrle tuje in hladile.
»Kako je tu vse mrzlo in sovražno!« je dahnil kovač, ki je bil vojen večerov na deželi, sanjarjenja v prirodi jn veselega dirugovanja v njenem objemu.
>In vendar ne moreš proč!« ga je zbodel Tomač.
»Kmalu |jojdeiii!« se jc nasmehnil Martin. »Pojdem in ne vrnem se nikoli več!« Samemu sebi nečem priznati, da sem odšel od domu zavoljo ženske, ki sem jo ljubil in vendar je tokol«
»Pusti babe, vse so enake!« je mrko dejal Tomač, ki ni imel sreče v ljubezni.
In dospela sta v nizko krčmo v zapuščeni ulici. Martin je hotel samo piti, da bi vsaj trenutno nekoliko pozabil svojo bolečino, saj mu je v tej m nižini velikega mesta še bolj globoko segla v srce in gu mučila, ker se jc njegovi razočarani ljubezni še pridružilo domoiožje.
Ko s ta vstopila in prlsedla k mizi, mladenič natakarice niti pogledal ni. Ni se brigal za druge ženske, čeprav je vedel, da je z Resiko za vedno vse končano.
Natakarica se je ozrl« vanj, prebledela. ga še enkrat pogledala bliže in komaj slišno šepnila:
»Martin! Ti tukaj?«
»Rezika, ali je mogoče?«
Otožno se mu je nasmehnili!.
Pogledal je okoli sebe in videl same izpite iu izžete obraze. Zaškrtnl je z zobmi in vstal. Začutil je nekaj težkega in ogabnega. Hotel je pobegniti iz tega brloga, kjer je bila ona, ki jo je še vedno nosil v svojem srcu.
»Pojdem!«
Mrko je spregovoril in hlastno, kakor bi samega sebe priganjal, naj ne odlaša, temveč naj pobegne odtod.
Ona ga je prosila vsa bleda in prepadi-na.
»Posedi vendar, jjoenkaj nekoliko! Tako rada bi se kaj pogovorila s teboj, saj se ti ven-rfbr tako ne mudi!«
Solza ji je zablestela v očesu ter ji zdrknila po bledem obrnzu in zasijala na njeni zgornji ustnici kakor blesketajoč rubin.
Zvedavo se je zazrl vanjo in pogoltnil jezo iu bolečino. Kako shujšana je bila, le ujena temnomo<lre oči so še vedno žarele v mladem sijaju globoke in čiste liki jezerska gladina. In spet se je spomnil na njo, na ljubko mladenko, hitečo preko travnika boso in cvetočo kakor rožna pomlad. Bolestno ji je dejal:
»še to, Rezika, ali je mogoče, tudi to? Ali ti ni bilo dovolj tiste sramote? Ali te ni očistilo prvo spoznanje? Ali si pozabila nn svoja dete? Prepričan sem bil, da ti bo ta angel ostal ostal v življenju varnih, če tudi je legel r grob.«
Zardela Je in mu resno, toda mirno odgovorila:
(Dn.lje prihodnji«).
Današnja sovjetska Rusija
(Nadaljevanje.)
Prvo mesto v sovjetski knjižni proizvodnji zavzemajo Leninovi spisi in spisi o Leninu. Samo teh so vrgli med ruske mase nad 50 milijonov izvodov. Za tem pridejo Marxova in Engelsova dela ter dela drugih marksistov, v kolikor seveda prijajo boljševizmu. Ogromno večino izdanj tvorijo seveda neštete propagandne brošure, ki na eni strani proslavljajo vse, kar gre boljševizmu v račune, vse drugo pa prostaško psujejo. Ne moremo se tedaj čuditi, če so rusko množice vkljub jako nizki ceni (7—8 kopejk za 1 tiskov, polo) do grla site te večno se ponavljajoče pesmi, zato je zasebnih kupcev za to književnost tudi izredno malo. Gmotna in stanovanjska beda seveda tudi ne pospešujeta zasebnega kupovanja tega političnega tiska, pač pa gredo ogromne množine po ljudskih knjižnicah, šolah, klubih in drugih organizacijah, ki imajo vse namen prepojiti mase s komunističnim duhom. Celo bolj-seviškega leposlovja se ljudstvo brani, saj tudi velika večina tega goni dan za duem isto lajno: padec carizma
ogledalo za »objektivuit opis dogodkov.« Na vest. sovjetskih listov se nepristranski opazovalec ua more nikoli zanesti kajti vse so veduo prikrojene le za propagando in kar jim ne prija, za molče ali pa naravnost utaje. Posebno težko stališče imajo inozemski dopisniki svojih listov ker je strogo prepovedano vsako samolastno poizvedovanje po čemerkoli. Vsi listi so preplavljeni z neznosno samohvalo in kričavim proslavljanjem najneznat-nejših boljševiških uspehov. Tudi polemik, ki diijojo drugemu časopisju potrebno živahnost, sovjetski listi ne poznajo, kajti te so vodijo navadno v raznih organizacijah.
