L sto ttll, štev. 167 LJubljana, sobota 24. julija 1926 poštnina pavsaiirana. Cena 2 Oin a Izhaja ob 4. ajutmj. mm Stane mesečno Din »5-—; a tno-xcmr*vo Din 40*— neobvezno. Oglasi po tarifo. Uredništvo 1 Ljubljana, Knaflova ulica Mer. j/L Telefon štev. 7«, ponoči tud* štev. 34. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko Upravoiltvof Ljubljana, Prefternova ulica it. s*- — Telefor 4» <6 liueratnl oddelek t Ljubljana, Prešernova ulica St «. — Telefon iL «Q» Podrnlnlcl: Maifboc, bai varala ulica it 1. — Celje. Aleksandro*« Račnn pri postnem ček. uvoda 1 Mub- |ana St. 11.841 Praha čisto ^t. 1S0. Wicn. Mt 103.S41. LJubljana, 23. Julija. Vlada se Je odločila za energične ukrepe napram uradništvu. Sklenila je dalekosežno redukcijo draginjskih doklad, iste*5 :Sno pa je ministrski predsednik d podlagi novega finančnega zakona naročil, da se za vse državne nameščence podaljša delovni čas ter uvede najstrožja kontrola njihovega dela. Vlada utemeljuje nujnost svojih drastičnih odlokov s tem, da je treba s prihranki pri uradniških draginjskih dokla-dah nadoknaditi škodo, ki so jo povzročile poplave. V očigled težavnim časom, ki se nedvomno bližajo v splošnem gospodarstvu naše države radi katastrofalnih vremenskih nezgod, državnim nameščencem skrajševati dohodke, je eksperiment, ki utegne postati izmed vseh dosedanjih eksperimentov v državni upravi najusodnejši. Naš državni nameščenec je v primeri z nameščenci menda prav vseh drugih evropskih držav naj-slabejše plačan, vsekako pa tako. da ne more človeka dostojno živeti in le životari. Obupno bo sedaj gledal v bližnjo bodočnost, ki mu obeta letošnjo jesen in zimo še mnogo neugodnejše gospodarske razmere kakor doslej. Ako je redukcijska akcija vlade pri draginjskih dokladah že radi tega, ker ie naperjena skoraj izključno proti gospodarsko najšibkejšemu stanu, ki re-prezentira v naši državi okoli 150.000 rodbin, nesocijalna, je na drugi strani dvakrat in trikrat nemoralna in za samo državo pogibeljna. Ni dvoma, da je eno največjih zla v naši državi netočno in nesolidno funkci-joniranje državne uprave, ki ima svoi izvor predvsem v samih ministrstvih. Od vseh strani se je neštetokrat poudarjalo, da so baš slabi službeni prejemki uradništva tudi glavni vzrok korupcije. Od uradnika, čegar eksistenca je stalno ogrožena, nimaš moralične pravice pričakovati, da bo vse svoje eile posvetil svojemu službenemu poklicu. V državi, ki nima razumevanja za svoj najnujnejši problem — organiza-torni — se ne čudi, da njen uslužbenec kot celota ni brezpogojen služabnik državnih in ljudskih interesov. Žalostno, a resnično je, da znači v današnjih razmerah redukcija činovniških prejemkov v praksi povečanje «bakšiš-sistema» in pojačanje korupcije, z eno besedo: nov udarec za konsolidacijo naših neurejenih prilik in novo otežkočenje že itak tako težavnega procesa ozdravljenja.. Ne motimo se, ako trdimo, da je po-plava vladi samo pretveza za redukcijo uradniških plač. Dejstvo je, da v državnih blagajnah ni nikdar dovolj de-' uarja za izplačilo uradniških plač. ker se denar, ki ga država prejme, porazgubi po drugih vidnih in nevidnih kanalih. Državno gospodarstvo se vodi po fiktivnem proračunu, ker bi sicer moralo v državnih blagajnah preostajati denarja. Ker je temu tako, bi bilo pošte-nejše povedati javnosti, da se redukcija plač izvrši radi suše v državnih blagajnah, kakor pa oznanjati, da gre za olajšanje bede poplavljencev. Bati se je, da bodo sicer plače uradništva skrajšano, a da tudi poplavljenci ne bodo veliko dobili. Poleg direktno prizadetih pa bodo od redukcije uradniških plač indirektno prizadeti tudi seljaki, obrtniki in trgovci, ki bodo sicer morali plačevati iste davke, a bo njihova davčna moč radi zmanjšane konsumne sile državnih nameščencev izdatno manjša. Vsekako je malo državniška, a tudi malo zavestna in moralna akcija vlade, ki vali 6edaj žii ve za vremenske ueagode na nedolžne Ijn-di ter ustvarja s tein še nove socijalne ne-igjode. Tem bolj kruto je to postopanje, ker je baš vlada kriva, da je poplava bila tako katastrofalna, ker se nihče ni brigal za to, da bi redno popravljal nasipe ter vzdrževal » redu druge zaščitne priprave proti poplavam. Kar bi stalo redno vzdrževanje inunda-cijskega ozemlja letnih po nekaj milijonov dinarjev, bo sedaj stalo za reparacije sto in sto milijonov. Nedolžni ljudje pa naj trpe radi lahkomiselnosti, nesposobnosti in brez-vestnosti vlada Vladne odredbe radi kontrole dela po uradih za marsikoga prizadetega gotovo niso prijetne, a za vestno in pošteno uradništvo, kakor tudi za ostalo javnost uačelno ne morejo biti nesimpatiune. Zlasti slovensko uredništvo se še tako stroge kontrole ne boji. Pri nas se reducirajo najboljše kvalificirani in najbolj vestni uradniki, kakor dokazuje baš včerajšnji slučaj upokojitve inšpektorja \Ve-s! ra. Bojimo pa se upravičeno, da se bo nadzorstvene odredbe pri na« izvajalo z vso brezobzirnostjo, dočim se bo v ministrstvih stari šlendrijan podpiral še naprej na vso moč. Ako h-oče vlada s pomočjo poostrene kontrole izvajati novo redukcijo uradništva, je to v principu gotovo zdrava misel, že v naprej pa moramo protestirati, ako se za temi novimi odredbami skrivajo nakane, e katerimi bi se hotelo s partizanskim poetop-kom reducirati v prečanskih krajih najbolj še in dobre zato, da se natrpa po uradih še nebroj novih nesposobnih in brezvestnih. Da je vlada sposobna za reševanje težkih problemov, ali da ima vsaj resno voljo kaj storiti za izboljšanje razmer v državi, bi tekom dolgega časa režima RR klasifikacijo uradništva na podlagi poostrene kontrole Naredba o redakciji draginjskih doklad Včeraj je ministrski svet definitivno odobril redakcijsko na-redbo. — Glavne določbe o znižanja draginjskih doklad. - Koliko bo vlada stem «prištedila», jo državno pomoč, se odbije 20 odst. Narodni skupščini se bo predlagalo, da se narodnim poslancem od draginjskih doklad, kf znašajo dnevno 1S0 Din, odbije 20 odst. Kar se tiče posebnih honorarjev razen honorarjev za zdravnike v epidem-skih zavodih in onih uradnikov, ki so bili postavljeni na temelju konkurza, se zmanjšajo za 50 odst, ako ie dnevni prihodek znašal nad 100 Din, ako je pa znašal manj kot 100 Din, pa za 30 odst Odbija se tudi po 50 odst. od tantijem. Po tem načrtu se odbije ministrom in državnim podtajnikom v mesecu, ki ima 30 dni. od draginjskih doklad 2610 Din. od njihovih poslaniškili dnevnic 1080 dinarjev, skupno torej aktivnim članom vlade 3690 Din. Uradnikom najvišjih skupin, ki imajo mesečno doklado 1500 dinarjev, se odbije 15 odst.. oziroma znaša maksimum odbitka 225 Din mesečno, minimum odbitka za služitelje in zvaničnike pa znaša 14.40 Din mesečno. Beograd, 23. julija r. Po informacijah »Vremena* bo z redukcijo uradniških draginjskih doklad vlada prištedila letos okrog 100 milijonov dinarjev. «Pravda» navaja statistiko državnih nameščencev, ki da jih je vseh nekaj manj kakor 150.000. Ako se odštejejo osebe, ki pripadajo vojski, orožništvu, finančni kontroli, raznim državnim gospodarskim institucijam (državna tiskarna, tovarna znamk itd. ter prometno in poštno uradništvo) — tedaj ostane vsega 65.000 čistih upravnih uradnikov. Letošnji proračun iznaša nekaj manj, kakor 13 milijard dinarjev. Iz tega gre za kritje materijataih izdatkov okrog 8 milijard.1 za personalne izdatke pa 3 in četrt ^milijarde dinarjev. To so izdatki za uradniške osnovne in po-ložajne plače, kakor tudi draginjske doklade. ki znašajo letno okrog 2 milijardi dinarjev. Od tega gre 500 milijonov dinarjev za kritje rodbinskih doklad. Ostane torej za redukcijo razpoložljiva sa^o poldruga milijarda. Beograd, 23. julija, p. Danes popoldne je bila seja ministrskega sveta od 17. pa do 21.15. Najprej je bil na tej seji sprejet načrt zakona o agrarni reformi v Dalmaciji. Ostalo je samo še, da se finančni in poljedelski minister sporazumeta radi stilizacije nekaterih točk. nakar se bo predlog zakona izročil Narodni skupščini. Ostali del seje je ministrski svet razpravljal o definitivni stilizaciji naredbe za znižanje draginjskih doklad. Vlada je predlog finančnega ministra sprejela. Ministri mislijo, da se bo po tem načrtu prihranilo do 50 (?) milijonov dinarjev mesečno. To znižanje doklad bo trajalo tako dolgo, kolikor bo potrebno. Znižanje se tiče samo draginjskih doklad, izvzeti pa so upokojenci po starem uradniškem zakonu. Po seji ministrskega sveta je finančni minister dr. Perič podal novinarjem nekatere informacije o novi uredbi. Odbije se: aktivnim ministrom in aktivnim državnim podtajnikom po 30 odst doklade, ministrom in državnim podtajnikom na razpoloženju ter aktivnim državnim uradnikom 1., 2. In 3. skupine I. kategorije ter generalom po 15 odst, aktivnim uradnikom in višjim oficirjem 4, 5. in 6. skupine I. kategorije ter 1. in 2. skupine IL kategorije po 10 odst, aktivnim uradnikom in nižjim oficirjem 7., 8. in 9. skupine I. kategorije ter 3., 4. in 5. skupine II. kategorije kakor tudi 1., 2., 3. in 4. skupine III. kategorije po 6 odst, aktivnim zvaničnikom in služiteljem pa po 3 odst. Upokojencem z osebno pokojnino po novem zakonu se znižajo doklade po istem vrstnem redu kakor aktivnim uradnikom po tem, v katero kategorijo so pripadali. Upokojencem po starem zakonu se doklade ne znižajo. Vsem svečenikom in verskim vele-dostojanštvenikom se odbije 15 odst, občinskim tajnikom (v Srbiji), ki ima- Svetozar Pribičevič odpotoval v Francijo Razgovor našega urednika s predsednikom SDS. Ljubljana, 23. julija. Nocoj z beograjskim brzovlakom je prispel v Ljubljano g. Pribičevič. Na kolodvoru so ga pozdravili zastopniki ljubljanske oblastne organizacije, s katerimi je imel g. Pribičevič daljšo konferenco.. Našemu uredniku je g. Pribičevič izjavil: Potujem za nekaj tednov v Vichy na lečenje Storim to tem lažje, ker smo kot stranka povsem nelnteresirani na politični krparijl, ki io sedaj poskušajo v Beogradu. Tam gre vse narazen. Koalicija RR je le še do iutri, nova kombinacija z davidovičevci morda še do pojutrišnjega dne ne Naš čas prihaja. Cela država se zaveda, da je SOS središče in Izhodišče vsake resne akcije za definltiven. izhod iz trajne krize, v kateri se nahaja naše državno življenje. Narod to dobro spoznava in obrača starim strankam, katere polagoma razpadajo hrbet ter se v masah pridružuje nam, ki mu nismo nikdar lagali in ki mu nosimo edino spasiteljno idejo jugoslovensko. Ne kot prazno besedo, temveč kot stvarnost, ki vsebuje politično in gospodarsko enakopravnost in ki bo za vedno pomedla s plemenskimi in verskimi predsodki, privilegiji in nasprotstvi. Medtem ko v Beogradu kr-parijo Radiča, Pašiča, Davidoviča se mi pripravljamo, da vzamemo v pravem trenotku krmilo države v svoje roke. Nas že danes obletavajo z vseh strani, a mi ne gremo z nobenimi in nikamor dokler ne bo prapor naše ideje zmagovit. To bo preje, nego si mnogi mislijo. Na veselo svidenje! Iskrene pozdrave vsem prijateljem širom Slovenije! Maksimovič nadaljuje razgovore z davidovičevci Nikičev klub obtožuje Radiča nepotizma in zlorabe stranke ter države. Ijačkem klubu. G. Stjepan Radič je svoje zete in botre namestil v vodstvu HSS in z njimi obremenil proračun stranke ter z nekaterimi tudi državni proračun, a sedaj Beograd, 23. julija, p. Minister Maksi« movič se je danes vrnil iz Zagreba v Beo« grad. Dopoldne je dolgo konferiral z za« stopniki oportunistične grupe Davidoviče« ve stranke posl. dr. Kumanudiiem, Grolom in Mijovičem, ki zatrjujejo, da so se pri ministru pritožili radi terorja oblasti po« vodom občinskih volitev. Javna tajnost pa je, da so v polnem teku pogajanja z davi. dovičevci, ali vsaj enim delom te stranke, ki naj pripravijo rezervno kombinacijo za spopad z Radičem, ki je neizogiben. «Poli» tički glasnik«, ki ima najožje stike z g. Maksimovičem, temperamentno pledira za koalicijo z davidovičevci, označujoč jo za državno potrebo. Povodom verzij o akciji Stjepana Radi. ča za spravo z dr. Nikičevo skupino in za refuzijo obeh klubov, je dal dr. Nikičev Klub hrvatske seljačke stranke vašemu do. pisniku nastopno izjavo: «Ne gre za Hrvatsko seljačko stranko in njen program ter tudi ne ra interese hr. vatstva in seljaštva. G^ za vodstvo hr« vatske seljačke stranke, za vezano kum» stvo in familijo, ki Hrvatsko seljačko stran ko ter interese hrvatstva in celokupno dr« žavo eksploatira v svoje lastne svrhe. Za. radi tega ml dvomimo, da pride do spra. ve, ker je vodstvo HSS že preveč zabraz. dilo, razkrajajoč moč hrvatstva. Zato mi kot Hrvati in člani kluba HSS ne maramo biti podrejeni oligarhiji v Hrvatskem se« hoče z ostalimi še državo obremeniti.