GLASILO OBČINSKEGA ODBORA SZDL MOSTE-POLJE LETO II. FEBRUAR 1961 ŠT. 2 Delovno predsedstvo, na združeni občinski konferenci SZDL (Foto: Zaplatil) ZA SKLADEN RAZVOJ Združena občinska konferenca SZDL je bila 27. januarja v Domu Titove mladine v Mostah. Tako v poročilih kot v razpravi so bili nakazani številni problemi, s katerimi se bo moral resno spoprijeti novoizvoljeni 37-članski odbor v svojem prihodnjem delovanju. Združena konferenca je bila dobro pripravljena, za kar gre priznanje obema dosedanjima odboroma Polja in Most. Razprava pa je premalo zajela konkretnejšo problematiko s področja delovanja in nalog krajevnih organizacij. NOVA OBČINA Naposled je dokončno zaključena združitev bivših občin Polje in Moste. Nova občina živi pod imenom -Ljubijana-Moste-Polje-< od 10. februarja 1961 dalje, ko je bila prva skupna seja začasnega ljudskega odbora Moste-Polje. Pred tem je Ljddska skupščina Ljudske republike Slovenije — 30. januarja letos — sprejela sklep o združitvi tudi naših dveh občin. Na že omenjeni skupni seji začasnega ijuusKega odbora Mostc-i-oi j e ^za^asnosl ijuuskega oaoora nove oucnie je nastopila žaram zaiuzitve, pozneje pa bodo enotne v tun, v e za celotno ozemlje nove obcmej je bu sprejet statut nove občine. z,a novega preusebnika je bil izvoljen dosedanji predsedmK občine Moste lovi Ciril 1'ain, za podpredsednika pa bivši predsednik občine Polje tov. Leopold Maček. Izvoljene so bile tudi stalne odbormške in upravne komisije, sveti in predsedniki svetov, soc nik za prekrške, imenovan je bil tajnik občine (dosedanji tajnik občine Moste tov. Vili Strašek) ter načelniki, inšpektorji in drugi vodilni uslužbenci nove občine, istega dne sta bili tudi ločeni seji občinskega zbora in zbora proizvajalcev. Na teh sejah sta bila izvoljena predsednika obeh zborov ter stalne odborniške komisije. Ce ugotovimo, da so mimo seje začasnega ljudskega odbora Moste-Polje ter sej občinskega zbora in zbora proizvajalcev imeli svoje združene konference in sestanke tudi že družbenopolitične organizacije: SZDL, sindikati, mladinska organizacija in druge, — potem lahko ugotovimo, da je bila izvršena združitev na vsen področjih. S tem pa seveda ni zaključen ciklus združevanja. V osredje bodo prišle združene akcije na področju skladnejšega in hitrejšega utripa življenja na gospodarskem in družbenopolitičnem področju nove občine, izgradnja komunalnega sistema, skrb za človeka — občana itd., kajti sama združitev je bila izvršena prav zaradi vseh teh či-niteljev. Nova občina Moste-Polje je torej začela živeti, z njo pa bodo zakorakali v novo, lepše in bogatejše obdobje svojega življenja tudi vsi občani. Nova občina, novo življenje, novi uspehi in seveda — nove naloge. Za uresničitev zastavljenih nalog je treba organizirati vse razpoložljive sile, združiti vsa razpoložljiva sredstva, najti vse skrite rezerve — in uspehi ne bodo izostali. Ko pa bomo slavili prvo obletnico nove občine se bomo lahko s ponosom ozrli na dneve združevanja ter z veseljem ugotovili: združitev nam je dala več, kot smo pričakovali! O vlogi SZDL kot velike subjektivne sile v našem gospodarskem in družbenopolitičnem življenju, o metodah dela v SZDL, reševanju vsakdanjih problemov občanov, neposredni demokraciji, individualnem egoizmu, o vlogi SZDL v odnosu do komunalnih in samoupravnih organov, o odnosu med komuno in gospodarskimi organizacijami, o delu krajevnih odborov, o skritih rezervah v podjetjih ter o številnih drugih problemih je govoril sekretar ObK ZKS tov. Dominik