ssaitiezna itewüks stane 20 vinarje«. HO. Maribor, 0. oktobra 1010, ljetnih 11. MILE NOVICE I Ishajajo vsak torek, četrtek in soboto ob 4. uri popoldne. — Posamezne številke 20 V. — Po pošti se list ne pošilja V odgovor g. vlad. komisarju dr. Pfeifer. H Roš je, (Ja ste nam .poslali na dreganje in opomine Malih novic glede Vašega javnega delovanja pismo, katerega mi nismo priobčili, ne iz strahu, ampak, da ne bi Vaš surov'ton škodoval še bolj Vaši dostojnosti, kot naša priobčila. Ker ste Vi začeli, sledi mo Vam mi, ne v „cunjah“, ampak v za vladnega komisarja dostojnih dokazih. Temeljna napaka Vašega pisma je identificiranje Vaše osebe- z državo. Da boste to bolje umeli, se sklicujemo na list Vaše JDS -- Narod. Kolikokrat je pisal Narod čez „farje“) iri vedno pri tem povdar-jal, da nima ničesar proti veri in Cerkvi. Ako mi o-krcamo enega vladnega zastopnika, n. pr. dr. Vilka Pfeifer, nam ne: bo očitah nobeden pameten Človek, da smo s tem rogovilili proti državi. Vi niste država, ampak državni uradnjk, ki je podvržen javni kritiki glede uradnega delovanja. O Vaši narodnosti in delovanju za narod vemo doslej leiÌ to, da ste sami ali po kom drugem dali objaviti ukaz glede slovenskih ^napisov, po Marijmr.u.. Kako so pa,o .tem. Vašem koraku sodili v Parizu,, Vam je ,znano. O tem boljše, da zasedaj še molčimo.j 1. Mi smo pisali v Malih, da se govori po Mariboru: Kralikovo tiskarno SO'kupili: Scherbaum, Franz, dr. Lipold in Pfeifer. Resnica pa je, da so kupčijo te tiskarne subvencionirale: Jadranska in Mariborska eskomtna banka. Pri Mariborski banki pa sta globoko in široko udeležena: dr. Franz in Scherbaum. S tega je:pač nazvidno,, da sta tudi Franz in Scherbaum udeležena pri nakupu Kraliko-ve tiskarne, vsaj indirektno. Da, po Mariboru se celo govori, da so pri tej kupčiji: dr.' Mravlagg, Bar-tha in Rosenberg. Koliko je na item resnice, bi nam lahko pojasnili Vi sami, sicer bomo menili s časom, da je ta, govorica — resnica. 2. Glede Vaše protekcije pa,poglejte, g. ravnatelja Schwaigerja. Ss mi veste, da je Vaš iloiruičin, da ste ga Vi pripeljali v Maribor in dà ga hočete Vi povzdigniti na mesto katerega niti zmoždn ni kot bivši policijski uradnik. Kakor je g. Schwaiger postopal pri delitvi stanovanj jo znano. Vseh slučajev Vam ne bomo naštevali, le zadnjega, najbolj svežega:- Pečovnik — Farič. Sebw.ai.ger.jevi ženi se jé dal lokal v mestni hiši, predno jo imela koncesijo. Koncesijo je mestni sosvet prvič zavrnil, drugič jo je, dal milostnim potom, ker bi bil sicer Schwaiger preveč oškodovan. To so samo javno znane protekcije. >8. Glede‘Vaših večerij : še vam bomo poročali natanko, ko se vrne naš poročevalec, ki nas je; informiral tozadevno. i. Uradovanje na magistratu, je slovensko. Tej trditvi se smeji vsak mariborski Slovenec. Ali Vam nismo v Malih priobčili slučaje, ko so Vaši uradniki izdajali nemške pozive glede cepljenja koz ? Ali slučaj Alojz Slapernik iz Jarenine objavljen v Malih? Slov. Narod Sam in Nova Doba sta očitala magistratu, da ne zna slovenski in pošilja nemške dopise ne samo po Mariboru, ampak celo v Ljubljano. Seve, tega niste Storili Vi, ampak Vaši nemškutarski uradniki, za katere ste odgovorni Vi kot vladni komisar, ali po Vašem mnenju, ker ste država sama. Država odgovarja za ministre, magistrat za uradnike. • No g.1 Pfeifer, vaša dolžnost bi bila, da bi bili naše napade takoj pobili s popravki, kakor ste to storili pri stari Marburgarici, ki varnj je očitala gle-ge nakupa ,svinj. Priobčili ste celo v njej. celi račun, da ste se oprali. Ako ste pa 'molčali na naša namigovanja, nam jej to bil dokaz, da smo na-;potu resnice. Na Vaše na nas, naslovljeno pismo Vas nismo mogli tožiti, to znate sami,/ ali. bi vsaj morali znati kot jurist. Tožili Vas pa tudi sedaj ne bomo,,ker ne stikamo po sodnijah. Pomnite pa, da mariborski ljudski šolarji, ako se zadene eden od druzega, kričijo: „Wart angezagt birst!