« dela po uradih imela že izvedeno, a na njeni podlagi tudi redukcijo nesposobnega in brezvestnega uradništva. V tem slučaju bi prihranila državi sto in sto milijonov in bi ji ne bilo treba sedaj uvajati mere, ki enako zadevajo dobre kot slabe, poštene kot nepo štene. Iz vlade in skupščine Beograd, 23. julija, r. Tekom dopoldne te je vršila seja gospodarsko - finančnega komiteja ministrov. Na dnevnem redu so bile naslednje tečke: Odobritev nabave materija-la za rudarske svrhe, izprememba pogodbe o eksploataciji šum, pogodba o zakupu cinkarne v Celju, referat prometnega ministrstva o redu vicinalnib železnic, ukinitev se-kvestra ua posestvih turških podanikov na našem teritoriju ter na posestvu Otona Stein beissa, in končno pogodba z družbo hil informiran o njihovih DOtrebah- Poincarejeva vlada razpolaga v obeh zbornicah z veliko večino, — V opoziciji samo socijalisti, komunisti in rojalisti. — Danes sestavi vlada svoj delovni program, ki bo predložen zbornici v torek 27. t. m. Pariz, 23. julija, s. Že dopoldne se je izvedelo, da se je posrečilo Poinca-reju sestaviti vlado velike narodne koncentracije za rešitev domovine iz težkega finančnega položaja. Ostalo je nerešeno samo še vprašanje dvoje ministrskih portfeliev. ki pa se je tekom opoldneva rešilo v splošno zadovoljstvo. Pariz, 23. iulija. s. Ob 13.45 je prišel Poincare v Elizej in je sporočil predsedniku republike, da je končnfc-veljavno sestavil svojo vlado. Ministrska lista ie sledeča: Raymond Poincare. ministrsko predsedstvo. finančno ministrstvo in ministrstvo za osvobojene pokrajine: Arisfide Briand, zunanje zadeve: Albert Sarraut. notranje zadeve: Luis Barthou. pravosodje in Alzacija-Lorena; Paul Palnlevč, vojska: Georges Leygues. mornaric«.: M. Bokanowski, trgovina; Andrč Tard'eu, javna dela: Leon Perrier, kolonije: Edvard Herriot. prosveta; M. Oueuiile, poljedelstvo: Andrej FalPeres, socijalna politika. Louis Marin pokojnine. Min. za socijalno politiko Andrej Fal-lieres je sin umrlega predsednika republike ter ie bil v Briandovi vladi državni podtajnik v finančnem ministrstvu. Vsa državna podtajništva so odpravljena. Min. predsednik Poincarž je zvečer ob 19. uri predstavil svoje sodelavce predsedniku republike ter ga naprosil, naj podpiše dekret o imenovanju. Imenovanje nove vlade bo priobčil iutri oficijelni «JourniN. Pariz, 23. julija, (s-brž.) Min. predsednik Poincarč je pri odhodu iz Elize-ja izjavil novinarjem, da mu je. uspelo sestaviti vlado najdalekosežnejšeea nacionalnega sporazuma. Pri sestavi vlade se ni oz'raI na razmerje moči posameznih str?nk. Skušal bo izvesti svojo nalogo v čim največji naglici. Povdar-jal je, da ni zadel na nikake težave, ker ni dajal prednosti nobeni osebi. Ce bi bil sledil inicijativam, ki jih je prejel. potem b: bil lahko večno iskal idealne rešitve- za kar pa v tem trenutku v resnici ne b' smel izgubljati časa. Končno ie izjavil, da se bo vlada v to- --sss rek predstavila parlamentu in da bo takoj predložil zbornici svoj finančni osnutek. Poiiicareja je velika množica pri odhodu iz Elizeja prisrčno pozdravljala. Pariz, 23. julija. Ministrski svet bo jutri popoldne sestavil vladno izjavo in proučil finančni načrt, ki ga bo vlada v torek predložila zbornici. Za odobritev in razpravo .o finančnem načrtu je določenih zbornici 15 dni. Vlada računa z večino 350 glasov. Poincare je izvršil veliko delo, ki ga je od njega pričakovala ne samo francoska javnost, marveč tudi obe zbornici iz parlamenta, siti večne strankarske borbe in neskončnih blestečih. a brezplodnih govorov. Cel narod je zahteval spričo tragičnih trenutkov, ki jih preživlja Francija, sestavo široke na-cijonalne koncentracijske vlade, iz katere ne sme biti izključena nobena zares markantna in pomembna oseba in nobena politična stranka, ki hoče pomagati pri reševanju državnega gospodarstva brez zadnje sebične misli. V Poincarčjevi republikanski vladi naci-jonalne sloge so zastopane vse domoljubne skupine od desnice do levice. Udeleženi niso samo maloštevilni rojalisti in socijalisti, ki sanjajo o sociialni revoluciji in se bolj in bolj približujejo komunistom. S Herrio-tom. Painlevejem, Briandoni in drugimi so zastopane najmarkantnejše osebe nesociia-listične večine bivšega levičarskega karie-la, s Poincareiem Marinom, Bokanovvskim in Tardieujem pa najboljše glave bivšega Nacijonalnega bloka. Velika Poincarč.ieva vlada nacijonalne sloge lahko računa ne samo s splošnim odobravanjem cele Francije marveč tudi z veliko in trdno večino v obeh, zbornicah Kar se sploh da storiti za rešitev težkega položaja francoskega gospodarstva, zato ie Poincarčjeva vlada v vsakem oziru kvalificirana. — (Glei tudi poročilo na 6 strani). Simpatičen odmev imenovanja nove franc« vlade v Beogradu Beograd, 23. julija, p. V beograjskih po. liričnih krogih se sestava nove francoske vlade pozdravlja z veliko simpatijo. Po« vdarja se posebno, da je v sedanji kabinet vstopilo nekoliko nositeljev velikih zgodo> vinskih imen, ki so bili vedno prijatelji našega naroda, kakor Poincare, Briand. Painlevč in drugi. Kontrola bolgarskega posojila Beograd, 23. julija, r. Kakor javljajo iz Londona, je Zveza narodov na interven. cijo Italije sklenila, da Rumunija, Jugosla« vija in Grčija dobijo svojega predstavnika v komisiji, ki bo kontrolirala uporabo bol« garskega posojila. Diktatura Pilsudskega Varšava, 23. julija (brž.) Sejm je izglasoval vladi zaupnico z 246 proti 95 glasovom. Odobrene so vse spremembe ustave, kakor jih je predlagala vlada. Ukrajinsko vohunstvo na Poljskem Varšava, 23. julija, s. Poizvedovanja o odkriti vohunski zadevi so pokazala, da se je omrežje ukrajinskih vohunov razte« zalo na vso Poljsko. Centrala te vohunske družbe je bila v Berlinu. Med vodilnimi osebnostmi je baje tudi nemški član gene« ralnega štaba Kumisch. Pri aretirancih so našli številne fotografije važnih vojaških objetkov, kakor tudi orožje in eksploziv, ne snovi. Džerdzinski zastrupljen! Varšava, 23. iulija (brž.) Potrjuje se ve-t, da je bil Džerzinski zastrupljen. Radi njegove smrti je bilo aretiranih več odličnih osebnosti, med njimi bivši finančni minister Laskievicz, Sokolnikov in več častnikov. Nemčija v Svetu Društva narodov London, 23. julija, d. V diplomatskih krogih pravijo, da bo Nemčija začetkom sempetmbra na prvi seji Društva narodov izvoljena za stalno članico Sveta. To se bo zgodilo na predlog predsednika takozvane prve komisije, ki se bo pri tem skliceval na to, da je že marca meseca ugotovila in sporočila plenumu Društva, da je Nemčija izpolnila vse pogoje za to. Italijanske vojaške vaje na Brennerju Inomost, 23. julija, d. V bližini Brecner« ja imajo sedaj Italijani velike vojaške va» jc, ki se jih udeležuje trentinska di« vizija. Od 21. julija do 28. avgusta bodo vaje v oddelkih, do 9. septembra pa se bo« do vršile vaje večjih edinic Važna finančna konferenca Dunaj, 23. julija, s. Kakor izve «Xeue Freie Presse* iz poučene strani, se bo amc» riški državni tajnik Mellon v Anribesu stal z BarthosGilbertom, generalnim agen< tom za reparacijska plačila v Nemčij;, ki je Mellonov intimen prijatelj. Pozneje bo prispel v Antibes tudi guverner Angleške banke Norman. Računajo, da se bo na tem sestanku razpravljalo tudi o vprašanju so. delovanja emisijske banke, ki jo priprav* lja Norman. Iz Pariza poročajo, da je označil v Cher. bourg dospeli ameriški državni tajnik Mel= Ion govorice o razgovoru z Normanom za neutemeljene, češ da je o političnem pole* iaju v Evropi premalo poučen, da bi mo« gel izreči svoje mnenje o izjavah Churchill la in dogodkih v Franciji. Po daljšem bi. vanju v Južni Franciji namerava Mellon potovati v Rim in od tam preko Pariza v London. Enotna opozicijska ironta na Madžarskem Budimpešta, 23. julija, d. Več malih opo. zicijskih strank se je domenilo, da ustano* ve enotno opozicijsko stranko, ki naj se imenuje ^Neodvisna narodna demokratska stranka«. Tej novi stranki pripadajo po= slanci Rassav, Barcsv. Szakacs, Letav, Dro« sv, Denes, Reinprecht, Csertv. Nagv. Fa= bian, Huska, Pakots, Hegym<=gy.Kissš in Baross. Trojica poslancev Kossuthove stran ke je poslala vodstvu nove stranke pismo, kjer izjavljajo, da sicer ne bodo opustili svoje dosedanje stranke, da pa bodo z n-o» vo stranko v tesni zvezi. Mednarodno kaznovanie oon urejevalcev denarja London, 23 iulija. d. Finančni odbor Društva narodov je poslal velikim emisij, skim bankam vprašalne pole glede kazno< vanja ponarejevanja novčanic in sredstev za pobijanje tega zločina. Odgovori na vprašahvh polih K'do zasedli v naši državni upravi najvišja mesta. Tisti, ki so dvomili nad Iskrenostjo radi-čevsklh separatistov, ker je bUa ta spreobrnitev odkupljena z osebnimi koristni) za radičevske voditelje, so imeli prav. En .v letni politični sporazum med radikali In radičevci nI prinese! jugoslovenskemu ljudstvu nobenih stvarnih koristi; nasprotno, danes stojimo pred celo vrsto nerešenih gospodarskih ta socijataih vprašanj, ki Jih Jc doba režima RR Ie še bolj komplicirala iu zanemarila. Dejstva čim dalje bolj potrjujejo, da so ostali radičevci popolni negatlvisti, ld znajo morda dobro obračati jezike, a nikjer ni videti njihovega nstvarjajočega dela Same prazne besede so Jih in kar storijo, to je konsolidaciji naše mlade države le v škodo. Tako radičevci tudi niti s prstom niso ganili tekom enoletnega sodelovanja t vladni večini, da bi se popolnoma izvedla vidovdanska ustava, na katero so prostovoljno pristali in prisegli, in da bi ljudstvo došjo do tistih samoupravnih pravic, ki Jim jih nadi ta ustava. Zato Je tembolj obsodbe vredno cinično roganje v obraz dejanskemu položaju, ko piše v zadnji številki »Kmetskega lista« g. Albin Prepeluh, adla-tus St Radiča v Sloveniji in njegov posrednik pri tlačenju Pucljeve stranke v ra-dičevsko torbo, da ljudstvo vsled vldov-danske ustave (!) v nikakšni obliki ni dopuščeno sodelovati pri Javni upravi in da nimamo celo tisto malo ljudske samouprave, ki Jo določa vidovdanska ustava. Ali se g. Prepeluh ne zaveda, da obsoja s tem ne le samo delo St Radiča in svojega tovariša ministra Puclja v zadnjem letu, ampak tudi lastno delo, ki je stremelo za tem, da spravi bivšo Samostojno kmetsko stranko pod radičevski klobuk? To, kar piše g. Prepeluh, Je na eni strani dragoceno priznanje brezplodnosti ta nedelavnosti radičevske stranke v vladi, na drugi strani pa dokaz radičevske htoav-ščinc. Predvsem je gotovo to, da so radičevci pristali na vldovdansko ustavo in njeno izvedbe, da pa niso ničesar storili za uresničenje tega, kar ustava