Glavna sovjetska lista sta že vsa leta »Izvestija-: in »Pravda;, razen teh pa izhaja seveda še cela vrsta velikih listov za posamezne stanove, kakor »Krestjanskaja Gaze ta: (Kmetijski list), »Rabočaja Gazela (Delavski list), »Krasnaja Gazeta (Hdeči list), »Trud«- (Delo. glasilo strokovnih organizacij), »Za industrijalizaciju (glasilo komisarijata za težko industrijo) itd. Vseli listov je izhajalo že 11)28. leta 553, ki so imeli nad 8 milijonov izvodov naklade, dočim jih je izhajalo v carski Rusiji 1. 1013. samo 535 v dva in pol milijona izvodili. Izza dobe načrtnega gospodarstvu se je pa časopisje še neverjetno
in zmago revolucije. Zasebniki kupujejo še največ na- j	iazširilo (že I. 11130. je imela SSSR samo dnevnikov 581.
božue knjige, kolikor jih je bilo doslej »ploh dobiti (se- j	0(j o.ot neruskih).
daj je ves nabožni tisk sploh ustavljen), čeprav jim | j»rav posebno zanimivo poglavje sovjetskega caso-
država vsiljuje od vseh strani protiverske, razen tega pa ,	pjaja je tako zvana »samokritika , na katero se boljše-
segajo v vedno večji meri tudi po onih vodilnih pred- j	viki tako radi sklicujejo, če se jim očita dušenje tiskov-
vojnih ruskih pisateljih, ki so našli milost v boljševiških j	no svotiode. lies je. kritika vseh oblasti iti oblastnikov
ačeh ter niso prepovedani. Velika večina ruskega tiska ima že od nekdaj skrajno slabo zunanjo obliko, vendar so izdali boljševiki nekatera večja in važnejša dela tudi v krasni in vzorni opremi.
Jako pridno segajo Rusi danes tudi po oni peščici inozemskih knjig, ki so imele to srečo, da lo našle milost
jo v vseh listih dovoljena, a seveda strogo v mejah strankine discipline in kolikor gre to v račun diktatorjev Kritizira se lahko državo, uredništvo, korupcijo itd., niti črke pa seveda ne sine nihče črhniti proti stranki, kajti to jo treba vedno, povsod in brezpogojno hvalisali, kajti lo njeni sklepi smejo biti izhodišče za kritiko drugih
boljeviških cenzorjev. Najvišjo cenzuro vodi >0 lavi it-. ; ust«nov. To je ena najbolj pretkanih uvedb lmljševikov, . se n® t,9ka v sovjetski Rusiji brez njegove odobritve j kajti z njo so si ustvarili sijajno orožje za obvladovanje in nobena tiskovina ne prispe v Rusijo brez njegovega | ogromne države, obenem pa ustvarili neškodljiv strolo-uovoljeuja. \ tem pogledu je Rusija naravnost nepro- f vod za ljudsko nezadovoljstvo. Razni sovjetski listi so iušno zaprta pred zunanjim svetom, kajti boljševiki ima- | imeli že 1. 1929. nad 400.000 dopisnikov iz delavskih in
ustanovah prostrane nadzorstvo
jo očividno nepopisen strah pred vsemi neboljševiškimi j kmetskih vrst prav po vseh kotih in ustanova nazori. V tem pogledu je silno orožje v rokah sovjetov države in ti dopisniki so potem najsijajnejše m monopolizacija vse zunanje trgovine ter popolna de-
narna zapora, toda boljševikom niti to ne zadostuje. Vsaka tiskovna pošiljatev iz inozemstva prispe najprej v »Glavlit', kjer se skrbno pregleda. Večino stvari pošlje že la sam nazaj ali pa kratko in malo uniči, zato se uvaža v Rusijo v glavnem le inozemsko komunistično slovstvo, razen tistega seveda, ki L'a nujno potrebujejo razni sovjetski zjianstveni zavodi.
