Dogodki iz svetniškega življenja.
^^Š^v. Vincenclj Pavljanskl je bil rojen 1.1576. ^M^ na jugozahodnem Francoskem blizu Pire-7Kwln nejskega gorovja. Malo je mož v zgodovini, /jtmtrti ki bi bili loliko slorili za ubožno in trpeče človeštvo kot ta blagosrčni svetnik. Zlasti je bil pravi angel rešitelj ubogih in zapuščenih otrok.
V olroških lelih je moral pasti malo čredo svojega očcla. Bil je zelo bogoljuben in jako usmiljenega srca. Nekoč je nesei vrečo moke iz mlina, pa se ni mogel premagati, da bi ne da! peščice moke vsakemu revežu, katerega je srečal. Ko to pove očetu, ga pohvali radi dobrega dela. — Neki ubožec, ki je bil v veliki po-trebi, se mu je tako zelo smilil, da mu je dal vse svoje imetje, kolikor si ga je bil že prihrantl.
Ker je bil deček jako bistroumen, ga da oče v šolo v bližnic mesto Daks 1. 1588. Napriprošnjo nekega sorodnika mu dobi pri frančiškanih hrano za majhno odškodnino. Da bi pa očetu še bolj olajšal, si po-maga z zasebnim poučsvanjem. Ko vrlo dobro dovrši šole, se odloči za duhovski stan in sc preseli v Tuluz v bogoslovje in je v mašnika posvečen I. 1600.
Pa predno nastopi duhovniško službo, mora preslati še bridko preizkušnjo. Po nekem opravku je še! v Marseille (beri Marsčj); nazaj pa se je vračal po morju. Pa ladjo so napadli morski roparji Jer ga od-vedli v Afriko in ga (am prodali za sužnika. Kupi jja najprej neki ribič, a ga kmalu proda siaremu turSkemu zdravniku. Ta mu ponuja svoje obilno premoženje v dediščino, ako se odpove kršCanski veri. Seveda se svelnik odločno uslavi lej vabljivi izkušnjavi. Bil je še Iretjič prodan, in sicer nekemu odpadniku. Ker je imel ta poturčenec prislavo in veliko polja, mu je moral z drugimi sužniki obdelovati polje in veliko trpeti. Prihajala pa je na polje k delavcem odpadnikova žena, turkinja. Nekega dne ukaže Vincenciju, naj za-poje kako sveto pesem. Svctnik se spomni žaloslne pesml   lzraelcev  v   babilonski   sužnosti   in  zapoje   z
Etf   99   pg
milim glasom: , Pri babilonskih polokih smo sedeli in jokali, ko smo sc spominjali Siona," ter tudi .Salve Regjna". Ženo je sveto petje zelo ganilo; prigovarjala je možu, naj se povrne k svoji kržčanski veri. Mož se je dal pregovoriti in se je z Vincencijem vrnil v Evropo ter zgledno prežive! še ostale dni svojega življenja. Tudi turkinja se je dala krstiti.
Vincencij je bil po vrnilvi iz Afrike nekaj časa župnik blizu Pariza. Dobremu gospodu so bili župljani vdani, kakor dobri olroci svojemu očetu. Pollej je bil pa 12 let domači učitelj in vzgojitelj v imenitni gro-fovski družini Gondijevi v Parizu. Kcr je bila Gondijeva hiSa v prijateljstvu z najimelnejsimi družinami v Parizu in še drugod, se mu je odprla pol do bogalih hiS, usmiljenih src in dobrih rok, da je mogel izvršili laka velikanska podjetja : uslanoviii red lazarislov in usmi-l|enih sesler, pozidati v Parizu hišo za uboge, za najdence, mali in veliki seminar, v Marseju hišo za jetnike na galejah itd.
Pa Vincenclj ni bil le angel varih groiovski deci, marveč je irnel enako skrb ludi za delavce, ki so bili na grofovskih prislavah in posestvih. Rad je spremljal gospodo na deželo in vselej porabil to pri-liko, da ]e nevedne učil, žalostne tolažil, bolnike obiskaval in grešnikc zavračal na pravo pot. Nekoč je obiskal bolnika, o kalerem so trdili sosedje, da je pošten mož; bil je pa silno obupan in žalosten. Vincencij ga privede do tcga, da opravi dolgo spoved. V tcj spovedi se obtoži zamolčanih grehov, kateri so mu tako silno teiiU vcst. Po spovedi je bil tako v«&el in se je čuHl tako srcčnega, da je zadnje tri dni svojega živl/enfa glasno oznanoval svoje grehe in veJiko usmiljenje božje. Ko ga je tudi groiinja obiskala, ji \e rekel: ,Oh. blaga gospa, ja?. bi bil večno pogubljcn, ko bi ne bil opravil dolge spovedi!" To je močno pretrcslo plemenito gospo. Vsa ginjena reče svelniku : ,O gospod, če je U mož, ki je povsod vcljal za po-božnega, bil v flevarnosti, da se vcčno pogubi. kaj bo 5c le z drugimi, ki veliko slabše žive.* Prosi. naj opravi misijon po vseh vaseh njenegaposestva. Določi tudi ustanovo, da sc tnora vsako peto  leto po  vseh
7*
Sv. Vlncencij Pavijanski.
Sl   101   VSt
¦njenih   posestvih   obhajati   Ijudski   misijon.   To  je bil prvi povod, da je svetnik ustenovil red jazaristov.
Še bolj kot poljski delavci so se svetniku smilili neki' drugi trpini. Oroi Oondi je bil tudi načelnik jetnikov na galejah. Galeje so bile do sredi 17. sto letja vclike vojne ladje, katere so morali z vesli prevažati priklenjeni hudodelniki: torej so bile jcče na morju. Vsaka je imela najmanj 250 hudodelnikov. Za te dušno in telesno tako bedne Ijudi se je še posebno pote-goval sv. Vincencij ter jim izkuSal, kolikor je le mogel, olajšati grenko življenje, posebno pa jim izboljšati zanemarjena in zlobna srca.
Ornenim naj le cno samo dejanje njcgove ju-naške ijubezni. Na galejo je bil priklenjen mlad mož, ki je moral zapustiti svojo staro mater, ženo in otroke. Vincencij ga obišče, tolaži, sočutno poprašuje 10 in ono, a nesrečnež oslane obupen in kar molči. Oinjen se sv. Vincencij pnkloni, poljubi verige, jih porosi s svojimi solzami, povzdigne oči proti nebu, da bi spoznal, kako bi se dalo pomagati. Nato se obrne do častnika na straži, naj bi mu dovolil, da bi njega zakovali v železje mesto mladega moža. Slražnika solze oblijcjo; svetnik pa ne čaka odjjovora, marveč stopi k nesrečnežu, mu odklene verjge, jih poljubi in svoje noge uklcne vanje, moža pa pošlje k maleri in ženi. Rane, ki so mu jih narcdile te verige, so mu bilc sladak spomin vse življenje. Svelnikovim prija-teljem pa sc je čudno zdelo, kam je neki hipoma izginil. Dolgo niso mogli zvcdeti zanj, slednjič ga najdejo uklenjenega med jelniki. Da so ga še bolj čislali odslej, lo se vč, in da si je obilno milosli boijih naklonil s tera junaškim dejanjem za svoja druga dobra dela in kržčanske naprave, si tudi lahko mislimo. Umrl je v svojem 85. letu I. 1660.