predpisuje. Saj Je res, da ljudstvo po sestavi vladne večine radikalov ta radičevcev ni prišlo do besede, vendar pa tega ni kriva vidovdanska ustava, pač pa vladna koalicija, ki zlorablja ljudsko zaupanje ter gospodari v državni vpravl kakor svinja z mehom proti ljudski volji, ne da bi vprašala narod. To je ed«n glavnih vzrokov, da v našem parlamentu, izvoljenem na podlagi splošne in enake volilne pravice, ne odločuje ljudska volja. Drogi vzrok, da ljudska volja ne pride v poštev pri reševanju izključno lokalnih vprašanj pa Je ta, da vladna koalicija sp.oh še ni ničesar storila za ožlvotvorja-nje oblastnih, srezkih in občinskih samouprav. Tega prav tako ni kriva vidovdanska ustava, ampak zopet le vladna koali cija, ki ne izvaja ustavnih določb ln ne privede v življenje zakona o samoupravah. Krivi so radičevci, ki ustave ne izvajajo, ne pa ustava, ki nudi popolno možnost za upravno dekoncentracijo. CL Prepeluh piše v »Kmetskem listu» tudi tole: »Pri nas, ki Imamo birokratično ta nesposobno državno upravo, občutimo državno administracijo kot breme ki nadle-Zo.» Saj je res, da naša državna upirava »t vzorna, vprašamo pa, kaj so storili radi-i-evci za njeno zboljšanje? Odpušča); ta preganjali so državne uradnike, k. niso bili njihovi strankarski pristaši, uprava pa je Vaš pod njihovim režimom postala še mnogo slabša. To, kar pravi g. Prepeluh, je Obsodba režima RR, ki Je tem ostrejša, ker g. Prepeluh enkrat iskreno graja sedanji pretirani centralizem. Kriva seveda ni vidovdanska ustava, ampak oni, ki Je niso izvajali. Naravnost klasičen dokument nesposobne radičevske politike in njene obsodbe Je to, kar piše g. Prepeluh v »Kmetskem listu*, ki pravi med drugim: »Brezumni ta v najslašem smislu besede birokratičoi upravni centralizem je napravili našemu narodu nepreoenljivo škodo ta več kot 50 let nismo bili tako ubožni, kakor smo danes. Brez sramu se širi pri nas glad, brezposelnost, se vrše dražbe stalnih ljudskih domov.* In temu centralizmu so radičevci žrtvovali za tekoče proračunsko leto 13 milijard dinarjev, obenem pa ukiniti pri nas borze dela! Ako bi uvedli oblastne in srezke samouprave, bi bil državni proračun znatno manjši, na drugi strani pa bi se zadostilo neštetim lokalnim potrebam! Po enoletnem sodelovanju radičevcev v vladi piše slovenski agitator St. Radida, da sega nesposobni in birokratičoi upravni centralizem s svojimi mrtvaškimi kremplji že po posameznih dobrinah, odvzema vsako drobtinico, ki bi še prihajala v prid domačemu prebivalstvu ter tako državno gospodarstvo podražuje ta še bolj korup-cljonira? To piše g. Prepeluh v «Kmet-skem listu», na katerem je kot lastnik podpisan — minister Ivan Pucelj! Po enoletnem sodelovanju radičevcev v vladi piše g. Prepeluh nadalje, da Je gospodarski polom pri nas neizbežen, da so naše nekdaj lepe ceste večinoma že propadle, da so javne bolnice prebivalstvu bolj v strah kot v korist ta da celo sodišča in kaznilnice razpadajo. Ali more biti hujša obsodba režima RR kakor je obsodba g. Prepeluha, ki pravi, da so obrtniki in delavci večinoma že brez dela, da hodijo po vaseh eksekutorji, ki odganjajo živino iz hlevov? O. Prepeluh se izgovarja na »ustavo*. Toda ustava je na sebi mrtva slika in še le izvedba ji daje življenje. Kriv je tisti, ki daje besedam duha ta to Je koalicija RR. V prvi vrsti pa so krivi radičevci, ki so v svoji prikriti nrržnji proti državnemu in narodnemu edinstvu onemogočali izvedbo ustave v vseh njenih podrobnostih, pred vsem pa glede na oživotvorjenje samouprav in upravne dekoncentracije. Vedno bolj se pojavlja sum, da radičevci to delajo namenoma, da bi na ta način na-tvezli ljudstvu, da je ustava kriva zla, ki ga je rodil od njih podpirani centralistični birokratizem In da bi tako v svojem prikritem separatizmu kompromitirali tudi Idejo državnega in narodnega edtastva, ki Jo zastopa vidovdanska ustava. Pavle Radič o eliminiranju svojega strica «Sporazum» se brez Beograd, 23. julija, p. Četudi je Stje-pan Radič na Rabu povdaril, da so me-rodajne samo njegove predsedniške izjave, je urednik »Politike* ipak posetil Pavla Radiča kot radičevskega predstavnika v Beogradu in kot predsednika HSK, da čuje njegovo mnenje, kaj smatra za glavni problem v današnji politični situaciji in katere so glavne smernice politike HSS. Pavle Radič mu je dal dolgo izjavo, v kateri navaja: Za današnjo politično situacijo je značilno, da se pri enem delu naših politikov ni v dovoljni meri upoštevalo vse dosedanje bogato izkustvo, doseženo po neuspelih poskusih, da se razruši organizem seljaške stranke in da se uniči ugled Stjepana Radiča. Vsi taki poskusi so obsojeni na neuspeh. HSS se ne da zrušiti od nikogar. Tu ne pomaga niti nepolitična in odvratna rabota doktorja Nikiča, ki ji vsi nasprotniki seljaške stranke želijo uspeh, katero pa je obsodil in jo z elementarno energijo obsoja ne samo ves hrvatski narod, Stjepana Radiča ne da držati. marveč tudi vsak poštenjak. HSS je od svojega početka do danes prebolela mnogo odpadnikov, gosposkih in po-gospoščenih, počenši od kaplana Šlegla preko slavnega Lovrekoviča in Jalža-betiča ter glasovitega Hauslerja do zaslužnega dr. Nikole Nikiča iz Nikincev in nesebičnega zaščitnika narodnih interesov dr. Lončarevlča. Ne gre nam zato, da bi zaščitili in reševali HSS, ker je to nepotrebno. Ona je z božjo pomočjo delo hrvatskega naroda in bratov Radičev. Gre za zaščito in reševanje politične morale prave demokracije in parlamentarnih načel. Gre za to. da se zaščiti država od onih. ki so delovali in bi zopet radi delali po zakonu za zaščito države proti onim, brez katerih ta država ne more obstojati in ki bgiš v njej hočejo s svojim delom ustvariti najmočnejše jamstvo za obstanek in razvoj vsega hrvatskega naroda. Nocoj je Pavle Radič pred novinarji ponovno naglašal, da se sporazum brez Stjepana Radiča ne da držati. -SS2- Beograjski razkol med radikali Beograd, 23. julija, p. Volilna agitacija v Beogradu zavzema vedno večje mere. Razkol med radikali je zavzel tolike mere, da je vodstvo stranke danes poklicalo v Beograd Aco Stanojeviča, ki je pričel akcijo za po-mirjenje. Imel je sestanek z Markom Trifko-videm, Ilijo Mihajlovičem, Ljubo Živkovi-čem, kot predstavniki Pašičeve grupe, ki je imela dopoldne v klubu dolgo konferenco ter baje sklenila, da bo podpirala akcijo Bo-bida. Povodom vesti, da hoče minister Maksi-movič suspendirati Bobiča, se trdi, da se je temu uprl minister Simonovič, ki je Lzuno viču izjavil, da bo podal ostavko, ako se Bo-bič suspendira. Grupa Bože Maksimoviča se sklicuje na to, da se je kandidatura za Beo-gad izvršila po statutih stranke in je torej njena lista oČcijelna, Bobičeva pa disidentska. Pričakovati je pri beograjskih radikalih večje dogodke, ki bodo imeli težke posledice. Ako ostanejo radikali razcepljeni, je skoraj sigurno, da zmaga pri volitvah v Beogradu Davidovi deva lista. Stanje poplav in vremenskih nezgod Beograd, 23. julija p. Danes se je vrnil v Beograd iz poplavljenih krajev vojni minister Dušan Trifunovič. V razgovoru z novinarji je izjavil, da smatra, da je glavna nevarnost že minila. Med tem pa poročajo vesti iz Sombora, da je stanje še vedno resno, ker voda pri Karavukovu m pri Ba-santi še vedno narašča ter Je tekom noči narastla za 66 cm. Na mnogih krajih so se morali nasipi prebiti, da bi se mogla voda vrniti v strugo. Mnoge vasi so evakuirane. Občina Karavukovo je že v znatnem delu pod vodo. Nocoj se je podrlo 6 hiš. Tndl vas Deronje je poplavljena. Iz Kruševca Jav liajo, da je poplava tam napravfla veliko škodo. Še večjo škodo pa je napravila toča, ter se poroča od tam tudi o ljudskih žrtvah. Tudi Lika Je trpela radi velikega dežja ta toče. Iz Krasičnovaka poročajo, da je toča potokla vso setev ta vinograde. Nocoj je predsednik Narodne skupščine Marko Trifkovič ponovno interveniral pri Uzunovidu \ radi nujne pomoči poplavljencem. Ureditev delovnega časa v državnih uradih Državni nameščenci dobijo v zameno za redukcijo draginjskih doki?, d podaljšanje delovnega časa in kontrolne knjige. Beograd, 23. julija, p. Ministrski predsednik je poslal pismo, v katerem opozarja, da je v čl emu 264 finančnega zakona za leto 1926./27. določeno v državnih uradih eedem-urno delo. To ee je zgodilo, pravi gosp. Uzunovič, z ozlrom na znano dejstvo, da Je v mnogih državnih uradih zelo mnogo nedovr-Senih poslov in da se ti posli ne končujejo pravočasno, in v prepričanju, da se bo čas sedmih m' izpolnil z najmarijivejSim in naj-tatenzivnejšim neumornim ta neprekinjenim delom. Da bi se to v resnici zgodilo, naroča ministrski predsednik, da morejo vsi državni uslužbenci po vsej državi od najnižjega do najvišjega prihajati v službo in odhajati iz službe točno v določenem času, za katerega označuje kot najprimernejši čas poleti od 8. do 12. dopoldne ter od 3. do 6. popoldne. Dopustiti »e ne sme nobeno zakasnenje razen v slučajih izredne potrebe po oceni pristojnega šefa, ki je osebno odgovoren. Ministrski predsednik priporoča ministrom, naj v svojem delokrogu ukrenejo potrebno za izdajo najstrožje tozadevne odredbe. Kot ukrepe, primerne v to svrho, priporoča uvedbo kontrolnih knjig ▼ svrho vpisovanja uslužbencev pri dohodu na delo in odhodu h službe, nadalje uvedbo kontrolnih knjig o isvršencm delu tekum sedemurne pisarniške službe. Min. predsednik poziva ministre, naj o vseh svojih tozadevnih ukrepih obveste predsedstvo ministrskega sveta. Da bi pod-vzeti ukrepi imeli uspeli, naroča, naj se prri slučaji prestopkov takoj najstrožje kaznujejo, ter se poskrbi, da ostanejo v državni službi samo oni uslužbenci, ki so neobhodno potrebni, delavni in sposobni. Ministrstva naj o težkožah, na katere bi v tem oziru naletela, obveste predsedstvo ministrskega sveta, da se pravočasno odpravijo. V svojem pismu naglasa min. predsednik, da se bo na ta način ustvarila možnost za znatno reduciranje državnih uslužbencev, ki je v interesu varčevanja potrebno in ki bo po splošni kontroli nad sposobnostjo in delom državnih uslužbencev zadelo predvsem nedela vne, nesposobne ln za državno službo neprimerne uslužbence. Razen tega opozarja na določbo četrtega odstavka člena 264. finančnega zakona, po katerem more vsak minister na leto najrei do 60 dni odrediti, da se podaljša delovni čas za eno ali dve uri na dan, ter prosi, naj ministri to zakonsko pooblastilo v interesu hitrega reževanja državnih poslov izkoristijo v polni meri. -SS3- Volitve odbora Zveze trgovskih gremijev in zadrug razveljavljene Dne 28. junija se je vršil v Kranju občni zbor Zveze trgovskih gremijev m zadrug za Slovenijo. Kakor smo svoje-časno poročali, je prišlo na tem občnem zboru pri volitvah odbora do nesoglasja med zborovalcL Nekateri delegati so zahtevali, naj ostane stari odbor, ki naj izdela na predkonferenci določeno izpremembo pravil, nakar naj bi se meseca decembra ta pravila sprejela in izvršile nove volitve. Veliko število delegatov pa je zahtevalo, naj se izvrše volitve odbora takoj po predpisanem dnevnem redu. Načelnik Jelačin preloga, naj se seja za par minut prekine v svrho dogovora, nI dal na glasovanje, pač pa je odredil, naj se glasuje za predlog, da ostane do izrednega občnega zbora stari odbor, z vzklikom in sicer z vstajanjem s sedežev. Kljub temu, da so mnogi delegati protestirali proti volitvam z vzklikom ln niso vstali s sedežev, je načelnik Jelačin proglasil predlog za sprejet in zaključil občni zbor. Jasno je bilo, da se volitev ni pravilno izvršila, ker je treba za volitve per acclamationem, da so s predlogom vsi zadovoljni Proti tem nepravilnim volitvam so se