Ze iz povedanega bo razviden tudi položaj časopisja v sovjetski Rusiji. 0 kakršnikoli svobodi časopisja tam seveda ni niti govora. Ze takoj v početku boljševigkega gospodstva so bili prepovedani brez izjeme vsi nekomunistični ilsfi iu nobena stvar ni bila tako radikalno uničena, kot ravno predvojno časopisje. »Izvestija«, glasilo CIK-a, so takoj v začetku sovjetske vlade izjavila: »Mnenj odslej ne more in ne sme biti več. Uradna obvestila morajo zadostovati... Proletarijat more imeti eno samo idejo in razen te morajo vse druge molčati.c Celo delavski listi nimajo v sovjetski Rusiji prav nobene svobode. Najlepši dokaz temu je n. pr. sam Ti-ocki, ki cela leta ni mogel nikjer objaviti niti ene vrste. Cenzura je neprimerno hujša nego je bila pod carji in neljube časnikarje iztoče kratko in malo — Ceki, ki hitro obračuna z njimi. Napram vestem iz inozemstva je sovjetska Rusija zaprta tako neprodušno kot kaka izolacijska baraka m objaviti se sme samo tisto in tako, kakor je všeč oblastnikom, zato po ruskih listih kar mrgoli potvorb. Prav vsi lisli so seveda prepojeni z boljševiško politiko, ne izvzemši športnih, tehničnih, leposlovnih i. dr. listov ki se drugod izogibajo politike. Zato so sovejski listi tudi izredno enolični in dolgočasni ter sličijo našim uradnim listom. Večina listov je napolnjena z uradnimi odloki,, sklepi m zapisniki raznih boljševiških ustanov itd To dolgočasnost skušajo poživiti s frazastimi pretiravanji in napihnjenim besedičenjem, pri čemer so tudi laži jako priljubljeno sredstvo. Kuzmičev izrečno poudarja: Poročevalska služba io sredstvo razrednega boja. no pa 8*
nad uradi in podjetji, organizacijami in posamezniki. Bedasti carizem se je najbolj bal tega, da ne bi prodrle vesti o raznih uradnih zlorabah v javnost, zalo se je tedaj lahko brez skrbi kradlo, mnogo pametnejši sovjeti so pa hitro spoznali, da jim ravno objavljanje raznih nerodnosti lahko sijajno služi pri obvladovanju in vodstvu uprave ter gospodarstva, skrbno pa seveda pazijo, da se objavljajo le take stvari in v taki obliki, da ni kakorkoli ogrožena veljava stranke. Gorje, če l>i se skušal kdo dotakniti te ali pa uradnih odredb vlade. Ti dopisniki listov so za stranko in za državo prav tako važni kot Čeka, kajti ravno s pomočjo teh •Rabkorov (delavskih dopisnikov) in »Selkorov« (kmetiških dopisnikov) lahko stalno odkrivajo gnilobo, ki se ugnezdi po raznih, zlasti oddaljenih uradih, podjetjih in organizacijah. Taki objavi sledi potem navadno zapor in stroga obsodim napadenega. Le redko se seveda prigodi, da se napade v listih tudi kak član stranke, kvečjemu taki, ki stoje že pred izključitvijo, ker služi to lahko potem za opravičilo izključitve. Tako imata stranka in država od te ustanove v vsakem pogledu le korist.
Delavski in kmečki dopisniki, na katere so sovjeti tako ponosni, so v načelu gotovo zdrava ustanova, toda v boljševiških rokah se je tudi ta le preveč izpremenlla v ogromno mrežo denuncijantov in vohunov, a la samokritika* je v veliki meri sovjetom le orožje /.a toror poslednja je pa strašna demoralizacija javnega življenja' Po sovjetskih listih kar mrgoli ovadb teh dopisnikov, kdo se je tajno cerkveno poročil, kdo je pil --vodko« (žganje) s kakim kulakoin, kateri uradnik je koga nadrl
11 sv°i® °foke moliti itd. Ni čuda, če ljudstvo te ovaduhe strašno sovraži in se jih boji, ker svoj položaj le prepogosto podlo zlorabljajo. Nešteto jih zato pobijejo in neprestano se dogajajo atentati nanje. Oblasti jih pa seveda skrbno varujejo ter podpirajo iti tako dopisni«vo jo navadno na,uspešnejše 3,.edH(v() yA nage, llapredek
(Dalje prihodnjič.)
razno
Dtlavakt plače nia« y predilnici tekstilne tovar« Zdenka in Comp. v M«rj. boru se je delo že pričelo , tkalnici se pa pričelo 3. maja. Kakor 9nio že pri odpustu delavslva domne. vali, da se bo izvršila pri jx>novnem sprejemu kaka tzprememba. tako s« j« tu. di zgodilo. Podjetje je znižalo v predilnici vsem delavcem mezdo za H) odstotkov. Povprečna mezda najboljših delavcev je bila dosedaj 150 Din na ur0l večina je zaslužila zaradi raznih odtegljajev še dokaj manj.