Puhar. Med drugim je poudaril, da je SZDL glavni nosilec boja za našo socialistično demokracijo in da mora prav zaradi tega organizirati v bodoče polnejše delovanje in sodelovanje na vseh področjih. Tov. inž. Tribušon je v koreferatu govoril o novih smernicah v našem gospodarstvu, k razpravi pa so se Oglasili tov. Hrženjak, Drobež, Gorjan in drugi. Dosedanji predsednik občine Polje tov. Leopold Maček je govoril o problemih združitve občin Polje in Moste. Poudaril je, da je industrija v bivši občini Polje več dala kmetom, kot so oni dali skupnosti v obliki davkov (investicije za ceste, šole, elektrifikacijo vasi itd.). Pod- polkovnik tov. Božič je govoril o sodelovanju enot JLA s terenskimi organizacijami ter poudaril, da je treba v bodoče temu problemu posvetiti več pozornosti. Tov. Vižintin je razpravljal o izobraževanju in vlogi organizacij SZDL na tem področju, tov. Deržaj pa o delu Združenja inženirjev in tehnikov v občini. Tovarišica Ivica Zorko je nanizala nekaj problemov iz dela mladinskih organizacij in o njihovi povezavi s terenom, tov. Fink pa je dopolnil UKAZ Na podlagi 11. točke 72. člena ustavnega zakona o temeljih družbene in politične ureditve in o organih Ljudske republike Slovenije razglaša Izvršni svet Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije zakon o spremembah zakona o območjih okrajev in občin v Ljudski republiki Sloveniji, ki ga je sprejela Ljudska skupščina LRS na seji Republiškega zbora dne 30. januarja 1961 in ki se glasi: ZAKON o spremembah zakona o območjih okrajev in občin v LR Sloveniji 1. člen Združijo so: — občina Ljubljana-Polje in občina Ljubljana-Moste v novo občino Ljubljana-Moste-Polje. 4. člen Ta zakon začne veljati takoj. St. 01-47 6-61. Ljubljana, dne 30. januarja 1961. Izvršni svet Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije Predsednik Izvršnega sveta Predsednik Ljudske skupščine LRS: Ljudske skupščine LRS: Boris Kraigher 1. r. Miha Marinko 1. r. PROIZVODNJA SULFATA Kemična tovarna Moste z veliko nestrpnostjo pričakuje odločitev Jugoslovanske investicijske banke o dodelitvi kredita za proizvodnjo poliamidne svile enemu od kandidatov. Podjetje z velikim optimizmom pričakuje to odločitev vendar kljub temu z nezmanjšano prizadevnostjo skrbi za izpolnitev sedanje proizvodnje. Asulfat je redek proizvod v naši državi in ga praktično proizvaja le KTM. Zato so temu proizvodu posvetili še posebno skrb in vršijo poskuse v domačem laboratoriju kot tudi v Kemičnem inštitutu v Ljubljani. Poizkusi dobro kažejo in kolektiv upa. da mu bo uspelo znižati stroške proizvodnje. Kljub temu, da še ni dokončne odločitve o novi proizvodnji pa se že kolektiv pripravlja na to proizvodnjo. Ker bo ta proizvodnja bistveno drugačna od dosedanje, se bo moralo večino delavcev prekvalificirati oziroma seznaniti z montažo in delovanjem novih strojev. V ta namen je bil v podjetju organiziran začetni seminar za delavce in tečaj nemškega jezika, ker bo novo tovarno montiralo nemško podjetje in bo moralo večje število delavcev oditi na izpopolnitev v Nemčijo. (Foto: Zaplatil) 8.MAREC - praznik žena vsega sveta Že enainpetdeseto leto praznujejo napredni narodi sveta 8. marec kot mednarodni borbeni dan žena. Na ta dan 1909. leta je bila na demonstraciji ameriških socialistov prvič postavljena zahteva po ženski volilni pravici in s tefn zahteva po ženski enakopravnosti. Osem let po tem velikem dogod- ku je po izvedeni oktobrski revoluciji njen idejni vodja Lenin govoril sovjetskim delavkam tele zgodovinske