zato mnogi delegati pritožili na obrtno oblast. Bili so to predvsem delescati gremijev za Ljubljano, ljubljansko okolico in od drugod, predvsem iz Štajerskega. Svojo pritožbo so utemeljevali poleg drugega tudi s tem, da pri volitvah v Kranju niso bili navzoči samo upravičeni delegati, ampak tudi drugi ljudje, da mnogi izmed izvoljenih starih odbornikov niso bili več delegati, in da se volitve sploh niso pravilno vršile z vzklikom, ker jih je mnogo protestiralo proti temu načinu volitev. Iz navedenih razlogov je volitve ljubljanski magistrat kot obrtna oblast pred dnevi tudi razveljavil in odredil, da mora stari odbor sklicati nov občni zbor Zveze trgovskih gremijev in zadrug najkasneje do 1. septembra t. L in da se morajo na tem občnem zboru Izvršiti volitve novega odbora pravilno. Brez laži za klerikalce ni blagoslova Klerikalno časopisje ne more živeti brez laži. Rek, da namen posvečuje sredstva, je pri njih v polni veljavi, in na podlagi te tigvorijanske morale mirno požirajo očit« ke, da vidijo edini uspeh za politično«straii karsko delo v laži. Za moralo klerikalnega tiska in ljudi, od katerih je odvisen, je menda dovolj značilno dejstvo, da se kle» rikalni poslanec in katoliški duhovnik dr. Kulovec ne upa tožiti našega lista, ko mu je ponovno očital, da je nesramno lagal. Mi se nočemo baviti z vsemi lažmi, ki jih prinaša klerikalni tisk vsak dan o svo» jih političnih nasprotnikih, ker bi nam končno to delo zrastlo čez giavo, za svojo dolžnost pa smatramo, da od časa do ča» sa opozorimo javnost na najnesramnejSe klerikalne laži Tako se je včeraj jo v Beogradu vladno lice, doma pa so ne» izprosni opozicijonalci. Kaj sličnega bi »Slovenec* lahko napisal samo o klerikalnih voditeljih. Da dokaže« mo klerikalno lainjtvost, navajamo, kaj je Sv. Pribičevič govoril v Kosovski Mitro. vici. Predvsem je dejal, da potuje med na« rodom v svrho organiziranja velike stran« ke, ki bi prinesla novega duha v našo drža« vo. Opisovali so ga, da je neprijatelj vseh, ki niso Srbi, zlasti pa tu v južnih krajih. da je neprijatelj muslimanov. Zato nagla« ša, da je nasprotnik vsake verske stranke in tudi muslimanske. On je nasprotnik kle« likalne stranke dr. Korošca, kakor musli« manske stranke Ferad bega Drage ali pa muslimanske stranke dr. Spahe. Enako od« ločen nasprotnik bi bil tudi vsaki pravo« slavni stranki, ako bi se pojavila v poli« tičnem življenju. Samostojni demokrati ne vodijo politike kakor radikali, ki so danes za Pribičeviča, jutri za Radiča, enkrat za plemenske stranke, drugič pa proti, enkrat za verske stranke in drugič proti. Kar de« lajo radikali, ni narodna in državna, tem« več cincarska politika. Za dokaz, kako se radikali nedostojno obnašajo, služi dejstvo, da je Radič vrgel najprej iz vlade njiho« vega voditelja Pašiča, potem pa jim je pri« čel dajati brce, da se je vse prašilo. Na vsak udarec so se radikali ponižnejše zvi« jali Radič je v Dalmaciji vrgel v obraz ra« dikalom, ki hočejo biti srbska in veliko« srbska stranka, da v Dalmaciji ni srbstva. Radičeve izjave so izjave stranke, s katero so v koaliciji, zato so te izjave tudi radi« kalne izjave, ako se radikali ž njimi spri« jaznejo in ostanejo z Radičem v koaliciji. Kar izjavlja Radič, izjavljata tudi Pašič ln Uzunovič, dokler so skupaj v koaliciji Evo, to je govoril Sv. Pribiče,vid v Ko« sovski Mitrovici. »Slovenec* pa laže, da je Sv. Pribičevič naj>adel radikale, ker v zvezi s Hrvati ne izvršujejo ideje Velike Srbije. Ali imajo klerikalci sploh še kaj ča« sti? Zdi se, da hoče gospoda pri »Slovencu® na vsak način v javnosti vzgojiti mnenje, da je klerikalec isto kakor lažnik. Če za« sledujejo ta cilj, potem dober tek! V na« sprotnem slučaju pa bomo še ob priliki pozvali koga izmed klerikalne gospode ka« kor smo dr. Kulovca, naj nas toži zaradi očitka, da nesramno laže, četudi resno dvo« mimo nad klerikalnim pogumom, zagovar« jati pred sodiščem lastne laži. Politične beležke Boj za oblast in klerikalci Včerajšnji »Slovenec* Je zapisal, da se nobena stranka ni bolj pehala za oblast in se Je krčeviteje oklepala, kadar se je do tega prikopala, kakor SDS. Mi »Slovencu* povemo, da se SDS še danes peha za oblast in še za prav veliko oblast, saj je Pribičevič nedavno dejal, da je pripravljen vstopiti samo v tako vlado, kjer bo Imela SDS odločilno besedo. Menda ni stranke, ki bi hotela fciti vedno v opoziciji. Tudi SLS je zelo nerada v opoziciji hi njeni voditelji so zadnje čase v Sloveniji že ponovno prerokovali, da bodo vsak čas stopili v vlado, samo, da bi pomirili svoje nezadovoljne pristaše. Stvar pa Je taka, da se SLS zaman peha za oblast Sama si Jo priboriti ne more, ker jo je vedno manj, drugi pa ji jo tudi zaradi Istega in drugih še tehtnejših vzrokov ne bodo dali prostovoljno. Vsekakor pa si bo priborila SDS potrebno oblast ki jo hoče imeti za izvedbo svojega programa. Prav zato je sedaj v opoziciji, da si pribori to oblast Ta svoj cilj bo tudi dosegla, za kar najbolje jamči naraščanje njenih pristašev v veliko Jezo vseh,, ki so proti temu, da bi prišla SDS do oblasti. Na tem klerikalno zabavljanje pač ne bo moglo ničesar izpremeniti. Svoje politične nauke naj »Slovenec* kar ohrani za klerikalno stranko, ki se Je že doslej ravnala po njih, in mi bomo tudi nadalje zadovoljni, ako se bo še naprej ravnala sama po njih. Pogajanja radikalov z davidovičevci Splitski , ki je osebno glasilo davidovičevca dr.# AngjeJinoviča, je (kakor smo že včeraj poročali) objavil v svoji poslednji Številki članek pod naslovom . V tem članka se pripoveduje, kako je te dni poroča, da vodijo pogajanja z notranjim ministrom Maksi movičem davidovičevci: dr. Angjeunovič, dr. Aleksander Miovič in Milan Grol in da bi imeli davidovičevci dobiti vsa radičevska ministrstva, od katerih bi dva dobili muslimani, ki bi jih podpirali. Nadalje poroča , ki vse to navaja, pristavlja, da so vesti tPučkega listaj zelo karakteristične ia simptomaiične predvsem zato, ker jih prinaša glasilo Davidovičeve stranke. Pritožbe davidovičevcev »Politika« navaja, da postaja volilna borba za občine v Srbiji vedno ostrejša in da se od dne do dne zaostrujejo odnošaji med davidovičevci in vlado. Glavni odbor Davidovičeve stranke prejema številne brzojavne in pismene pritožbe o terorju radikalskih oblasti. Med drugim navaja »Politika* pritožbo bivšega poslanca Gjo-ke Popovida, ki ie Davidovidu sporočil, da Je srezki poglavar v Brzi Palankl okloiu-tal davidovičevskega kandidata Stanka Milanovida. ga nato zaprl in mu predložil forarular, s katerim naj bi se v zaporu odrekel kandidature. Nadalje navaja »Politika*, da je cblast v Donjem Ljubešu zaprla demokratskemu kandidatu Zivkovi-du trgovino, mu odvzela ključ, spravila blago v srezko klet, nkga samega pa odgnala v rojstni kraj z navedbo, da je bil pred petimi leti brez prijave vpisan v volilni Imenik Donjega Liubeša. Po izjavah iz vrst davidovičevcev utegne tak početek volilne kampanje rodiu še težje incidente, kakor so bili v volilni bojbi 8. februarja 1925. Zavezniki Včerajšnja . Mo-stareki pevci 90 bili od skopljanskega prebivalstva prisrčno sprejeti in so priredili koncert, ki je imel velik uspeh. Iz Skoplja so se odpeljali pevci naprej v Tetovo, Kumanovo, Niš, pozneje pa posetijo še Kruševac in L1 žice. Naša književnost v tujih prevodih. Češki olomuški mesečnik za literaturo, umetnost in prosveto , ki je izšla prvotno v ^Ljubljanskem Zvonu>. Stvar je prestavil v češčino znani prevajalec Otto F. Bab-ler, poleg prof. Vybirala najmarljivejši se-znanjevalec češke javnosti z našo literaturo. Zagrebško pevsko društvo cKoloj, katerega vodi sedaj gosp. Srečko Kumar, priredi letos v oktobru Bachov koncert. Dalje je predvidena javna produkcija novega oratori-ja skladatelja Božidara Sirole in Berliozove kompozicije . Zagrebški na turneji. Zagrebško akad. pevsko društvo se nahaja pravkar na turneji po Srbiji. Dne 16. julija so pevci nastopili v Kragujevcu, pozneje pa v Nišu, Knjaževcu in v kopališču Koviljači. Na sporedu koncertov bo naši narodni skladatelji: Binički, Konjovič, Kr-stič, Mokranjac in drugi. Sedemdesetletnica Bernarda Shawa. Dne 26. julija bo angleški dramatik, pisatelj Bernard Shaw star sedemdeset let. Shaw je svetovno znan po svojih odrskih delih, ki so polna fine ironije in življenske modrosti. Pri nas smo videli v gledališču njegove drame: Cezar ta Kleopatra, Črna daina iz sonetov, Pygmalion, Androklus in lev, Obrt gospe Warrenove. V knjižni obliki imamo njegovo duhovito enodejanko cMož usode> v prevodu prof. Sovr&ta, ostale stvari so prevedene samo v rokopisu. Tudi izčrpne študije o '..'•••• v.'!i .•':•,:.:in;>. dasi bi nam bila dobro-- : i- o.e pomembnosti. Slovenska javnost pozna Shawa samo po njegovih pri nas uprizorjenih delih ter iz časopisnih beležk. Drugi narodi imajo o njem že sedaj obširno literaturo. Nemci, katerim se ima jubilant zahvaliti za mnogo uspehov, izdajo ob njegovi sedemdesetletnici pomnoženo izvrstno monografijo izpod peresa znanega publicista Julija Baba. Ameriška revija o Jugoslaviji. V Wa-shingtonu izhaja resna in bogato ilustrirana revija . V 5. številki 17. knjige je revija odstopila ves prostor Ju-goslovenom. Članke so prispevali: M. Gruič, N. Vulič, T. Gjorgjevič, VI. Petkovič, P. Po-povič. Br. Popovič in Rushton Fairclough. Tu objavljeni referati o stari srbski stavbni, narodni in moderni umetnosti, o narodnih nošah, posodju in orodju, o cerkveni slikarski umetnosti, o izkopinah itd. Reproducira-nih je precej starih srbskih samostanov in cela vrsta Meštrovičevih umetnin. Tudi o slovenskih slikarjih: Groharju, Veselu, Jakopiču, Jami, Tratniku, Sternenu ta Vavpotiču poroča revija. Prevesna množina- prostora pa je posvečena Srbiji in Črni gori. Tino Patiera v Cavtatu. Znameniti tenorist, naš dalmatinski rojak Tino Patieia je došel v svoj rodni kraj Cavtat. kjer namerava preživeti počitnice. Za prihodnjo sezijo je umetnik sklenil kontrakte z draždansko in berlinsko opero. Nova drama Maksima Gorkega. Ruski pisatelj Maksim Gorkij, ki živi radi svojega rahlega zdravja sedaj stalno v Italiji, je pred kratkim dovršil dramo z naslovom cLažni denar>. Premijera tega dela bo še letos na jesen pri Retahardtu v Berlinu. Gorkij se sedaj bavi z romanom, ki obravnava življenje iz Rusije od osemdesetih let do zadnjega časa. Ta roman izide bržčas pod naslovom (Štirideset let». Gostovanje zagrebške in osiješke operete v Sarajevu. S 6. avgustom prične gostovanje 60članske operetne skupine v Sarajevu, ki jo sestavljajo najboljše moči zagrebške ln osiješke operete. Družba ima svoj lasten orkester in lastne dekoracije. Gostovanje je preTačunjeno na 10 večerov. Med umetniki nahajamo priljubljene moči: Irmo Polakovo. Arnošta Grunda. Ančico Mitrovičevo in druge. 