“ Ne, med. jugoslovanskimi možmi naj razsodijo dogovori in dokazi, ne pa — sodnija. Ako. pa boste odslej, še krenili Vi ali Vaši n-radniki na krivo in graje vredno pot, se bomo videli. Torej, skrbite, da bo vi uradu vse v redu, da se ne bo treba z Vami več pečati. .Uredništvo Malih novic“. Preskrba Maribora za zimo. Nastopile so hladne jesenske, noči, za temi pride kmalu zima, ko, si bo vsakdo zapiral okna in vrata. svojega stanovanja, če ga namreč sploh poseda. Na žalostno ter pomilovanja, vredno plat moramo be-1 ježiti7, da še toliko in toliko naših vrlo slovenskih družin se- potika in zapira v,vagone. To je še mogoče sedaj, ko š,e ni one pasje zime. Bivanje družine z otroci v hudi zimi v slabo zaprtem vagonu je izključeno. V tem oziru se bo moralo tem družinam odpo-moči tak ali tak. Tukaj po Mariboru se je odprlo v zadnjem času toliko lokalov in agentur. Ako stopiš v te lokale in agenture, ne boš. videl prav nobenega blaga, ampak le kup papirja in nekaj uradnikov. Kar ko to? Saj so to vendar trgóvski lokali? Da,, da, ampak ti trgovci, kakor hitro so kupili blago, ga tudi pismenim potom prodajo, ne dai bi ga bili izložili v svoja skladišča. In ta. agentska trgovina na debelo nosi veliko in ni druzega nego verižništvo in o-diranje mestnega prebivalstva. Te agentureSprekup-ljajo razna živila veliko dražje nego je odločeno u-radn.O in jih tihotapijo za 100% in še večji dobiček preko meje. Naša policija bi lahko izsledila vse te verižniške: in tihotapile, agenture, jim odvzela lokale, ki bi naj služili v stanovanje onim poštenim družinam, ki bodo zmrzovale na. zimo,po nedolžnem v va- SKSZ vabi v petek ob pol 8. uri zvečer k predavanju v Fio- sarski ulici Predava dr. Slavic. gonih. Večinoma vse sedanjo, neznosnel cene po Mariboru imajo na vesli te nepotrebne agenture, katerih prej Maribor-ni posedal, ampak še le sedaj, ko je postal obmejno trgovsko mesto. Obračamo se pa s temi vrstami tudi do vseh onih Slovencev in Nemcev, ki imajo več sob nego jih neobhodno rabijo za se in družino. Cut človekoljubja nam nareka, da se bomo morali skrčiti na zimo. Vendar ne bomo gledali, kako nam bodo od mrazu umirali naši bratje in sestre po vagonih! Človeška dolžnost vsacega je, da prostovoljno javi stanovanjskemu! uradu, da, če ima, da. je tudi pripravljen radovöljnq sprejeti pod streho o-sebo ali družino, ki je brez stanovanja. Ne bodimo v tem oziru barbarski egoisti, ampak' vsaj^ljudje, če že ne — kristjani! Za zimo bo pa treba nase mesto preskrbeti z raznimi živili, kurivom ter usnjem. Kakor znano je letos manj nego druga leta naše glavne hrane poleg kruha — krompirja. Saj že sedaj opažamo, da kmetje ne pripeljejo več krompirja na trg. Seve, ta štrajk glede dovoza krompirja na trg' je po-vzročil vsegavedni magistrat s svojimi drapastimi predpisi glede cen. Boljše gladovati, nego dražje plačati, kakor je predpisal magistrat, to je demokratsko