besede: »-Žensko delavsko gibanje postavlja enakopravnost žene, ne samo za formalno enakopravnost. Vključiti ženo v družbeno proizvajalno delo, iztrgati jo iz domačega suženj- Za skladen razvoj (Nadalj. s 1. strani) razpravo o delu mladine ter govoril o možnostih in načinih, da bi se vključilo čimveč mladine v telesnovzgojne organizacije. Tov. Cvetkovič je govoril o delu komisije za vas pri občinskem odboru SZDL v Polju, predsednik ObLO tov. Ciril Fain pa je med drugim govoril o vlogi občinskega aparata v našem družbenem življenju; ta aparat bo v prihodnje postal servis, ki bo delal za občane. Govoril je tudi o perspektivnem načrtu občine, o stanovanjskih skupnostih, zborih volivcev, položaju učnega osebja v šolah glede na nov način nagrajevanja, medtem ko je tov. Hegler delno analiziral.delo krajevnih odborov SZDL. Ti odbori bi morali izmenjati izkušnje v svojem delovanju, posredovati državljanom tiste probleme, s katerimi se morajo sami spoprijemati ter ustanavljati posamezne sekcije v sklopu krajevnih organizacij SZDL; govoril je tudi o aktivizaciji mladine za delo v SZDL ter o prostorih za družbeno delovanje. Združeno konferenco sta pozdravila tovarišica dr. Kuža Šegedinova, članica glavne- ga odbora SZDL Slovenije in tov. Jože Jager, podpredsednik okrajnega ljudskega odbora Ljubljana. Oba sta v svojih razpravah dopolnila razprave na konferenci ter nakazala nekaj smernic za nadaljnje delo organizacij SZDL v združeni občini. To so kratki povzetki iz razprave posameznih delegatov. Iz poročil in razprave je moči posneti, da je združena konferenca izkristalizirala tista vprašanja, ki so tesno povezana z nadaljnjim skladnejšim gospodarskim in družbenim razvojem komune, z nadaljnjim utrjevanjem komunalnega sistema itd. Poudarjeno je bilo naj bo vpliv državljanov na politiko komune še bolj neposreden, občinski odbor in krajevni odbori pa naj navežejo tesnejše stike tudi z organi delavskega in družbenega upravljanja. Novoizvoljeni odbor se bo na svojih prvih sestankih pogovoril o načrtu dela v svojem mandatnem obdobju; za sestavo tega načrta pa mu bo služilo bogato gradivo z združene konference. O tem načrtu bomo pisali še v naslednji številki našega lista. stva, osvoboditi jo podrejenosti — duhomorne in ponižujoče — večnega in izključnega okolja kuhinje in otroške sobe — to je glavna naloga. To pa je dolg boj, ki terja temeljito preobrazbo družbene tehnike kakor tudi navad.« Res je bil dolg boj. Jugoslovanske žene so si začele uspešno utirati pot šele v narodnoosvobodilnem boju, ko so ramo ob rami s svojimi moškimi tovariši osvobajale domovino in pomagale delavskemu razredu prevzeti oblast. Trda šola socialistične graditve je pomagala in še pomaga ženam, da nenehno utrjujejo svoj enakopravni položaj v družbi. Odstotek zaposlenih žena dokazuje njihovo močno hotenje po ekonomski neodvisnosti, ki je prvi pogoj za enakopravnost v pravem pomenu besede. Naše žene se vključujejo v vsa področja družbenega življenja in se tako osvobajajo tisočletnih spon, ki so iim priznavale edino pravico žene in matere. Prav zato 8. marec ni — kot nekateri menijo — nikak »materinski dan«, pač pa zgodovinski dan, ko je bil pred enainpetdesetimi leti položen temeljni kamen za dosego ženske enakopravnosti in vseh pravic ter dolžnosti, ki so z njo v zvezi. Prav je, da se ob tem dnevu spomnimo svetlih likov žena iz naše sredine, ki so stale v prvih vrstah revolucionarnega boja. Liki Angelce Ocepkove, Vide Pre-garčeve in drugih nam bodo nenehno pomagali po premočrtni