Ker ic brei pravega vzroka odpustila tri delavske zaupnike, je bil« uprava rudnika Trepč« kaznovana z globo 3000 Din.
Novo uredbo o zaposlitvi inozemcev v Jugoslaviji ie izdalo socialna ministrstvo
Spomenico proii oboroževanju, proti izdelovanju in trgovini orožja, ki so po iz Angi-J poslali v 7enevo. ie podpisalo b:di 16 škofov.
Udeon delavcev. Nemška vlada je odredila, da -sc- mora WM«HI nezaposlenih delavcev v 1'osaarju preselili v Vzhodno Priisi-jo in tam zaposliti. Delavci pa so s tem nezadovoljni in se hočejo priložili na mednarodno sodišče, ki še posluje v Saarhriickcnu, da reši | o ljudskem glasovanju nastala s|>onia vprašanja.
Raaprava o zakonski zagotovitvi cen in rae;d se je pričela v Švicarski skupščini. Predlog zahteva. da se ustavno in zakonito izvede boj proti zniževanje mezd, da s« sklene varstvo cen. da se prezadolžcnim obrtniškim in kmetijskim poJ-:etjem v svrho razbremenitve dovoli pomoč, da se uvede zadostno zavarovanje za nezaposlene in uredi nadzorstvo nad liar-teli in trusti.
Po volitvah v kanton-ske (deželne) vlade v švicarskem Bazlu štej« novi vladni svet med 7 člani štiri socialiste.
Pisarna socialistične internacionale se jc preselila v belgijski Bruselj.
Umrl je češkoslovaški socialnodemokratični poslanec Rudolf Jaroš, p» poklicu usn|ar.
O? je vino brez cene. V Kaliforniji leži mestece Smallfort, središče vinorodne pokrajine. Tam imajo toliko vina, da nima nobene cene — voda ali pa vino, to je tam vseeno. Tako je prišlo, da so lam nedavno odprli tri kopališča, kjer se človek lahko okoplje v vinu. Kopel 'raja ]X)1 ure, po kopeli |» vino izlijejo in napolnijo kopališče z novim vinom. Te kopeli imajo tamkajšnji zdravniki za jako zdravilne.
Jej z leseno žlico. « govori z zlatimi uslnu.
Bter. fcl
»DOMOLJUB«, Čne 22. mftja i«58.
Stfaa 279
DROBTME
Kako bodo prisil do pratsogovirtfai pod morjem. jEe pred šestimi leti so nameravali izvesti drzen tehnični načrt, kar so pa takrat razne okoliščine preprečile, tako, da so ga šele danes lakira »pet V^eli v n*«- Ore za izkoriščanje premogovnega le-tišča med silovitimi pečinami na dnu morja, in »icer v bližini mesta S&hatn v angleški grofiji Dur-ham. Baž zaradi te njegove kge ga do danes niso mogH spraviti v obrat. Voda vdira skozi pečevje neprestano v premogovne sklade, 4000 hI vsako minuto in boju s tem vodovjem delavci niso bili kos. Angleški bogataš, ki je posestnik tega ozemlja, je šaman pozival odlične ameriške in angleške strokovnjake, da bi mu našli kakšno uporabno metodo za dvig tega bogastva. Nelsi zemljemerec iz Onforda Je končno izdelal načrt, ki ga hočejo sedai uresničiti. Način obstoji v tem, tfi bodo zamašili razlike in luknje v pečevju, skozi katere vdira voda v premogovnik. To se bo zgodilo tudi z nevidnimi in nedostopnimi razpokami. Vodo, ki se pretaka v iklade črnega diamanta, bodo spremenili — v led in ta oklep jih bo ščitil pred nadaljnjo poplavo. Že pred daljšim časom so inženerja izvrtati 100 m globok in 20 cm širok rov. Skozi to luknjo eo po-greznili v zemljo ček) vrsto aparatov za umetno proizvajanje mraza. Ti aparati ae po določenem času znova napolnijo s primerno kemično tekočino. Uspeh je bil dober, toda vsa naprava bo z drugimi pripravami požrla milijon funtov šterlingov. šele tretje leto bo začel dajati premogovnik dobiček — ta pa bo znaten, zakaj v tem položaju bo premogovnik že vrgel milijon ton premoga na leto in to najmanj skozi sto let.
Boj med polipom in otrokom. Iz francoske Niče
Eročaio o naslednjem groznem dogodku, ki pa se hvala Bogu srečno končal. V bližnjem kopališču Levandou so domači ribiči v veliki, z vodo napolnjeni posodi razstavili polipa z osmimi Spalka-
Fratijo Houbaueari
V majnik
V majnik pojdem 8eee livade, 8koa zelenje hoet, čred' pri rod« si pai&fcui srečo in prostost
Pojdem kakor jedem silen, kd od žeje gnan pot »i pribori čez goro iri skoz goed teman.