in po JDS načelih. No, pa v tem oziru bi bilo lahko odpomoči, magistrat prekliče to naredbo in dobro. Pa naša država je sklenila z Avstrijo kompenzacijsko pogodbo. Celi vagoni krompirja, katerega bomo mi stradali v Mariboru, romajo v Avstrijo. Ne,, pred Avstrijci smo pa vendar le mi mariborski Slovenci. Ako bo enkrat naše mesto dovolj založeno s krompirjem, potem magari, naj ga uživajo iz Jugoslavije tudi sosedni Nemci. Bog je ustvaril brado sebi najprej. To bi morala znati tudi naša mestna uprava in se pobrigati glede živil za zimo, sedaj dokler je še čas. Po praznih njivah naše okolice se bodo pasli na zimo le zajci, a ne — ljudje. Nad vse toplo pa bi priporočali mestni upravi, da si nabavi' za zimo dovolj premoga, da ne bomo preveč zmrzovali in ; jedli surovega meša 'in sočivja. Kaj pa glede usnja? Povsod slišimo, da roma naše usnje na Hrvaško lin' v Avstrijo. Mi bomo pa po zimino Mariboru huškali bosi. Tudi usnja bo treba poskrbeti za revnejše sloje za zimo po znižani ceni. Nelaci, naši sosedi, imajo' svojo svobodno Avstrijo na papirju, v časnikih in v besedi, sicer j so pa berači v vsakem ozira. Mi pa zahtevamo Jugoslavijo ne samo. na zunaj, ampak dudi v dejanju,-ker ima dovolj vsega, samo nekaj- razsodnosti, gospodarstva in vsaj kratkega pogleda v bližnjo prihodnost bo treba. Toraj: stanovanjsko, krompirjevo, premogovno in obuvalno vprašanje mora naša mestna u-prava razvozljati pred zimo, da ne bo v tem oziru polomije. „Veriga“. V torek se je ponavljala Finžgarje va, igra „Veriga“ — „vaška zgodba“, kakor jo imenuje sam. v svoji skromnosti. Tako izpeljene reči še nimamo v našem (dramskem slovstvu. Delo pi plod brez posredne intuicije ali pesniškega navdahnenja, ampak je skrbno in marljivo izdelano do najmanjših potez. Zdi se mi, kakor marmornati kip samevajoč v mestnem parku, kip ki predstavlja tipe našega ljudstva. Anne samo jezik je skrbno izpiljen, tud^ kot drama je vse vlito iz enega kova. Dolga zgodba kmečkih pravd,) je zlita v tri kratka dejanja, zbrani so; najbolj dramatični momenti in vse drugo je osredotočeno okrog njih, dejanje se vrši v neprestanem stopnjevanju in zaključi na prav dramatičen način, j Obisk je ,bil pri ponovitvi srednje vršte,) gotovo pod ono točko, kakor bi moral biti. „Junaki domovine“ in „Slovenstva stebri stari“ sede zvečer raje v kavarni ali se pa sprehajajo po Gdsposki ulici. Igra je bila uprizorjena zelo skrbno. Presenetljivo je, kako je bilo mogoče z našimi skromnimi sredstvi razviti tako scenerijo. Uprizoritev je bila v vsakem oziru ravnotako izpiljena, kakor igra; sama, režijai skrbna. Uloge so sicer več ali manj vse za i-ncalca, kakor se pravi, hvaležne, imajo pa to nepri-! 'ko, da v „Verigi“ igralec ne mora svobodno stva-p:ti svojih značajev. Tipi so namreč ravno tako izklesani, kakor besedilo in igralec ga mora reproducirati takega, kakor je od pisatelja zamišljen, ter ne more dati razmaha svojemu stvaritvenerrfu geniju. I-gralo se je dobro, naravnost izvrstno. Vloge Marka, Mine in Mejača se pozna, da;so bile v rokah starih, izurjenih igralcev, Bukšekova je igrala kmetsko gospodinjo zelo precizno v najmanjših detaljih; Nučič ih 'Bratina sta ustvarila popolna'tipa dveh gorenjskih kmečkih mož. Z 'Rashergerjem in Gregorinom (Ded Primož in Janez) je bilo občinstvo zelo' zadovoljno. Opazovalec razloči takoj, kedaj igra stari igralec in kedaj diletant ali novinec. Micka in