99 Danes ob 4., pol 6., pol 8. in 9. uri velik dvojni spored: Drama v snegu in ledu u Senzacijonalni pustolovni roman iz Engadinskih Alp. V glavni vlogi priljublje. na lepotica Breta Reinwald Velike športne senzacije! Grandijozen lov tihotap« cev na smučeh! Zanimivo! Kot druga senzacija tega sporeda je brezkonkurenčna burka smeha: «Rendeu vous z zaprekamiv glavni vlogi sloviti komičar SIFF. KINO «LJUBLJANSKI DVOR». — TELEFON ŠT. 730. Najmodernejši in najlepši kino v Sloveniji. čez nekaj minut na golo višino. Tam pa obstanemo zavzeti in mravlje nam zagoma« ze po hrbtu. Pod nami zija strahovit pre« pad sto in sto metrov globoko. Zamolklo šumi tam doli razpenjena voda in grize ska« le in se otepa med njimi, da bi prišla čim preje v ravno dolino. Sredi skal tu pa tam pokvečen borovec ali strmo naonjena smre« čica in samoten, boječ grmiček; dva čudna, črna ptiča se preganjata z glasnim vriščem po prepadu in tema je tam doli, bojazni pol na tema... Zakaj nosi ta prepad ime «Klu« šter«, ne vem. A to vem, da takega prepa« da nisem videl že dolgo, dolgo. Človek gle« da in strmi in čudna moč ga vleče tja dol, da bi vrgel klobuk v stran in skočil na« ravnost v globočino. Kdor ne verjame, pa naj gre sam tja gor in bo videl in izpre« gledal. Od tu je sestop v dolino. Nič več ni po« ti, ampak samo ozka, skoro nevidna steza te vodi med gručevjem po strmini. Nekaj« krat boš pač glasno zaklel in si želel, da bi bil resničen čarodej in bi resnično Bo« rovce začaral v prave purmane, ker se ta« ko strašno boje rdeče barve. No, pa si kma« lu v dolini v Rutah, kjer te v nevšečni je« žici potolaži prijetna in zgovorna gospa Štefka z dobro kapljico in s še slajšo be» sedo. Jos. Vandot. Tujski Obmejna revizija v Mariboru (Ogromne zamude vlakov, promet) Končno je začela tudi naša država s tuj-sko-prometno propagando v inozemstvu. Pole« zasebnih institucij se trudijo naši konzulati ta poslaništva, da privabijo tujce v našo državo, ki ima toliko krasnih kopališč ob morju in prvovrsfnih zdravilišč kot malokatera evropska država. V času vednih elementarnih katastrof je tudi naša agrarna država vedno bolj navezana na zaslužek iz tujskega prometa. Sosednje države znajo seve mnogo globlje ceniti ta organizirati to propagando, kar je pokazal zlasti mednarodni tujski promet, ki se je nedavno vrši! v Pragi. Naše delo na tem polju je šele v povojih. Kljub temu pa je bilo treba že ponovno grajati, da še sami naravnost ubijamo tujsko propagando ta zlasti z nekvalificiranim obnašanjem že na meji odganjamo potnike, ki bi se radi znebili tuje valute pri nas. Tisoči Sokolov so se lahko ravno sedaj prepričali, s kako fineso nastopajo v vlakih češld ali avstrijski cariniki. Vsak posameznik kaže tam uvidevnost svoje važne službe za državo in obči blagor. Tudi oni vrše sicer vestno svojo službo, a vedno taktno in s fineso. Vsakdo se zaveda, kako dalekosežnega pomena je vsaka njegova beseda in kretnja ta celo poslovanje obmejnih organov pred inozemci. Na naši severni meji pa so začeli baš sedaj, ko je tujska sezona na višku, z metodami, ki morajo uničiti ves trud vlade in zasebnikov na tujsko-prometnem polju. Vsakega potnika, ki se pripelje čez mejo, v Mariboru natančno popišejo organi obmejne železniške policije ta ta procedura traja vedno tako dolgo, da imajo brzovlaki vsak dan dolge zamude. To revidiranje je trajalo v zadnjem času parkrat celo več kot eno uro. Novi potniki so morali stati v popoldanski vročini na peronu, ne da bi vedeli, če se lahko zatečejo v čakalnico ali restavracijo in tako so stali s prtljago pred želeeno ograjo in stražniki čez eno uro, da so jim noge otekale. Na potnike v vlaku pa je pražila -Točina skozi razbeljene strehe vagonov! Manipulacija revizije popisovanja pa se je vršila naprej tako dolgo, da so pripeljali že vsi brzovlaki z juga ta razni osebni vlaki in ie bil končno prostorni kolodvor natrpan dolgih vrst vagonov. Končno je odpeljal tudi zagrebški brzovlak, ki baš radi tujcev stoji v Grobetaem, a je pripeljal tja kar s tričetrturno zamudo ta s tem zamudi! zvezo z lokalnim vlakom prod Rogaški Slatini. Tujci so morali v Grobetaem, kjer sta poleg kolodvora samo dve hiši, kmečki gostilni, čakati celih 5 ur do večernega osebnega vlaka, ki pripelje v Slatino šele ponoči ob 22 uri. Isto se je zgodilo v nedeljo. Jasno, da takšno postopanje mora odbiti najpotrpežljivejšega potnika in diskreditirati naš promet pred tujino. Kakor pa smo se informirali, so te v nebo vpijoče zamude čisto neutemeljene in nepotrebne. Na Rakeku n. pr. ne popisujejo s takšno natančnostjo vsakega potnika in je to tudi čisto nepotrebno, ker teh tisočev ta tisočev imen potem nihče ne čita. Z revizijo bi lahko pričeli končno že na meji v Št. Ilju in jo nadaljevali v vlaku skozi Maribor proti jugu, kakor delajo to sedaj že tudi vse druge evropske države. Obmejna policija ima 6 uradnikov, 4 detektive ta še nekaj stražnikov in bi to osobje menda moralo zadostovati za revizijo brez takšnih gorostasnih zamud brzovlakov, ker Je konično potnikom vsaka minuta dragocena. Ako pa je uradništva premalo, bi se moralo pač pravočasno oskrbeti nadomestilo ali pa poslovanje poenostaviti! Prepričani smo, da bo posegel vmes veliki župan ta prepreči! nadaljni kaos v prometu in neprecenljivo škodo, ki lahko nastane našim zdraviliščem, ki so itak že dovolj tpela vsled letošnjega deževja. Ako pa teh" zamud res ni mogoče preprečiti, potem se naj odpravi tudi postajanje zagrebškega brzovlaka v Grobetaem, ker ima po- leg pomikov tudi država s tem nepotrebne izdatke. Brzovlak postaja v Grobelnem samo zato, da imajo potniki priključek lokalnemu vlaku v Rogaško Slatino. Toča in prolomi oblakov Nad Karlovcem je divjala v četrtek popoldne strašna nevihta, nakar se je med silnim grmenjem vsula na mesto in okolico toča, ki je napravila ogromno škodo. Posamezna zrna so bila debela kakor oreh. Po dežju se ie znatno shladilo in je padla temperatura kar za 11 stopinj. Tudi nad Sušakom je razsajalo istega dne hudo neurje. Utrgal se je oblak in Je voda poplavila skoro vse mesto. Vmes je padala tudi toča. Kleti in nižje ležeče trgovine so bile polne vode in so imeli ognje-gasci celo popoldne dovoli dela Vsi okoliški vinogradi so uni-eni. Sreča je bila, da vihar ni bil hud in da je ostalo morje relativno mirno. V okolici Kumanova v Srbiji je napravila toča v četrtek strašna opustošenja. Pobila je tudi več živine. Zrna so bila debela kakor kokošia jajca, ker jih ie bilo po več skupaj. V zagrebški oblasti je bilo pri zadnjem deževju poplavljenih 2S.OOO ha zemlje. Podrtih je 400 hiš in 20 mlinov, porušenih 20 mostov Škoda znaša 31,900.000 dinarjev. Reichherzer - samomorilec Senzacionalen preokret v aferi blagajnika osješke postaje. Zagreb, 23. julija. Danes popoldne je prišlo do senzacionalnega preokreta v aferi umora blagajnika Julija Reichherzer j a. Kakor znano, jc zagrebška policija osem dni iskala sled za morilcem, dokler se danes ni končno ugotovilo, da Je Reichherzer izvršil samomor radi poneverjenja denarja iz državne blagajne. Pri njegovi vdovi so našli 200.000 dinarjev, o katerih je Izjavila, da jih je prejela od tvrdke Rehely v Osijeku, češ da je bila to vsoto dolžna njenemu možu. Med tem pa Je policija dognala, da teh' dvesto komadov tisočdinarskih bankovcev tvori vsoto, ki je bila vložena v blagajno, ko se je zgodil umor. To so ugotovili po številkah' bankovcev, ki so bile zapisane v blagajniški knjigi. Nato je policija zaslišala lastnika tvrdke Rebely, ki Je izjavil, da je denar prejel od železniškega uradnika Klrchlechnerja. Ta je bil nato aretiran radi suma umora. Ko so ga danes popoldne peljali v zapor, je K3rchlechner podal šefu policije senzacijonelno iztfavo, da mu je ta denar izročil pok. Reichherzer z izjavo, da se mora ubiti radi defoavdacije, radi sramote v obitelji pa da bo vse napravil tako, kakor da se je izvršil umor, ter da denar pošlje po tretji osebi svoji ženi, da ji zagotovi bodočnost. Pred sodniki Janez in Edo sta zidarska pomočnika. Ker poznata tovariša Matevža, ki zvečer prepeva pesmi o lunici in ljubici ter presloni cele ure na oknu zaljubljene vdove Mance ler ji govoriči o ljubezni ta zlatih gradovih, ki jih ji zida v oblake, sta ga sklenila podražiti. Neko noč 6ta krokala ta potem šla nad zaljubljenca, ki je komaj dobro zasanjal, da trka na okno svoje drage, a že prestrašen planil kvišku. Ker nista megla njegova tovariša drugače k njemu, je namreč eden z drogom odprl vrata, a drugi treščil skozi okno kamen. Matevž je stal v sami srajci sredi sobe, klel kakor Tolminec in pošiljal svoja znanca v deveto peklo. Potem so se na lepo pobotali in fanta, ki nista ničesar storila iz hudobnega namena, sta bila oproščena. Javna zahvala Ob priliki poučne ekskurzije Ferijalnega Udruženja Jug učiteljstva po Češkoslovas ški od 2. do 21. julija smo imeli toliko ga* nljivih in triumfalnih, sprejemkov ter uži« vali toliko gostoljubnosti, da čutimo v sebi častno dolžnost, da izrečemo javno zahvas lo. — Od Plzna pa tja do Visoke Tatre so nas sprejemali češki tovariši in tovarišice s tako iskreno ljubeznijo in požrtvovab nos t jo, da velja njim prva zahvala. Bratska zahvala tudi češkemu Sokolstvu, sokolskim godbam v Brnu etc. za doček, pevcem za pelje čeških in jugoslovenskih pesmi pri banketih, zastopnikom mesta, za izredno gostoljubnost in pozdrav. Nadaljna zahvala vsem vodstvom tovarn industrijskih podjetij, znanstvenih inštitut cij za strokovno razlago in pojasnilo; špe» cijelna zahvala za gostoljubnost pivovarni v Plznu in Hradce Kralovi, g. ravnatelju kopališča in letovišča Luhačevice, ravnaš telju tovarne čevljev g. Bat'i, ki nam je dal brezplačno na razpolago šest avtomo* bilov iz Luhačevic do Zlina. Prisrčna zahvala vsem Čehoslovaškim in Jugoslovenskim ligam za pozornost in go« stoljubnost, ministrstvu železnic za popust češkos' vaškemu tisku za pozornost in pa končna zahvcla češkoslovaškemu narodu za bratsko ljubav. V njega sredi smo se počiu tili kakor doma. S solznimi očmi smo se poslavljali od vseh, v naših srcih je odmeval klic: \ 200, 400, 2600, in 4000 metrov. Kot zaklju ek prireditve bo zabaven tek v vrečah s samokolnicamL Zveder bo na vrtu in \ Mali dvorani Celjskega doma zabaven večer. pri katerem nastopita dva težko^tiera v boksanju, Holandec proti Celjanu. e— Mestni kino v Celiu. V mestnem K:nu v Celju se predvaja od nedelje naprej lep film »Lov za zlatom«, v katerem nastopa Charlie Chaplin. Je to eden izmed redkih filmov, ki splošno ugajajo. Vodstvu mestnega kina moramo biti hvaležni, da nam nud vedini le dobre filme. Vdasih ie treba seveda tudi kaj za smeh in kratek čai Maši onstran grame p— Ricci je vi 'uspehi. Visoki fašistovski komisar on. Ricci je energičen in vztrajen človek, ki žanje uspehe tudi na vročih tr« žaških tleh. Velik je bil odpor, železna vo« lja komisarja Riccija ga je z lahkoto pre« magala. Fašizem se giblje po njegovi di« rektivi. Občina dobi nov zastop, ko izvrši Perez svojo misijo. Te dni je vkrotil Ricci tudi škvadriste, ki vstopijo v državno mi« lico. Tako je ieglajena huda kriza, ki je rušila tržaški fašizem že dolgo časa. Kon« zul Pirelli je imel na zborovanju škvadri« stov velik govor, v katerem je napovedo« val, da bo Trst tekom dveh mesecev po« polnoma fašistovski. Tudi škvadristi bodo delovali v to svrho. Skvadrist Delle Gra« zie je hvalil Riccija, kako je hitro dobro premotril tržaško situacijo in kako je kot spreten kirurg znal porabiti svoj «bistou« ri». p— Senator dr. Pitacco, bivši tržaški sin« daco, se je takoj po izročitvi občinskih po« slov komisarju Perezu odpeljal v Rim, kjer hoče ostati do svoje smrti. p— Na Vojskem nad Idrijo bo 25. t. m. že tretja prireditev društva »Planinca*. Na vsporedu jo dvodejanka č-% smei vetra n brzina v m 92 90 44 73 88 91 90 93 68 00 0a;ai 10S; 0—!0 mirno S 0.5 WS\V 0.5 NWN 0.5 mirno S 1.5 NE 7 mirno E 3 0 \V 1.5 10 10 7 2 10 5 10 9 9 0 7 Vrsta padavine j laezouent megla dež a^a .... i w »» i*^ ' V Ljubljani je povprečni barometer višji kot včeraj z« 4.4 mm. Solnce vzhaja ob 4-33 zahaja ob 19-39. luna ... i?