Stopim na planjavo Širno, kjer Sismi potofc, nad menoj bo sonce jasno in visok obok.
Kakor akno ee široko prsi m« oclpro in pomladne sveže sape vame se vlijo.
Peeem, ljubljenka najiepSa iz mladostnih dni, kakor struna mi srebrna (listo zazveni.
Pesem o svobodi zlati ti mi spet zapoj, tla še enkrat bo v življenju krasen majnik moji
50% popust na ieleznicah, avijonih in parobrodih. Bogat razpored, resni razstavljam, velika izbira industrijskih in obrtnih proizvodov. Najbol]ia priložnost za vsakega trgovca, da tu izvrši svoja naročila.
XV. vet esejem v Ljubljani I.—II. junija 1935
mi tako zvanega OMopus. To so velike morske živali, ki imajo osem ali deset nog, okrog ust pa vrsto lovk, s katerimi se primejo žrtve. Vsi ti gtavonožci «o roparske živali in nevarni, ker svojo žrtev s svojimi lovkami prepletejo, stisnejo in zaduše. Okt-opusa so ribiči ujeli v mrežo. Ta vrsta živali je tam zelo redka. Zato so jo radovedni ljudje kar drli gledat m se drenjali okrog posode z morskim velikanom. Med njimi je bil tudi majhen petletni po bič, ki je v svoji otroški radovednosti stegnil roko v posodo ter hotel potinatj žival. Oktopus pa p. je hitro zapazil in že so njegove strašne lovke ukienile roko majhnega, jokajočega dečka. Drugi ljudje so feveda takoj priskočili na pomoč ter so hoteli deč: *o«o roko reš-Ui iz iz smrtonosnega objema. Vlekli
so in se trudili, oa laže bi bili dečka raztrgali, kakor pa polipa i risilili. da bi bil izpustil svojo žrtev. Polipove lovke so vedno bolj objemale ludi ostale dele dečkovega telsa ter ga skušale potegniti pod vodo. Ženske so vreščale, dečkova mati je omedlela. Kar je priskočil na pomoč mlad delavec, ki je s svojim ostrim nožem začel rezati polipove lovke, kar seveda ni bilo brez nevarnosti za rešitelja. Vendar se je posrečilo na ta način rešiti malega dečka, ki je medtem seveda že izgubil zavest.
Poročen, nc da bi vede!. V občinski urad v Za.aegerszegu (Madžarska) je prišel te dni učitelj Bela Czupon ln bolel vedeti, da-li ga Imajo tam zapisanega kot zakonskega moža. Pogledali so v matrike in so ugotovili, da s« ie poiročil 17. Aaorila
NAZNANILA
11 V Koticno 25. in nedeljo 26. maja igrajo v drami Gregorinovo pasijonsko dramo »V času obiska-nja«. Drama je zelo pretresljiva, v njej ao prekrasni prisori, ki slikajo Jezusovo delovanje, njegovo obsodbo in smrl. Globoko zajeta snov kaže tudi spojne razmere tedanjega časa, oblast judovskih duhovnikov in težo rimskega jarma. Drama jc sijajno opremljena, prizori so izredno slikoviti. V delu sodeluje 90 ljudi. Osebo Jezusa predstavlja g. Gre-gorin, Marijo ga. Marija Vera. Izmed dam sodelu-ta še ga Nablocka kot Magdalena, in gdč. Slavčeva kot Mirjam. V večjih moških vlogah nastopijo gg. Levar — Pilat, Cesar — Kajfa, Potokar — Amina-
Sadok, Pianeckv — ina — Peter, Dre-novec — Petronij ter ves ostali moški ansambel.
Gamaliel, Jerman — Juda, Bratina — Peter, — Petronij
Dramo je zrežiral avtor g. Gregorin. Cene so znižane dramske
n Družba »Otrok Brezmadežne« v Lichtentkur-novem zavodu obhaja v nedeljo 2. junija ob 3 po-
poldne 50 letnico svoje ustanovitve. Iskreno vabimo k tej proslavi tudi vse one članice, ki jih vsled nepoznanih naslovov ne moremo drugače obvestiti. Od 29. maja do 2. junija pa bodo v zavodu za članice duhovne vaje, kot priprava na ta spominski družbeni praznik.
