Jugoslovansko šolstvo. (Govor g. državnega poslanca dr. Gregoreca v državnem zboru dne 17. februvarija 1896.) Visoka zbornica! Ako je resnično, da narod v politiki le toliko velja, kolikor zna in kolikor omike ima, tedaj mora biti za vsakega narodnega zastopnika posvetovanje o bogočastnem in naučnem poglavju največjega pomena. Vsak izmed osem različnih narodov v tostranski državni polovici ima v tem oziru svoje posebne želje in potrebe ter želi, da jih v tej visoki zbornici izve vlada in njeni zastopniki. Jaz izpolnim to častno nalogo za svoje jugoslovanske rojake. Pred vsem prosim visoko zbornico, naj vsprejme one sklenjene predloge proračunskega odseka, ki se tičejo ureditve plač katoliških duhovnikov. V priporočilo naj navedem le dva slučaja. Priden in učen katoliški duhovnik, sin ubogih starišev, je neprenehoma skoraj 24 let deloval v pastirstvu. Bil je posebno kot katehet zelo priljubljen, toda služil je kot kaplan v zelo revnih župnijah in si tako ni mogel ničesar prihraniti, in res ni imel nobenega premoženja, ko je moral vsled trajne živčne bolezni stopiti v začasni pokoj. Tu je dobil 275 gld. plače na leto, to je 75 kr. na dan. In s tem naj bi se visoko izšolan mož, pri tem še bolan in star, svojemu stanu primerno preživel? To je popolnoma nemogoče. Nadalje poznam župnika na kmetih, ki mora verskemu zakladu zelo velik davek plačevati, na leto 164 gld. Od kod to? Ko se je zadnjikrat odmerjal davek, se je zelo ostro postopalo in se nepremično blago ni vcenjevalo s 70kratnim, ampak 108kratnim čistim doneskom, in tako so le 1075 gld. odmerili za izdatke. Koliko naj bi sedaj ta župnik poplačal s temi 1075 gld. na leto ? Plačati pa mora zemljiškega davka 119 gld., miznine 200 gld., potem mora vzdrževati dva kaplana in oskrbovati 80 oralov veliko posestvo, v tem 7 oralov vinograda, in tudi skrbeti za obširna župnijska in gospodarska poslopja. Istočasno mora tudi plačevati potrebne posle, ki so vedno dražji, in delavce. Vse to storiti s 1075 gld. nam morda verjamejo pri zeleni mizi, toda v resnici tega ni mogoče storiti. Dobili so, kar so hoteli imeti, namreč preostanek. Opomnim še, da niso hoteli vzeti 700 gl. duhovske plače, nego so ostali pri 600 gld.; in tako so dobili preostanek 572 gld., na kar so naložili 164 gld. davka za verski zaklad, to se pravi, da mora župnik od 2248 gld. dohodkov plačati samo davka 475 gld., torej ravno peti del. Prosim še torej enkrat visoko zbornico, da vsprejme sklenjene predloge proračunskega odseka, ki se tičejo končne uFeditve plač katoliških duhovnih pastirjev. Istočasno pozivljam visoko vlado, naj se, kadar bo sestavljala novi zakon o duhovskih plačah, natančno ozira na prošnjo katoliškega duhovstva, katera v 28 točkah obsega vse, na kar bi se naj v tej stvari oziralo. Visoka zbornica! Član 19 državnih osnovnih zakonov ima mnogo modrih določb. Ako bi se teh določb povsod držali in je dejanjski izvrševali, tedaj bi moral narodnostni prepir takoj prenehati. Član 19 pravi, da morajo biti vsakemu narodu potrebna sredstva za omiko v njegovem jeziku na razpolaganje, da tako ni prisiljen se zaradi tega učiti drugega deželnega jezika. Ako le nekoliko pogledamo na naše avstrijsko šolstvo, moramo priznati, da so v tem oziru lahko zadovoljni le Nemci, manj Poljaki, še manj Čehi, še manj Rusini in Rumuni in najmanj pa Jugoslovani. To bom dokazal. s številkami. V tostranki državni polovici iinamo 15 .visokih šol, 8 vseučilišč, 6 tehniških visokih šol in eno kmetijsko visoko šolo. Prebivalcev ima Avstrija 23 mil., tedaj pride ena visoka šola na 1 Vs mil. ljudij. Od 15 visokih šol pa jih je 10 nemških, 3 so poljske, 2 češki, to se pravi: 17 mil. Ijudij ima visoke Sole, 6 rail. pa nima ničesar. Potemtakem pride ena visoka šola na 2,736.788 Čehov, na 1,203.413 Poljakov in na 846.997 Nemcev. Pa še nekaj treba tu opomniti. Ako bi se nameravano nemško vseučilišče v Brnu ustanovilo in bi se zahtevano češko vseučilišče ravnotam ne ustanovilo, tedaj bi na Moravskem prislo eno vseučilišče na 663.962 Nemcev, dočim bi moralo 1,590.000 Slovanov še nadalje pogrešati enake vikoke šole. Prej sem rekel, da 6 mil. ljudij nima nobene visoke šole. Ti se morajo zadovoljevati z drobtinicami, ki jim odpadejo od sedanjih visokih Sol. V tem neprijetnem položaju smo tudi mi Jugoslovani, Hrvati in Slovenci. Želje Hrvatov je lani tukaj izrazil njihov poslanec Biankini. Proračunski odsek se je bavil z njimi in je ugodno rešil posebno kar se tiče obiskovanja hrvaškega vseučiiišča v Zagrebu. Jaz priporočam ta predlog in prosim, da ga visoka zbornica vsprejme. (Dalje prih.)