-n -ac mm t dre 21.0 17.0 6.0 24.0 2.0 1.0 4.0 1711 aiiai« ob 0136 Dunajska vremenska napoved za soboto: Bolj jasno; viSja temperatura. Na zapadu morda južno. Tržaška vremenska napoved »a soboto: Šibki severni vetrovi. Nebo pretežno jasno. Temperatura od 19 do 27 stopinj. Morje skoraj mirno. Olajšave obmejnega prometa na dan Ljubeljske dirke Da se omogoči tudi z avstrijske strani obisk ljubeljske tekme širšim slojem, se je izdala naredba, ki prestavlja carinsko mejo za dan ljubeljske konkurence do pred Tržiča. Gledalci Korošci se torej lahko udeležijo tekme brez jugoslovenskega vi« zuma. Seveda je prehod v Tržič in ostalo ozemlje Slovenije prepovedan. Dohod bo odprt že ob 4. zjutraj in za povratek je dan čas do 20. zvečer. To so tako dale« kosežne prostosti tujim državljanom, da je pričakovati menda tudi z avstrijske strani kakih olajšav za obmejni promet. Za jugoslovensko ozemlje je predvidena polovična vožnja v Tržič, in sicer tako, da si kupi obiskovalec celo vozovnico do Tr« žiča, jo pusti tam žigosati in sc vrne z isto vozovnico. Na progi Kranj«Tržič bo tisti dan vozil posebni vlak zjutraj tja, po« poldne nazaj, tabo da je dana prilika, da si ogledajo obiskovalci ljubeljske konku« renče še odkritje spomenika kralja Petra v Kranju. Vsem gledalcem se priporoča pažnja pred vsakovrstnimi vozili. Ker obeta biti promet ogromen, je vozilom težko, hitro se umikati ali na mah ustaviti. Hodite to« rej drug za drugim na pešpoti in ob robu ceste, upoštevajte signale motornih vozil, ravnajte se po navodilih žandarmerije, ubo gajte funkcijonarje dirko in pri dirki zapo« si ene gasilce ker bo cesta ob 8.30 zaprta, ne silite naprej nanjo niti pri startu niti s strani, vsak pešec na cesti pomenja v ča» su dirke nevarnost in to ne le zanj, marveč tudi za motorna vozila in gledalce. Ljubljana : Maribor Jutri v nedeljo nastopi v Ljubljani re. prezentanca Maribora proti Ljubljani v re« vanžni medmestni tekmi. Za to tekmo vlada precejšen interes, kar je popolnoma umevno. Mariborska repre« zentanca je nedavno z visokim rezultatom Eorazila Ljubljano tako, da se sedaj nudi jubljani prilika, da dokaže svojo nadmoč. Istočasno bo ta tekma nadaljni trening za reprezentanco LNP, ki bo nastopila pri« hodnjo nedeljo v borbi proti reprezentanci ONP. za pokal Nj. Vel. kralja Aleksan« dra. O sestavi obeh reprezentanc moremo re« čt le to, da so se Mariborčani na to sreča« nje dobro pripravljali, a Ljubljana bo mo« rala brezdvomno nastopiti v nekoliko spre« menjeni postavi kot proti Željezntčarjem. To velja predvsem za oba branilca in na« padalno vrsto. Tekma se bo igrala na igrišču SK Ilirije s pričetki ob 18. Službene objave LNP. (Seja p. o. dne 14. VII.) Verificirajo se pokalne tekme SK Ilirija : SK Jadran 16 : 0 in SK Slovan : ASK Primorje 5 : 1 obe tekmi odigrani 4. VII. v Ljubljani. Verificira se za SK Sla« vijo igr. Viktor Ban s pravom nastopa dne 14. I. 1927. — (Seja p. o. dne 21. VII. 1926.) Verificirajo se igr. Sotenšek Alfonz in Ka« rada Ivan za TSK Merkur s pravom nasto« pa 21. I. 1927.; za SK Ilirijo igr. Martinak Viktor s pravom nastopa dne 21. I. 1927. in Strehovec Ivan s pravom nastopa dne 29. VII. 1926. Z ozirom na proslavo pstlet« niče SK Slavija dne 7. in 8. VIII. 1926. se pozivajo klubi, da te dni ne prirejajo ni« kakih prireditev. (Seja k. o. 21. VII.) Igr. Bizjak (ASK Primorje) se kaznuje na osno« vi § 35. k. p. JNS s 14dnevno zabrano igra« nja (od 7. do 21. VII. 1926). — Tajnik n. Iz LNP. Sestava moštva za nedeljsko medmestno tekmo je sledeča: Miklavčič« Beltram, Pleš«Lado, Gabe, ZemIjak*Her» man, Erman II, Oman, Dobrlet, Kreč. Re« zerve: Pečnik, Dekleva, Martinak, Verov« šek. Gornje gospode prosim točne udelež« be (najkasneje ob 17.30 uri v garderobi SK Ilirije). Obutev in črne hlačke je prine« sti s seboj. — Podsavezni kapetan. Službene objave LNP. Pri medmestni tekmi Maribor : Ljubljana vršijo blagaj niško službo gg. Buljevič in Battista, redi« teljsko pa gg. Matjašič, Šircelj, Tuma, Vi« čič, Kos in Zaje. Imenovani gg. se imajo javiti ob 17. na igrišču SK Ilirije. Na ko« lodvoru sprejmejo goste gg. Kunaver, Be« djanič, Buljevič in Šircelj. Juniorske tekme za prehodni pokal SK Ilirije se nadaljujejo danes v soboto in jutri v nedeljo. Danes ob 18.30 igrata Ja« dran in Mladika, jutri ob 8.30 Mars in Svo« boda, Moste zatem pa ob 10. uri Hermes in Triglav. Pretečeno nedeljo so se vršile pr« ve tekme letošnjega turnirja, v katerih so sc kvalificirali za II. kolo Ilirija, Olimp in Olimpija; tekme danes in jutri bodo da« le nadaljne tri tekmece za II. kolo. Dose« danje igre so nudile prav dober nogomet in zanimiv boj, v naslednjih se bo rivali« teta seveda še poostrila in zanimivost po* večala. Službene objave KPS. V nedeljo dne 25. t. m. se vrše medklubske dirke ASK Primorja, kol. sek. na progi Ljubljana, Bled, okoli jezera, Ljubljana, katere so odobrene od KPS. KPS. priporoča, da se včlanjeni klubi udeleže te dirke. Kot sa« vezni sodnik je določen g Fr Brumat, ki je obenem zastopnik KPS. — Odbor. Medklubski odbor za juniorske tekme opozarja tem potom, da mora vsak klub postaviti za svojo tekmo po dva odrasla reditelja in stranskega sodnika ter skrbeti za enotno opremo moštva. Pred igro se morajo igrači legitimirati glede -.tarosti. Službo vrši danes g. Boštjančič, v nedeljo g Splichal. Športni dan v Celju. Športni dan, ki ga priredi SK Celje v nedeljo 25. t. m. bo prav zanimiv. Pri štafeti skozi mesto ob 11. dopoldne hodo startali najboljši štajer« ski atleti. Popoldne sc vršita hazena tek ma in nogometna tekma med celjskimi At letiki in SK Celje. Pri lahkoatletskih pri reditvah hndo starfali tekači na 100. 200, 40O. 1500 in 3000 m. Zvečer se vrši zabava s plesom. Kolesarsko in motociklistično društvo «"Sava» v Liubliani naznanja vsem dirka čem. da se razdele darila v nedeljo ob 10. dopoldne v gostilni Lozar, Sv. Jakoba trg Vabi.jo se og. člani in član;ce, da se udelc< f" razdel;tvc. ASK Primorje (Hazena sekcija). Da« nes trening na dva gola. Sledeče igralke naj bodo <:>h 18.45 na igrišču: Krisch. Prei kuh. Zannrr. Ipnkn. Erbc^nik. Kačič I. Vi dic I. Podboj 1 Rezervna družina: Kaiser. Podboj. Modic II. Kramer II, Kačič II ^ ver. Modic I, Rupelj. — Trener. Gospodarstvo Slaba letina Vznemirljiva poročila o povodnjih in alič-nih katastrofah prihajajo iz mnogih krajev naše države in tudi v drugih državah ni nič bolje. Hudo prizadeto pa je tudi poljedelstvo v Sloveniji in opravičene so tožbe naših kmetov. Našemu polju zelo škoduje preobilna moča in pomanjkanje solnca, ki je neobhodno potrebno za ugodno rast in razvoj rastlin, njih semen in sadežev. Ozimno rž žanjejo naši kmetje v zgodnjih, ugodnih letinah že začetkom julija, v slabših letih sredi julija, letos pa stoji še sedaj na njivah. Izredno vlažno vreme pa, kakor izgleda, tudi ugodno vpliva na razvoj žuželk in dru-tq golazni. Malo kakšno leto so bili travniki n polja tako uničeni od črva ličinke majni-nikovega hrošča kakor letos. Poleg omenjenega škodljivca pa se je na Gorenjskem v izredni množini pojavil bramor. Dogodi se, da na obsegu dobrih 10 m= izkopljejo po 6 do 8 gnezd te grde golazni. V enem gnezdu so našteli nad 80 nekaj milimetrov dolgih, golih bramorjev, ki hitro rastejo in silno opu-stošujejo travnike in polja. Bramorja najuspešneje zatiramo pri košnji in spravljanju sena. Med grabljenjem začutimo pod rahlo ruševino trdo kepo._ Ako jo razkopljemo, najdemo med koreninicami gnusnih mladih bramorjev, ki jih moramo takoj potolči, preden se razlezejo. Posebno hudi škodljivci, kateire mnogo premalo upoštevamo, so nagi polži, ki letos delajo neprecenljivo škodo. Zatrli so cele njive fižola, objedajo zelje, solato in še razna druga zelišča. Tudi deteljo in lucerno napadajo. Čez dan so skriti med listjem ali pa počivajo na zemlji, posebno se ogibajo eolnčnih žarkov. Baš radi tega, ker je letos malo solnčnih dni, je tako ugodno za njih razvoj. Nekaiei nage polže pobirajo v ranih jutranjih urah in v deževnih dneh, ko cele dneve objedajo zelišča; toda to je precej zamudno delo. Bolje je, ako na ženem o na tako njivo kokoši ali race, ki v vlažnih jlneh ne brskajo, marveč pridno pobirajo polže. Učinkovito sredstvo za uničevanje te škodljive golazni je kajnit, ki je obenem tudi izbomo umetno gnoiilo. Tudi živo apno ni slabo. Grede in njive potresemo z drobno zmletim kajnitom, ki zmočen od deževja razje in uniči polžjo golazen. cKmetovaleo iz 1- 1894. priporoča še drugo zelo učinkovito protisrel-stvo za uničevanje nagih polžev. Preden se na večer nagi polži razlezejo, zakopljemo v njivo ali gredo skledica, podstavke za cvet-ličnike, vanje pa vlijemo nekoliko piva. Ker pivo nagcem zelo ugaja in ga tudi precej daleč zavohajo, pileziejo, padejo v skledico in potonijo. omenja, da je en sam j»oseetnik na malem prostoru samo z dvema skledicama tekom par dni uničil 470 nagih polžev. To je ogromno število, ki nam nai bo za dokazilo, koliko je teh škodljivcev. Upajmo pa, da se vreme enkrat že spremeni in da si opomore vsaj krompir, ki je naš najpoglavitnejši pridelek in glavna hrana za ljudi in zelo važen za živinorejo in jurašičerejo. Pa tudi pro90 in koruza potrebujeta suho vreme in solnce. Trije zadnji lepi dnevi, katerim pa je žal sledilo ponovno deževje, so naša polja znatno zboljšali. Tržna poročila Novosadska blagovna borza (23. t. m.). Pšenica: baška, nova za avgust, 3 vagone 265—270; koruza: baška, za avgust. 2 vagona 197.50, fco Bos. Brod, 3 vagone 212.50, banatska, 2 vagona 180; moka: baška <0> komb., 1 vag. 510, <0g» do 10. avgusta, 2 vagona 510, «6>, 1 vagon 312.50. Tendenca mirna. Mariborski svinjski sejem v Mariboru (23. t. m.). Dogon 236 svinj in 2 kozi, torej šibkejši, ker so kmetje radi lepšega vremena zaposleni na polju. Kupčija je bila srednja. Prodanih je bilo 109 svinj in 1 koza. Opažati je bilo tendenco padanja cen, ki so bile naslednje: prasci 5—6 tednov stari komad 75—100, 7—9 tednov 125—150, 3—4 mesece 280—350, 5—7 mesecev 420—450, 8—10 mesecev 550—580, 1 leto stari 1000—1200 Din. Kilogram žive teže 10.50—12.50, mrtve 15 do 17 Din. Dunajska borza za kmetijske produkte (22. t. m.). Notirale 90 vštevši blagovnopro-raetni davek brez carine za 100 kg v šilingih: Pšenica: domača 4650—47, madžarska potiska 49—50; rž: 28.75—29.25; koruza: 26.50—27.50; oves: domači 31 do 31.50, romunski 28.25—29.75: seno: 18 do 19.50. Dunajski živinski sejem (22. t. m.). Dogon 279 komadov volov in krav, 1522 telet, 463 svinj, 21 ovac in 3 koze. Cene za kg žive teže v šilingih: Teleta 1.50—2.80, svinje 1.90 do 2.80, jagnjeta 1—2, ovce 1—1.20, koze 0.70—0.80. Cene volom in kravam so ostale nespremenjene. = Zboljšanje francoskega in belgijskega franka. Na londonski borzi se je že včeraj dopoldne znatno zboljšal tečaj belgijskega in francoskega franka. Ob 1. popoldne se je tečaj toliko zboljšal, da so plačevali za en funt 208.50 francoskih in 205.50 belgijskih frankov. Predvčerajšnjim popoldne je v poborz-nem prometu notiral francoski frank še 217.50 in belgijski 212.50. = Devizni predpisi za potniški promet » Rumuniji. Rumunsko ministrstvo financ je devizne predpise za potniški promel poostrilo s sledečo odredbo: Noben potnik ne sme imeti ob odhodu iz Romunije brez dovoljenja generalne direkcije carin s seboj več kot 5000 lejev v protivrednosti tuje valute, efektivnem denarju, čeku ali kreditnem pismu. Tzvoz lejev v kateremkoli znesku je brez dovoljenja brezpogojno zabranjen. Tudi potniki, ki bivajo v Rumuniji samo mimogrede, in oni. ki potujejo v tranzitu, smejo ob odhodu imeti pri sebi toliko denarja v tuji valuti. kolikor so ga imeli ob prihodu, a le pod pogojem, da so jim carinski organi ob prihodu na meji zabeležili v potne listine, koliko nosijo « seboj denarja. Samo v takem pri meru se sme denar izvažati brez posebnega dovoljenja. = Nova solarna v Ulcinju Uprava držav nih monopolov je začela priprave za ustanovitev nove solarne v Uicinju. V