n Od doma jc pobegnil 15 letni fant Drago 6., srednje jx>stave, ljubeznivega obraza, debelih lic in naprej (»česanih temnih las. Vleklo ga je na deželo in morda se je kje ponudil za fiomagača. Izdaja se za siroto brez staršev ali pripoveduje kako drugo izmišljeno zgodbo. Govori gladko, in človek n« bi verjel, da laže. Če kdo ve za takega fanta, prosimo, da ga naznani orožnikom. S seboj je odnesel večjo vsoto denarja in neke listine. Iščemo ga ž« od 1. maja.
n Sv. Gregor nad Velikimi Laščami. Od 22. do 26. maja bo imela naša dekliška Marijina družba v proslavo svoje 30 letnice tridnevne duhovne vaje. — Na Vnebohod ob treh popoldne bo v Domu lepa predstava: »Lurška pastirica.« Pridite!
1930 z neko šiviljo. Mož ni bil nič presenečen, ker so ljudje o tem že dolgo šušljaK v kraju, kj c r učitelju] e rekel pa je, da to ni res, dasi je bilo v knjigah zapisano, da je predložil vse potrebne dokumente, ki so,se glasili na njegovo ime. Ker si niso vedeli drugače pomagati, so pozvali njegovo dozdevno ženo, ki pa svojega moda ni hotela »poznati. Res se je bila poročila pred dvema letoma, toda njen mož je bil čisto drugačen in je kanalu po poroki izginil ter se drži to čas menda v KoSi-ceh. Bilo je torej jasno, da se je nekdo polastil Czupoitovih listin in jih porabil za poroko. Učitelj, ki je postal tako mož brez lastne vednosti, pa je vložil ovadbo na državno prav^ni&tvo.
Jeklena peresa. V srednjem veku, v katerem so zlasti po samostanih napisali nešteto debelih zvezkov v lepem rokopisu, so pisali z lepo oko-nlčenimi gosjimi peresi. Jeklena peresa, s katerimi danes praska že vsak šolarček, pa so začeli izdelovati šele konec 17, stoletja. Znani John Byron poroča v nekem rokopisu iz 1. 1723, da ima jekleno pero in da nikakor ne more dobiti novega. Nekaj let za tem pa so prodali na Angleškem iz zapuščin« nekega pesmika jekleno pero, ki je bilo kupljeno na dražbi za 5 funtov šterlingov. V arhivih mesta Birnviingliama pa eo naSK zaipiske, iz katerih sledi, da so še leta 1802 prodajali ducat takih peres za 30 4ilin.gov. Te cene so bile zato visoke, ker so takrat izdelovali jeklena peresa na roko. Prvi, ki je izumil izdelovanje peres s stroji, je bil John Mitchell, ki je začel izdelovati peresa na debelo in povzročil, da je cena doslej dragim peresom padla. Pa tudi v starih časih so že poznali kovl-nasta pisalna peresa m v grobu, ki ga pripisujejo Aristotelu, so naSli koSček kovine, ki je prav tako obdelan, kakor so naša pisalna peresa. V starih rimskih grobovih, ki so jih odkrili 1. 1876 na Angleškem, so naSli prav take bronaste izdelke, ki gotovo niso služili drugemu namenu, kakor naSa 6edanja jeklena peresa.
Neka stara dama, ki je bila silno radovedna (kar sicer ni v navadi pri ženskah), je v pristanišču ogledovala potlmorski čoln. Ko j« opazila na njem tudi kanon, je dejala: »Toda, ko se potopite jxxl vodo, potem je ta kanoa vendar zelo moker.«
Star mornar pa «e je hitro odrezal: »Na preveč, kajti tedaj d v« mornarja držita del-ott. nad kanonom.i
Pomnit«! 1. — It. jutifl
V U VllSiljii A H. v
Fregiri domače prottijs
Pi»kit riulmt:
Gaailsva razstava Modna rev. - gospodinjstvo Sdoe aatoroobilov PobiJtvo Male živali
Pelerifaz veiaiaa na železnici, paroToilb in avjjonsh — Razstav šče obsega 40Ott' ta!
Trije meščani ~o bili v gostilni. Je!i *o --e prerekati. kak-ne vrste žival je telka.« To je rtoke vrste prašič.-, je dejal prvi. — >Kaj >e,« je ugovarjal drugi. telka spada med ovčje vn-te.« Ker se še nista /edioila. sta jK>-klicala tretjega na pomoč: >1 i France, povej nama. ali je tehta pra-ič ali ovca*'* — d)a vama po pravici povem .ja' -r prav nič ne ra-rufflt-at oa perutnina rstv o.«
Rypimo 10.008 m1 i a bukovih irs
popolno.ra snbiii in rdra^h iamc c«par.!c od enega aJl Tti dobaviteljev *a sukcesimo dobavo od Jui Ja dalje. Ponudbe t navedbo akrajne cene aa teio ali mero frank o vagon nakladalna postaja Je poslati do konca »raja na „3ekcijo trgovcev s kurivom", Ljubljana. Trgovski dom.