poti do cilja, M. G. Konec lanskega leta je pričel v Zadvoru gospodinjski tečaj. Pobudo zanj je dala izobraževalna sekcija Svobode Zadvor. Vsa prijavljena dekleta (26) se tečaja udeležujejo, ker vedo, da jim bo v tečaju pridobljeno gospodinjsko znanje koristilo v poznejšem življenju. Tečaj vodi tov. Zora Košorok (Foto: Zaplatil) Moščani spcasufema m odg&acvtiama V tej številki nam govorijo dijaki z osemletk in strokovnih šol o svojem življenju in delu Vprašanja smo sestavili že prej, vendar jih ne objavljamo, ker so razvidna iz odgovorov oziroma pogovora. Posamezni odgovori so kar skupinski, ker so jih izoblikovali številni dijaki, ki so se iz radovednosti zbrali okoli naših sodelavcev. Iz odgovorov lahko ugotovimo, kaj delajo učenci in kaj jih najbolj zanima, kako živijo in njihova vprašanja. Upamo, da bo bralcem naš razgovor ugajal. Branko Šermet, VII. c razred osnovne šole Vide Pregarčeve. Star sem 13 let. Poklica še nisem izbral, ker je izbire precej, po vsej verjetnosti pa se bom vpisal na gradbeni oddelek srednje tehniške šole. V športu imam vzornika v Pečarju. Nisem član nobenega športnega društva. Izmed športnih panog mi najbolj ugaja namizni tenis, čeprav se v prostem času igramo na dvorišču med dvema ognjema. Največ sem potoval po naši ožji domovini — ob morju. Bil sem tudi v Zagrebu, ki je zame res lepo mesto. Moram priznati, da zelo-rad potujem. Omenim naj, da sem bil vnet zbiralec slik znanih in neznanih filmskih igralk, kar pa sem opustil. Postal sem filatelist. Imam že lepo zbirko domačih, pa tudi francoskih in italijanskih znamk. Druge države so v moji filatelistični zbirki manj zastopane. Moram priznati, da o jugoslovanskih pionirskih igrah ne vem skoraj nič. Le bežno sem seznanjen s tem. Bil sem že v gledališču in v operi. Osemletka Sostro. Blizu šole smo ustavili skupino učencev in se z njimi pomenkovali. Lidija Peterca, Miro Selan, Metka Škerjanc in drugi. Vsi navdušeni in vneti pristaši dramatskega krožka in šolske zadruge. Kaj so nam povedali? Lidija: »Sem tajnik pionirske organizacije na šoli. V polletju sem imela prav dobro spričevalo. Med počitnicami sem se zaposlila v podjetju Usnjeni izdelki v Ljubljani. S službo sem bila zadovoljna, saj sem zaslužila 3000 din, za kar sem si kupila novo obleko. Največ veselja imam pri delu v > šolskem dramatskem krožku. Mesto je predaleč, da bi redno obiskovala gledališče.« Miro: »Sem predsednik šolske zadruge. Zadruga nam vsem mnogo pomeni in imamo vsi veliko veselje do dela. Ukvarjamo se z vrtnarstvom, gojimo cvetlice, začimbe in pridelujemo sokove, kar potem odstopimo šolski kuhinji. V tej kuhinji jemo skoraj vsi učenci. Zadrugo zdržujemo sami. Lani smo prodali veliko krompirja in denar porabili za nakup semen. Zadruga šteje 46 članov. Sodelujem tudi v dramatskem krožku. Športa ne poznam veliko, saj nimamo niti telovadnice niti igrišča. Igrišče bomo zgradili kar sami.« Metka: »Tudi jaz sem izdelala s prav dobrim uspehom. Večino prostega časa posvetim delu v dramatskem krožku in organizaciji Rdeči križ. Med počitnicami sem delala v Hladilnici v Zalogu. Za prislužen denar sem si kupila obleko in čevlje. Berem veliko. Najraje prebiram Tavčarjeve povesti, najboljši slovenski pisatelj pa je zame Finžgar. Knjige si izposojam v šolski knjižnici.