to svrho ji j* dovolilo finančno ministrstvo kredit štirih milijonov dinarjev. Vsa naprava bo stala kakih 50 milijonov. = Letina r Ameriki. Po cenitvah izvedencev ne-vvvorške bombažne borze je sedanje stanje letine bombaža 76.5 'o napram 77.3 % leta 1025. Žitni strokovnjak Snow ceni stanje ozimne p5?nire na 79.5 % in sklepa, da bo znašala žetev 564 milijonov bušljev. Sta nje letne pšeiice je po njegovem mnenju . fiš.G žetev pa bo znašala 206 milijonov bu-i Sijev. En bušelj pšenice znaša 27.2 kg. = V trgovinski register so se vpisale naslednje tvrdke: Organizator, družba z o. r., tvornica pripomočkov za organizatorjem* tehniko in umno gospodarstvo v Celju; Sribar & Pongračič, izdelovanje in trgovina^ s pletenimi in ročnimi deli v Celju: Inž. Fran Tavčar, gradbeno podjetje, družba z o. r. t Ljubljani; Kump & Gaspari, parna žaga. Ribnik, lesna industrija, eksploatacija goz<1ov, nakupovanje in prodajanje lesa vsake vr»'e na drobno in debelo. — Izbrisali sta se tvrdki: 0. & M. Joselc. trgovina z mešanim blagom in pohištvom v Celju, ker se je trgovina opustila; Dravogradska rafinerija mineralnega olja, družba z o. z., ker se je likvidacija končala. = V zadružni regHtrr »o se vpisale nastopne zadruge: Hranilnica in posojilnica v Cankovi, r. z. z n. z. v Cankovi; Gospodarska, strojna in vodovodna zadruga za občino Metlika, r. z. z o. z. v Metliki; Ptujska tiskarna v Ptuju, r. z. z o. z. = Industrijska kriza v Avstriji. Znana avstrijska Alpinska montanska družba ie morda sedaj zelo omejiti delo v D on« w i i 7.u in Eisenerzu, in sicer v rudnikih za rudo in premog. Ta omejitev dela je v zvezi z veliko industrijsko krizo v Avstriji. = Jugoslovenski permanentni trgovinski muzej v Budimpešti. Trgovinska agenci ja Jugoslavije v Budimpešti namerava v svojih prostorih zbrati in raz=rtaviti vzorce naših rudnin in lesa, kolikor bi bila dana možnost izvažati jih na Madžarsko. Rumunska podvojila obtok novfanic. Liberalna stranka na Rumunskem, ki jo tvorijo večinoma kapitalisti, trgovci in industrij-ci, je vodila politiko stroge deflacije. V interesu finančnih krogov je bilo, da borli papirnati lej čim prej enak zlatemu. Dokler -o oni bili na vladi, 90 se strogo držali te politike. Zaradi konkurence so začeli hud boj s tujim kapitalom in inozemsko industrijo in so stremeli za tem, da jih izločijo iz domačih podjetij. Sedaj pa pišejo rumunski listi, da je dobila rumunska Narodna banka nalog, naj se poveča obtok bankovcev na približno dvojni iznos. Ni smeti misliti, da se je morda povečala kovinska podloga Narodna banke, ampak je ta korak le pripisati dejstvu, da hoče vlada odpraviti občutno pomanjkanje gotovine, ki je vedno prva a 1« prehodna posledica uvedbe politike deflacije. Vlada se je odločila za ta korak tudi zato, ker je uvidela obsmrdnost iluzije, da bo rumunski lej dosegel v najkra^em času predvojno pariteto. Borze 23. julija. LJUBLJANA. (Prve šteivilke povpraševanja, druge ponudbe in v oklepajih kupci j-ski zaključki.) Vrednote: investicijsko 73. Vojna škoda 298—0, zastavni in komunalne Kranjske 20—22, Celj9ka posojilnica 193—0. Ljubljanska kreditna 175—195, Mer-kantilna 88—92, Praštedioina 865—868, Sla-venska 50—0, Kreditni zavod 165—175, Strojne 112—115 (112), Vevče 102—0, Stavbna 55—65, Sešir 103-0. —Blago: Zaključki: Les: bukova dva, metrska, suha, fco vagon naklad, postaja —18; borova drva, metr-eka, letošnje sečnje, fco vagon moja 0—1436; hrastovi hlodi od 90 c m naprej, od 2 m doli. naprej, fco vagon naklad, postaja 0—400; bukove deske, ostrorobe, paralel., suh«, 60 mm, 4 m dolž., I., II., fco vagon naklad, postaja 550—0, neobrobljene, 40 mm, od 2 m naprei, od 22 cm širine naprej, L, II., foo meja 500—0; poljski pridelki: pšenica, fco. vagon naklad, postaja, 1 vagon 310—315 (310), za julij, fco. naklad, pofltaja 0—270; koruza, fco. vagon naklad, postaja, 1 vagon 195—200 (200); otrobi srednji, fco »lov. post. 0-155. ZAGREB. Dinar je že nekaj časa v Curihu nespremenjen pri tečaju 9.12. Deviza Pariz se je nepričakovano učvrstila in je beležila danes v Curihu 11.625, Italija pa je še nadalje na nizkem tečaju. Pri nas je Pariz poskočil na 128. Razen malenkostne oslabitve Italije 60 ostale devize bile danes nespremenjene. Prometa je bilo nekaj manj kot poslednje dni. V devizi Dunaj ga je bilo 140/¥)0 Berlin 12.500. New York 31.000, London 13.000, Trst 479.000 in Curih. 192.000. Vsega prometa skupaj je bilo za 12.5 milijona dinarjev. — V efektih so bili bančni papirji nespremenjeni. Od industrijskih vrednot ie bilo nekaj zaključkov le v Slavoniji. Prom°t v Vojni škodi je bil malenkosten, tečaj pa se je nekoliko popravil. Takojšnje blago ie trgovalo od 301 in na tej višini tudi za ulti-mo julija. — Notirale so: devize: I>unaj ček 799.25—803.25. Berlin 1348.80-1352.80. ček 1348.60—1352.60. Italija 181.90-1S3.91!. London 275.05- 276.25, ček 275.0375—27G.2375 New York 56.458-56.758. Pariz 127-129, Praga 167.40—168.40. ček 167.38—168.38. Curih ček 1094.80—1098.SO; efekti: državni: investicijsko 72.50—74. agrarne 40— 40.50, Vojna škoda, promptna 300.50—301.50. za julij 301—302, za avgust 303—305; bančni: Eskomptna 100—101. Polio 15—10. Kreditna Zagreb 102—104. Hipo 55.50—56, Jueo 93 do 93.50, Ljubljanska kreditna 175—0, Mednarodna 70—0. Obrtna 55.25—58, Prašiediona 867.50—870. Etno 0—105. Slavenska 50 do 52.50, Srpska 130—131, Litorale 0—10: industrijski: Ekspioatacija 7—11, Drava 205 —0, DubrovaEka, zaključek 300, Osiječka ljevnoni-ca 180—185. Narodna šumska 17—0. Našifka 0—17, Gutmann 195—210, Slaveke 115—0, Slavonija 32—34, Trbovlje 331—345. Union 300—340, Vagon 48—50. Vevče 102—0. BEOGRAD. Pariz 129—131. London 275.40 do 275.50. New York 56.57 -56.58. Milan 182.50—183, Praga 167.70—167.80. Dunaj 800 do 800.50, Budimpešta 797—798. Berlin 1349 do 1350. Curih 1095.75—1096.25, Bukarešta 05 go_26 CURIH. Beograd 9.11, Berlin 122.9625. Nevr Tork 516.625, London 25.12125, Pariz 11.725, Milan 16.75, Praga 15.30. Budimpešta 0.007230. Bukarešta 2.35. Sofija 3.7125. Varšava 56.75 (nominalno), Dunaj 73.0375. TRST. DeVize: Beograd 54.50—55.25, Dunaj 430—445, Prasa 91—92, Pariz 69—70, London 149.50—150.50. New V0rk 30.60 do 30.90. Curih 595—604, Budimpešta 0.0425 i o 0.0440, Bukarešta 14—15; valute: dinarji 53.75_54.50, dolarji 30.30—90.70. 20 zlatih frankov 118—120, zlata lira 594.53. DUNAJ. Devize: Beograd 12.4325 'lo 12.4725. Berlin 167.93—168.43, Budimpešti 3.2575—3.2775, London 34.3125-34.3425. Milan 22.95—23.05. New York 705.45 -705.95, Pariz 16.29—18.39. Praga 20.895-20.975, Sofija 5.09-5.13. Varšava 78.30—78.80, Curih !36.47 136.97: valute: dinarji 12.42 do 12.48, dolarji 703—707. Deviza Beograd na ostalih borzah: v Pragi 59.55, v Berlinu 7.412. v Londonu 275, v New Yorku 1.77. > Sobota 24. VIII. i926 Velika vlada nerodne sloge v Po neuspelih poskusih raznih strankarskih kombinacij, ki so samo oospeševale padec francoskega franka, je Raymond Poincare pod pritiskom obupnih razmer in na splošno zahtevo javnega mnenja sestavil veliko vlado narodne in republikanske sloge. — Razven socijalistov, ro-jalistov in komunistov so v vladi zastopane vse važne skupine senata in zbornice po njih naireorezentativnejšili zastopnikih. Raymond Poincare5 toin. predsednik, finančni minister in minister za osvobojene pokrajine, član demokratsko-republikamske unije, bivši predsednik francoske republike, večkratni min. predsednik in minister, član Francoske akademije in senator, po poklicu odvetnik, roj. 20. avgusta 1860 v Bar-Le-Ducu. (Slika predstavlja g. Poincareja pri njegovem odhodu od odločilne avdijence pri predsedniku republike.) Jean Louis Barthou, minister za pravosodje, bivši min. predsednik in večkratni minister (zunanje zadeve, javna dela, notranje zadeve, pravosodje, prosveta in vojska), roj. 25. avgusta 1862 v Oloron-Sainte-Marie v Pirenejih, po poklicu odvetnik. Aristide Briand, minister za zunanje zadeve, član republrkansko-socijalistične stranke. predsednik desetih vlad, mnogo-kratni minister (odličen prijatelj Jugoslavije). roj. 28. marca 1862 v Saint-Nazaireu, po poklicu odvetnik. Paul Pamleve, minister za vojsko, član republikansko-socijalistične stranke, večkratni min. predsednik in minister (prosveta, mornarica in vojska), eden najodličnejših matematikov sedanjega časa, po poklicu vseučiliški profesor. roi. de-~. 1860 v Parizu. Albert Sarraut, minister za notranje zadeve, eden izmed voditeljev zmerne levice v senatu, ki je bil zadnje dni večkrat imenovan kot naslednik Herriota, uživa veliko zaupanje tako v levici in v desnici obeh zbornic. Edouard Herriot, minister za prosveto, vodja socijalistično-radikalne stranke, dvakratni min. predsednik, dosedanji predsednik poslanske zhprnice, župan lyonski, po poklicu profesor francoske književnosti. Sijajno i Zabavno! Smehapolnoi Veselo 5 M. Bokanowski, minister za trgovino, fin. minister Nacijonalnega bloka v predzadnji Poincarejevi vladi. Leon Perrier in Georges Leygues Perrier (na levi), minister za kolonije, član radikalne stranke in večkratni'minister. Leygues (na desni) minister za mornarico, hivši min. predsednik, mnogokratni minister, član republikanske levice, po poklicu odvetnik, roj. 28. nov. 1858 v Villeneuve-sur-Lotu. Dsulfl in Golili izvrstna veseloigra polna ko;, i n h za- pietljaje-.' in dovtipov V glavni vlogi najboljši komik sveta, človek, ki se nikoli ne smeje, imenitni ———=1, A ___A . I ] j velik uspeh pri vseh včerajšnjih pred- j stavah! Če žel te obilo smeha in izvrstno = zabavo, hitite danes ob | 4., pol 6., pol 8. in 9. : v najlepši največji in Kino v Sloveniji, v I ELITNI KINO MATICA, Iz živlfenja in sveta Andre Tardieu, minister za javna dela, neodvisni desničarski republikanec, od 1919 do 1920 minister za osvobojene pokrajine, član mirovne konference v Versaillesu, po poklicu novinar (bivši urednik «Tempsa»), roj. 22. sept. 1876 v Parizu, znan po svoji veliki_ energiji in tehniških sposobnostih. X Smrt roditeljev pred očmi otroka. V okolici Berlina se je pripetila ženi nekega delavca nezgoda pri kopanju. V potoku pod mlinom, kjer se je kopala, je zašla pregloboko in je začela vpiti na pomoč. Prišel je njen mož, da bi jo rešil. Ko pa je skočil v vodo, so ga prijeli srčni krči in je utonil. Hčerka na bregu je morala tragični, brezupni boj matere in očeta gle. dati z lastnimi očmi, ne da bi jima mogla X Izpremernbe pri založniškem in časo* pitnem koncemu «Kronos» na Dunaju. Radi znanih škandalov z dunajsko «Stun» de» in njenim dosedanjim glavnim ured. nikom Madžarom Emerikom Beke«syjem, se je izvršila v lastništvu dunajskega pod« jetja «Krono6» radikalna izprememba. Be« kessv, ki je radi afere z nekim članom av. strijške vlade blamiran pred javnostjo, je odložil glavno uredništvo in predal vse agende novemu konzorciju, na čelu katere« g« stoje firme Vernav, Dukes, Augenfeld, Haasenstein in Vogler. Bekessy je odložil tudi uredništvo listov «Biihnet> in «Bor« se». X Letalstvo v službi hotela. V Newyor. ku je neki kotel sklenil uvesti avijonsko službo, ki bo na razpolago vsem gostom in se bodo vbodoče lahko peljali kar i aero. plani, kamor jih bo volja. Ravnateljstvo jim bo proti primernemu honorarju v naj. krajšem času preskrbelo na željo primerno letalo. Nekaj letal pa ima hotel sam, med njimi par najmodernejših hidroplanov. Ali to število nikakor ne bo zadostovalo ved* no večjemu povpraševanju gostov po aero* planih, in zato namerava hotel angažirati za svoj načrt več aeroplanskih družb. Sodobna mladina. Babica: »Hočeš, da ti podarim dondo, kakršno ima tvoja sestrica Ivanka?