Pri Graparje\ih so do!»ili dvojčki- in ponosni oče velel -.vojenui 7-Ietnemu <=imi, naj nikar ne ere drujii daa \ šolo, ker bo doma ;>oire}»ovtil /a razna opravila in naj v Aoli kar jK>ve. da je dobil dva nova braiea.
Sinku ^e je razvedrilo lice. kt-r ne bo treba \ >olo. a ee/ nekaj časa pravi: Bom pa raje takole napravil: učitelju bom rekei, r)a sem dobil ert<*g« brtiicd. in prihodnji leden itoiii jm spet tak<j povedal in brnu sprt en dan lahko doma o^tal.t
Mmefovalti! Pustite roete ieteilo
v semenske svrbe. kupovali jo bcmo po najvišjih dnevnih cenah
mam	ti«.L, uassia;?«
Tjrševa (Imnajska) c.33. Javna skladišča (Balkani
Zdravnikova žena je planila v ordinacij-«ko sobo: ' \li »-i danes napravil neki ženski spričevalo, da mora rsaj dva dni na drn» zrak ln oy«i»titi vsako delo?« — .Seveda sem ji naredil tako spričevalo.« — »Tako. torej,« se jc razkoračila zdravnikova bodi>a ]m>!<,\:<a. >ali veš. kdo je bila ta ženska? To je bila naša kuharica iu /daj si pa sam skuhaj krasilo.«
Brinje, rozine in fige
nudi najceneje
sevčg ft KOfiP., Ljubljana, flott>o«<ehk3 5
Neki samski uradnik je ves razburjen prišel v mestno jjralnico: »Kako to, da meni vsako »rajco, ki jo ojierete. računate vev kot mojim tovariSein?« — >To pa zato.« je pojasnila poslo-vodkiaja, iker na zapestja pišete s svinčnikom '•»/•;:<■ opazke, dekleta, ki jierejo. se pa preveč
zamudijo s tem. da prebirajo, kar je zapisano.'
★
l ona je prišla služit v mesto in čez nekaj Ca,a jo je prišel obiskat njen ženin iz domače vasi. Ko sta bila v najlepšem pogovoru pride gospa v kuhinjo. >Lona. tega pa nisem mislila, da boste svojega fanta pripeljali v kuhinjo«
Iona se je priklonila ler /arečega obraza odgovorila: »Zelo ljubeznivo od vas gospa, toda veri i te. da je n:i z dežele in nekoliko neokreten. zato sem si mislila, da vam ne bo prav. če ga pripeljem v salon.«
Mailf O0letsnilc
Vsaka drobna vrstica ali nj« prottor vetja ta eahra! Din 5. Naročniki JJomoijib«* plačajo «arao ptrioTsco. »ko kupsjejo kaettjake po-tm-Mčine alt prodajajo avoje pridslke ali iKM>fo postav odroma obrtniki pomočnikov ali vajencev !n narobe.
liiSsrei črt Tifcti
v K*XB:ka pasiva do-tjiae gospodarje, kateri imajo -e svinjske koža v stroju, naj jih zanesljivo tekom osmih dni dvignejo, sicer napadejo ker se usnjarna zaradi smrti lastnika ustavi.
ggečšs Mit
srednjih let, zmjžaa vseh kmečkih del, dobi služb •. .Našlo, v upravi Pasa djuba j-od žt. 5621
novo. k rito z opeko, na-protaj. - Kozole- je i
?. okni. primerno sa mantše^a ta^estuiKa. -Vet- poizve v ob*iu-aki l isami v St Juriju pn Grusupliem
Betonsko železo, trboveljski ceun nt. krovno lepenko štukatunio irsje. pločevino, žico, mrežo z4! ograje, stavbno ckov/e oro<1je in vso železnino ims najceneje na zalogi
Fr. Stipica,
zalaga poljedelskih stroiev, nakup -tarega železa in drugib kovin, zaloga smodnika i. t. d. I.]Ob!jana. Gospesvet-ska cesla 1.
I bmttii vajnea
sprejmem takoj. Hrana ia stanovaoje v hiši. Anton Celi k. kadohova vas, p.St.Vid pri Stični
Sfililaizs '"eering:,
SBti!IIW vse sestavne dete zanje in druae poljedelske stroje dobite v želemini Fr Stupica, L ub lana. (io-sposvetska resta 1.
t^is ji Uapu
sprejmem v stalno 9'nžbo. za vsa kraerka dela. - 2abjek Franc. Rudnik 13 pri Ljublj.