« Aleksander Žagar, VI. a razred osnovne šole Maksa Perca: »Nisem član nobenega športnega društva. Rad bi igral nogomet. Ne vem, ali bom šel kam na počitnice v poletju. Nisem se odločil za bodoči poklic — v šoli mi gre trenutno slabo. Sem član planinskega društva. Berem knjige Prešernove družbe, najbolj so mi všeč tiste, v katerih pišejo o živalih. Vzornika nimam na nobenem področju. Zbiram škatlice od vžigalic in sem jih doslej nabral okoli 400 različnih. V radiu najraje poslušam radijske igre. Skupaj z ostalimi učenci sem bil v naslednjih tovarnah: Iskra in še nekatere v Kranju, Emona v Zalogu, Totra in druge. Prejšnje leto sem bil na počithicah v koloniji v Zambratiji. Moje najdaljše potovanje — do Beograda.« Marjanca Benedičič, VIII. b razred osnovne šole Maksa Perca: »Redno hodim v gledališče, kjer tudi nastopam v manjših vlogah — očka je namreč gledališki igralec. Televizijske sporede gledam Peter Slekovec: Največ veselja za matematiko vsaj trikrat tedensko, v radiu pa najraje poslušam radijske igre, dnevnik, »Se pomnite tovariši« in vse oddaje lahke glasbe. Vzornikov imam precej — na področju lahke glasbe, gledališča in športa. Sem članica šolskega društva na naši šoli, najbolj mi ugaja judo in namizni tenis. Rada hodim v kino in sem videla skoraj vse filme, ki so jih vrteli v kinu Triglav. Včasih grem v kino tudi v mesto. O atomski energiji vem le toliko, kolikor preberem v časopisu. Za poklic sem se že odločila — postala bom zdravnica! Za učenje porabim malo časa. Če ne bi bilo risanja, bi ob polletju dobila pov- prečno prav dobro oceno. Bila sem v Kumrovcu, Zagrebu in raznih krajih in mestih po Sloveniji. Dopisujem se s filmskimi igralci, dobila sem od nekaterih tudi njihove slike. Berem Delo, najbolj pa mi ugaja Dnevnik v sedanji obliki. Poznam vse prometne predpise.« Peter Slekovec, dijak IPŠ Vevče: »Doma sem iz Zg. Radgone. Počitnice sem preživel doma. Izdelal sem z dobrim uspehom. Sem štipendist Tovarne lesovine in lepenke iz Cršaka. V prostem času se ukvarjam s športom. Igram košarko, rokomet, šah ... Najboljši športnik v Polju je moj sošolec nogometaš Aco Sumenkovski. Največ veselja imam za matematiko. V internatu sem zadovoljen, kar je zasluga prizadevne uprave.« PRVENSTVO $D SLOGA V NAMIZNEM TENISU Na VI. gimnaziji je veliko zanimanje za namizni tenis, zato se je ŠD Sloga odločilo prirediti za-vodno prvenstvo. Pričelo se je 12. I. 1961 in je bilo isti dan tudi končano, udeležilo se ga je 18 igralcev, ki so se po kvaliteti precej razlikovali. Igrali so na izpadanje, 4 najboljši pa so se uvrstili J. Podobnik, Hudoklin, Glavan in Pangerc. Slednja dva sta z lahkoto opravila s svojima nasprotnikoma. Borba za prvo mesto se je vnela med Glavanom in Pangercem. Po zanimivi in zagrizeni igri je zmagal Glavan in postal prvak VI. gimnazije. Istega dne je SD Sloga priredilo predavanje o lanski olimpiadi v Rimu. Predavatelj prof. Šturm se je omejil samo na atletska tekmovanja. Svoje predavanje je poživel z zanimivim filmom. Predavanja se je udeležilo 40 dijakov in dijakinj. Po filmu se je med dijaki in predavateljem razvil živahen pogovor o atletiki. Vprašanja »o kar deževala, tako da je predavatelj komaj odgovarjal. Svoje odgovore je poživil z zanimivimi primeri. Vsi dijaki in dijakinje so izjavili, da si takih predavanj še žele. A. Pangerc Učenci osemletke v Sostrem kažejo poleg rednega pouka največ zanimanja za dramatski krožek in šolsko zadrugo (Foto: Zaplatil) Najnovejši proizvodi tovarne INDOS Marsikdo je že opazil na Zaloški cesti pred tovarno TEOL ali na nasprotni strani, kjer ima ista tovarna svoje skladišče, malce nenavadno vozilo rdeče barve. Podobno je nekoliko traktorju, le da so zadnja kolesa enako velika kot sprednja in da se s krmilom