Alenka sta novinki, torej ne moremo, pričakovati one rutiniranosti, kakor pri starih igralcih, toda pokazali sta mnogo talenta in s svojim prvim nastopom pridobili občinstvo. Vauhnikova vloga je bolj stereotipna, podobne vidimo v raznih ljudskih igrah, torej tudi ne učinkuje na občinstvo, kakor čisto izvirni tip. Manjše vloge pridejo manje v poštev, spadale so pa vse v okvir celotnega igranja. Pozabiti pa ne smemo še malega Drage j, ki je postal v kratkem času ljubljenec občinstva. Z umetniškega stališča moramo biti s sedanjimi nastopi popolnoma zadovoljni, dolžnosti občinstva je, vda doprinese dokaz, da zamore uspevati gledišče tudi gmotno. Mlademu ensemblu pa želimo, da v e-dinstvu vseh svojih sil razvije! letošnjo za naš narod tako pomenljivo glediško sezono do uspešnega konca. Politične in svetovne vesti. T r i I k o v i č je prejel od regenta Aleksandra mandat za sestavo koncentracijskega kabineta, a ne koalicijske vlade, radi tega je bila tudi od Aleksandra odklonjena njegova, lista, katero je> vse pozdravljalo zadovoljno, ker bi bila z njo končana brezmiselna kriza. Regent je poklical k sebi predsednika Narodnega predstavništva dr. Pavloviča in mu poveril zopet nalogo,- naj! on sestavi koncentracijski kabinet. Dr. Pavlovič je začel s pogajanji z raznimi parlamentarnimi strankami. Dr. Pavlovič se izraža, da so mu obetali demokrati vse mogoče koncesije za vse stranke. Ako se bo posrečilo Pavloviču na podlagi teh neznanih koncesij demokratov sestaviti kabine!, bo ta stal le na podlagi koalicije.\ Podpirali ga bodo le demokrati in socijalisti. Crnogorci pa le po svoji trenutni volji. Trilkovičeva vlada bi se bila upirala na 136 glasov, Pavlovičev kabinet pa samo na 127. Pavlovičeva vlada bo druga Davidovičeva. Radi k a Ini klub, Narodni klub in Ribar-čeva skupina so odrekli vstop v Pavlovičev 'kabinet. Vsi zahtevajo, da se da Trilkoviču zadoščenje in se mu poveri znova sestava vlade. Dr. Pavlovič je bil glede vstopa v njeigovo vlado pri dr. Korošcu. Dr. Korošec mu je odgovoril, da je Jugoslovanski klub načeloma za koncentracijo in da bo vstopil v, vsako vlado, katere' se ,bo udeležila opozicija. Dr. Korošec pa tudi tirja/ zadoščenja zà one stranke, ki so bile udeležene pri sestavi Triiko-vičevega kabineta. Mirovna pogodba z Ogrsko je gotova in bo izročena Ogrski pred koncem oktobra. Nova 0-gs’ska bo imela obliko štirikota na zemljevidu, bo obsegala 140.000 kvadratnih kilometrov in bo štela sedem milijonov prebivalcev. Državnopravdništvojeuvedlo kazensko postopanje proti, grolu Michaelu' Karolyju radi tatvine ter poneverjènja. Na podlagi tega postopanja bo izdano »zaporno povelje ker gre v tem slučaju za hudodelstvo. N a D u n- a j u s o s e d o i g r a 1 i> zadnji čas ostro protestni izprevodi in shodi proti židovskim be-gnneem, ki so se za časa vojne stalno naselili na Dunaju. Glavnega tozadevnega’ shoda pred dunajskim rotovžem se je udeležilo 150.000 zborovalcev, seve, brez socijalnih demokratov, katerih glavni voditelji so iz večine Abrahamovi sinovi. .Govorniki, ki so nastopili na tem sliodu, so povdarjali grozno neznosni pritisk, katerega občutijo Dunajčani pod židovstvom. Vlada sama je prestrahopetna, da bi nastopila ostro proti Židom, ki so v zdravstvenem, moralnem oziru, gospodarskem in narodnem oziru največja nevarnost za Dunaj. Židje so povsod oni element, ki vse razdvaja in ruši. Vodje boljševikov so