Frsdi is pssistii
z vsemi gospodarskimi P03lt.!)ji in orodjem. Posestvo je v Velikem Gabru, ter arfidnie veliko in na prometnem kraju. Več se poizve pri (:ebular Francu, posestnik v Vel Gabru. p.St.Vid pri Stični.
».bi. pridno ia zdra-HSBIB, T0 sa V9a kmečka dela, se sprejme takoj. Zg. Hiška it. 7.
ImiM dobra
oblačila moško perilo itd kupite najbolje pri Preskerjn. Sv. Petra cesta 14
Hlapca in deblo
za kmečka dela sprejmem Porenta J.. '/.»-vaglje. Sp. Itrušica pri Lpibljani.
ki je vajen vsega kmečkega dela, sprejmem takoj. Poljane 4. p. št. Vid nad Ljubljano.
s p r e i m e m v službo Rakovec, Notr. Gorice, Brezovica.
Miis-bbM
Tvarina, iz katere se naredi pečeni izvrstni jabolčnik ali hruško-vec, ne da rabite naravne pijače ali vina. Prepriča je set Glavno zastopstvo Fr. Renier, Podčetrtek.
■MnifHtiA^.:
»prejme takoj kot hlapca Anton Skerjaoc, mesar, Šolski drevored, Ttojnica (vsak dopoldan).
Sodnik: Ali imate se kaj pripomniti, predno izrečem sodim?«
Obtoženec: »Da! Hitite, da ne zamudim kosila.«
★
Ona: >/,akaj pa si vzel zastore z oken?« • On: >.Saj si rekla, da ne sinem kaditi tu, sicer se bodo zaštori pokvarili.«
»BOOOLJUBT
najboljši iu najlepše opremljeni nabožni mesečnik v naši državi. Ima vedno lepe slike v bakrotisku. Pišite, da ga Vam pošljejo na ogled. Naslov: »Bogoljube, Ljubljana, Jugoslov. tiskarna.

Nudim blago za SMSr©tiac Rtle. Za poletje B»f«Stl I« ICBSkf
ia neikc •ilehe. Največja ix-
bera novih svilnatih F8I iB ierp
UHLIANA UKarleie $S3liul«a bi.
mm
Krojač: »Zvedel sem, da ste podedovali veliko vsoto jk» svojem stricu. Zato ne razumeta, kako da ne poravnate računa j»ri meni.«
Grabnar: »Le počasi, počasi, ne maram, da bi rs^li, IMjgnst,«) me je spremenilo.«
očesa
Zdramiti razkriva, kako se
lattks ffiii^iruiemo kodih oies.
• Nc cedite nikdar kuriih očes«, uvetuie dr. Cstrin. »To ic acvanio. ker lahko povzroči zaitmpljenje krvi. NajvameiSi in aailaiji način, da a« za vedno tešimo kurjih očes ic ta. da dodamo vroči »odi saltrat Rodell -a to » toliki količini, da bo voda po sproščenem kisiku izgledala kakor oaposneto mleko ia da postane mehka kakor deževnica Ko pomočite noge » to mlečno kopei. prodre kisik v lojnice in ravno tako kakor je ublažil vodo omehčs tudi kurja očesa. Knria očesj potem lahke ceh izvlečete brez bolečin > koreninami vred«
Saltrat Rodell ublaži in umiri bolečine ter nudi veliko olajšavo pri občutljivih io vnetih nogah, zdravi pa tudi ozebline in ottkline na kosteh. Po eni sami taki kopeli podobni mleku, ki ste si io priredili zvečer, lahko zjutraj že tečete, skačete. pkieta u> delate vs«, kar se Vam ljubi.
Kurjih oče« ni več. pa tudi noge ni»o več boleče in zatečene.
Saltrat Rodel', te dobiva za nekoliko dinarjev z iaotstTc.m uspeha v lekarnah, dro-gerijah in pariumerijah.
ko je zjutraj priSel zdravnik v bolnišnico, se Je eden bolnikov pritožil, rekoč: »Sinoči sem prosil strežnico, da mi prinese ogrevalno steklenico, ker sem imel mrzle noge Pa se ie obrnil« m odšla.«
Zdravnik: Niste se obrnili do prave, to j« namreč glavna strežnica.«
Bolnik: »lega pa nisem vedel, tla imate po-srvbej strežnice /a noge in zopet posebne r.a glave.«
Izd»i*!eli: Dr. Gregorij Pečjak
Urednik: Jože Količek
7.a Jugoslovansko tiskarnoi Karel če«