Židje,, izdajatelj, „Večera“, je žid — Kohn, izdajatelj avstrijski ljudo-vladi najnevarnejše „Baklje“, žid — Kraus. Sploh vse, kar je vsacemu narodu sveto in drago, vlačijo in teptajo Židje v blato za svoj žep nesramnega in brezobzirnega egoizma. Dunaj je sploh v* strašni stiski, židje mu hočejo odvzeti zadnjo življensko moč. Govorniki tega protestnega shoda so apelirali jia celi svet, kar se tiče židovskega pritiska in zahtevali židovstva prosto — Avstrijsko republiko.i Tudi pri nas Jugoslovanih bi bilo dokaj potrebno, da še glede nam z resno nevarnostjo pretečega židovstva strnemo, premislimo, ukrenemo in napravimo resne korake proti Židom, ki izžemajo našo skupno kraljevino. Avstrijsko učiteljst v o se je zbralo v ogromnem številu v takozvanih „Annensälen“ v Gradcu. Njihovi govorniki so protestirali, da se jih, ne sprejme in ne plačuje kot druge državne uradnike. Vsem državnim uradnikom so se dovolile in izpolnile njih zahteve, le učiteljstvo, je klicalo doslej zaman. Štajersko učiteljstvo v Avstriji je tako v bednem stanju, da je,' ta beda že tirjala nekaj smrtnih žrtev. Zborovalci so se podali pred deželno hišo in ovirali s svojo ogromno udeležbo tramvajski promet. Deželna vlada je sicer poslušala pritožbe in učiteljske zahteve, a jim ni zamogla obljubiti nič 'gotovega. Tako se godi torej onim učiteljem, ki so pri nas propagirali z vso silo prisiljeni pangermanizem.i Italijanski kralj je podpisal dekrete o ratifikaciji versailske in saintgermainske mirovne pogodbe. Ta dekret se bo predložil parlamentu, da se uzakoni. , V Carigradu se je sestavila “nova vlada» Vodi jo veliki vezir Ali Riza paša., i Predsednik Wilson namerava sklicati vse narodne zveze, kjer bodo Zedinjene države tretja država, ki bo. ratificirala mirovno pogodbo. Ako bi podpisala Japonska ali Italija. mirovno pogodbo, bi sklical Wilson zvezo v Paris. Pfeiferjev magistrat piše takole „slovehščino“ : „G. Rudolf Novak, mizar v Mariboru, Tegetthoff-straße Nr. 8. Mit Bezug auf Ihr Offert betreffend dm zwecks Unterbringung der Stadtbuchhaltung und Stadtkassa im'Hause Rathaus Nr. 6 erforderlichen Tischlerarbeiten wird Ihnen mitgeteilt, dass diese Arbeiten anderweitig vergeben wurden. Stadtmagistrat Marburg, am 4. April 1919. Der Regierungs-komissär : “ — podpis nečitljiv. Ako pa g. Viljem dvomite o pristnosti tega narodnega dokumenta, vam je vodno na razpolago v našem uredništvu. Vi trdite, da se uraduje pri vas od 1. januarja 1919 slovenski? Poglejva dalje ig. Vilko. Pred nami leži od magistrata' žigosana nakaznica, ki se glasi: Einmalige Anweisung für Frau Kontscharitsck Helena itd. Da- | si ravno je ta Helena zahtevala, naj se vsaj njeno ime piše jugoslovanskil se je obregnil magistratni u-radnik-: „Windische Namen werden nicht eingetragen [“Nakaznica je pri nas,'g. vladni komisar, ki ste odgovorni za to nemškutarjenje. Le prebirajte pridno Male novice, boste videli, kako bol. naraslo dokazano gradivo, ki potrjuje neslovensko uradovanje vašega uradništva, katerega glava, ne — ; „država“ ste vi g. Viljem. ? Asfaltov tlak pred hišami po mariborskih ulicah je že davno potreben popravila. Ce se pred zimo tlak ne bo- popravil bo stalo popravljenje drugo leto stotisoče kron. Ko bo zapadel sneg, bo popravljanje nemogoče. Do spomladi bodo pa ulični tlaki podobni hribovskim klancem. Čudimo se, da se hišni posestniki ne zganejo. Za vse drugo ima mesto denarja dovolj,