« Vnuka: »Hočem, ampak samo lase ji borne postrigli po fantovsko.« Vročinski val v Ameriki Iz Amerike je prišel v Anglijo in na evropski kontinent, odkoder pa se je zopet vrnil v domovino, kjer zdaj razsaja s podvojeno silo. Poročilo javlja, da je v Ameriki tekom zadnjih dni podleglo solnčarici nad 100 oseb. Vročinsko vzdušje je glasom pisanja ameriških novin najhujše v državah ob Atlantiku. Prebivalstvo je vse obnemoglo in vse dni preleži leno v vodi, ponoči pa spi na prostem. Visoka poslopja, grajena večinoma iz betona, železa in stekla, so kakor žareča ognjišča. Niti najmodernejše ventilatorske naprave ne morejo v stanovanjih in javnih lokalih ohladiti vzdušne vročinske atmosfere. Hidranti na ulicah so neprestano v službi škropljenja, v podzemskih železnicah pa stoji potovalcem na vsaki postaji led in hladna voda na razpolago, toda preobilno uživanje hladilnih pijač povzroča v prebavnih organih številna obolenja. Samo na Coney Islandu je tekom nedelje obolelo nad 200 oseb, ki so se po obilo zavžitem ledu začele zvijati v krčih in je par otrok podleglo že na prevozu v bolnico. V Newyorku hitijo proti večeru nepregledne množice v centralni park, kjer je tekom zadnjih noči prenočilo nad 200.000 ljudi na prostem. Policija vzdržuje strog red in posebna družba po-sojuje prenočevalcem blazine za nizko odškodnino. Istotako drvijo zvečer številni avtomobili proti Brooklynu in Co-mey Islandu, kjer se nad 100.000 ljudi skuša ohladiti na morski obali. Veliko trpljenje pa morajo prenašati radi obilice komarjev, ki se v jatah pode okrog in so posebno otrokom nevarni. Vpliv radiovalov na vreme Če bi dejali, da radio povzroči ravno toliko dežja in razžene ravno toliko oblakov, kakor kaka procesija za dež ali za lepo vreme, bi prišel marsikje v konflikt z ljudmi, ki imajo v tem pogledu drugo mnenje. V Avstriji, kjer je večni dež letošnjega poletja spravil v nekaterih vaseh ljudi popolnoma v- obup, pa se je na nekem zborovanju le zgodilo, da so govorniki udrihali po neznosnem vremenu, ki je obrnilo vse na glavo, nakar so zborovalci odobrili resolucijo, ki zahteva (z vso resnostjo!): »:Proč z dunajsko oddajno postajo! Vse neštete nevihte in poplave zadnjih časov je povzročila valovna energija dunajske oddajne postaje!« Kmetje zahtevajo, naj poslanci v parlamentu vplivajo na vlado, da se dunajska radio-fonska postaja stavi iz prometa, da bo končno nastopilo vreme, ki se spodobi za poletje. Prvi hip bi človek dejal, da diši ta zgodbica po srednjem veku. Pa ni res. Zahteve avstrijskih kmetov se opirajo na nekatera dejstva in izjave strokovnjakov, katerim so vremenski fenomeni zadnjih let naravnost Vsilili vprašanje, v kaki meri vplivajo elektromagnetni valovi na vreme. Posebno na Francoskem so zadnja leta to vprašanje proučevali po najmodernejših metodah in z vso znanstveno strogostjo. Dolgo časa so delali poizkuse z raznimi valovnimi dolžinami, z raznimi količinami energije, z vdušenimi in nevduše-nimi valovi. Kot poizkusna postaja jim je služil Eifflov stolp v Parizu. Merili so zračni tlak v bližini anten, fotografirali oblake in skušali spraviti z njimi v odvisnost različne pojave pri prejemanju. Posebnega rezultata pa le niso dosegli. Ko je lani neka francoska tehniška revija stavila vprašanje, kako vplivajo elektromagnetni valovi na vreme, je dobila sicer mnogo odgovorov, vendar pa so vsi eksperimentatorji dali popolnoma različne in celo nasprotujoče si razloge. Nekateri so menili, da elektromagnetni valovi vplivajo na vlago v našem ozračju in posredno s tem tudi na zračni tlak, da pa je ta vpliv tako malenkosten, da se ne da dokazati in je zatorej tudi njegov vpliv na vreme naravnost neznaten. Ce bi imeli ti valovi res kak znatnejši vpliv na našo atmosfero, bi se moral najjasneje pokazati tedaj, ko so bile stavljene v promet velike transatlantske radio-tele-grafske postaje, ki večkrat posamezno izžarevajo več energije, kakor vse evropske radiofonske oddajne postaje sku- paj. Vendar pa tudi v neposredni bližini teh velikih oddajnih postaj ni bilo opaziti niti najmanjše vremenske izpremernbe. Drugi znanstveniki so zopet trdili da je vpliv elektromagnetnih valov na atmosfero (in obratno: vpliv atmosfere na elektromagnetne valove) nepobitno dejstvo, da pa so zakoni medsebojnega vpliva tako komplicirani, da jih doslej še ni bilo mogoče dognati. Noben teli eksperimentatorjev pa ni izrecno dejal, da bi radiovalovi povzročali deževno vreme. Navzlic vsemu se je polastil ljudi sum, da vpliv radiovalov na vreme vendarle ni tako nedolžen, kakor se vobče misli. Letos pa sta ta sum še bolj podkrepila dva ameriška znanstvenika, ki se jima je po dolgih poizkusih posrečilo, da sta s pomočjo elektromagnetnih valov tekom pol do ene ure znižala zračni tlak za 3 do 10 mm, odnosno. če je bilo ravno oblačno, povzročila, da je tekom 15 do 18 minut začel padati dež. Te poizkuse sta izvršila v laboratoriju, ki se nahaja na starem zapuščenem. 37 m visokem stolpu za vrtanje petro-lejskih vrelcev. Stolp je od tal izoliran z 16 velikimi porcelanastimi izolatorji. V laboratoriju je nameščena oddajna postaja na iskre, popolnoma neobičajnega sistema, ki izžareva močno vdu-šene valove v dolžini 3 km. Jasno je, da taka, v specijalni namen eksperimentiranja postavljena postaja ne more biti merodajna za učvrstitev teorije o vplivu radiooddajnih postaj vob če. Zadnje čase pa so se s posebno pozornostjo vrgli na kratke valove, ki so po splošnem mnenju »vsega zmožni®. Kaj se bo tu dognalo, se ne da proro-kovati. Vendar pa mnogi znanstveniki domnevajo, da se bo v tem primeru lažje našel pozitiven ali negativen odgovor na stavljeno vprašanje o vplivu radiovalov na vreme. Stran z lasuljo! Vročinski val, ki je pred dnevi preplavil London in vso južno Anglijo, je povzročil pri toli konzervativnih Britancih pravcato revolucijo. Omenili smo že. kako je bilo zadnjič v spodnji zbornici, ko so poslanci v strašni vročini slekli svoje frake, kar bi v drugih razmerah veljalo skoraj za onečaščenje palače narodnih zastopnikov. Pripetilo se je nadalje, da je sodnik Lawrence nekega odvetnika opozoril k redu, ker si je med razpravo zbog vročine odpel telovnik; taisti sodnik pa je drugega dne pri razpravi snel vlasuljo in pozval ostale svoie kolege, naj store enako. Kdo bi pričakoval kai takega od angleškega sodnika? Neki drugi sodnik, Ashburg po imenu, se je še huje pregrešil zoper posvečene tradicije: slekel si je med razpravo telovnik, kar je brez dvoma še mnogo huje kakor samo odpeti ga! V parlamentu pa se je poslanec Fred Mc Qui-ston predstavil v obleki, kakršno nosijo tropični raziskovalci in na glavi ie imel kiobuk iz plutovine. In ga niso vrgli ven! Ovirana pomladitev Madrilenski listi poročajo o dogodku, ki bo dal bistrim juristom še nekaj opravka, preden bo razrešen in položen ad aeta. Španski grand, potomec ene najstarejših španskih rodbin, star nad 60 let, je prišel k nekemu madri-lenskemu pomlajevalcu ter ga prosil, naj ga osreči po Steinachovi in Voronovi metodi, da si bo lahko privoščil še nekoliko zemeljskih užitkov, preden potrka smrt na vrata njegove sobe. Dogovor z zdravnikom glede operacije je bil že perfekten, ko se je nenadoma pojavila grandova žena ter se operaciji uprla. Zahtevala je, da mora mož preklicati svojo namero, ali pa zagotoviti. da se izvede enaka operacija tudi na njej. seve z uspehom. Tega pa mož ni mogel zajamčiti, nakar je vložila sladka ženica proti svojemu zakonskemu tovarišu tožbo in so juristi v toliko ugodili njeni zahtevi, da je operacija res odgodena. Zadeva pa bo tekla pred sodiščem še naprej in se bo mladosti željni velikaš smel pomladiti šele, če sodniki ustrežejo njegovi želji do ločitvi zakona. Sokol Dvajsetletnica Sokola v Skofji Loki. Vsfm članom sokolskih društev, ki se na-r< m vajo udeležiti slavnosti 201>etnega obsto-r: sokolskega društva v Škofji Loki, se naznani::, da je generalna direkcija državnih relf-Mic v Beogradu dovolila z odlokom od 30. iulija 1926, br. 5713, polovično vožnjo, H velja od dne 23. do 27. julija. Legitimacije naj si vsak član preskrbi pravočasno pri svojem druš"vu, kjer ie včlanjen. Zdravo! Sokol v Toplicah pri Novem mestu. V nedeljo 18. t. m. je v sokolskem društvu prebival brat Stane Sitsr o vsesokolskem zletu v Pragi. Članstvo je z zanimanjem sledilo skrbno sestavljenemu poročilu udeležnika. V nedeljo 25. iulija priredi Sokol cvetlični dan v korist društvene blagajne in Sokolskega ftoma. javen telovadni nastop pa se bo vršil 15. avgu=ta na kopališkem trgu. ?o!;ol?ka župa Linhljana. V nedeljo, dne 1. avaust« ee bo vršil glasom župne skupščine v št. Vidu nad Ljubljano okrožni zlet I ljubljanskega okrožja z obveznim sodelovanjem društev Ljubljana I., Ljubljana II. in š^oanje vasi. Pozivcmo tudi vsa ostala društva. da se zleta ud-eleže v čim večjem številu. Dolžnost naša je, da podpremo ta dan društvo v Št. Vidu s korporativno udeležbo, ter da s tem dokažemo, da znamo ceniti njihovo delo na solcolskem polju pred vratmi Ljubljane. Društvo si je z velikim trudom v zadnjem času kupilo prav lep prostor, ki ho za telovadišče in kjer bo stala v dogled-nem času zopet nova trdnjava sokolske misli ^ vztrajnega dela za vsestranski napredek r še ideje v korist vsemu našemu narodu. T ;V.j.'insko Sokolstvo odhaja izpred Narod-■ :t.'. doma ob 2. popoldne z godbo Sokola I. na čelu. Dne 1. avgusta pa se bo vršilo tudi v Krartju odkritje spomenika Kralju Petru I. Osvoboditelju. Z ozirom na sklep JSS pozivamo vsa društva, da se te slavnosti udeleže po možnosti v čim večjem številu. Slavja osti* se udeležimo z odkritim srcem in z veliko hvaležnostjo za veliko zgodovinsko delo, katero je dovršil blagopokojni kralj Peter I. Osvobodi'elj. Z našo udeležbo pokažimo, da koraka Sokolstvo cd vsega svojega poSetka po jasno začrtani poti, imajoč vedno pred očmi. v mislih in dejanju le dobrobit vsega nagega naroda prostrane naše očetnjave. Odhod iz Ljubljane zjutraj ob 7.37, povratek radi prireditve v Št. Vidu s posebnim vlakom ob 1. popoldne. Obeh prireditev naj se udeleži vise članstvo po možnosti v svečanem kroju. Zdravo! Župno starešinstvo. Vsak Slovenec mora biti član Vodnikove družbe opisi STUDEiVEC PRI D. M. V POLJU. Z Novim letom je bila oddana pekarnam dobava kruha za bolnice med družim tudi za Studenec. Preje le dobavljal kruh Z- Franc Dolinar, sedaj pa g. Cettai. — Nam Je sicer vseeno, kdo dale kruh v blaznico, le to hočemo, da se drži pogodbe glede kvalitete in teže. Prvi mesec sicer ni bilo nika-ke razlike, a sedaj pa še daleč ne doseže kvalitete in teže, kakor ga Je dobavljal g. Dolinar. Prosimo g. šefa za zdravstvo, naj stvar uredi, da ne bodo ravno umobolni reveži, ki si sami ne morejo pomagati, prikrajšani. ker Je to njihov glavni živež. VIT? PRI DOM2ALAH. V nedeljo 18. t m. je praznovalo tukajšnje Prostovoljno siasilno društvo lepo domačo slavnost. Na vrtu in v prostorih g. Krmpotlča je društvo priredilo veselico in izročilo diplome častnega članstva gg. F. Majdiču, posestniku valjčnega mlina in parne žage na Viru, Fr. Srupici, posestniku in trgovcu fz LJubljane ter I. Krmpotiču, tovarnarju na Viru. Slovesnost Je otvoril v fmenu društva načelnik g. A. Pučko, ki Je v vznešenih besedah pozdravi! društvene dobrotnike ln častne člane gg. Majdiča, Stuplco in Krmpotiča ter ostale goste, ki s" se v lepem številu udeležili slavja Posebej Je omenjal zasluge, ki so si jih pridobili gg. častni člani, predvsem pa gospa Stuplca kot kumica. Z lepimi in vzpodbujevalniml besedami se ie v imenu slavij encev zahvalil g. Stuplca, ki Je povdarial lepo in vzvišeno nalogo gasilstva ter pozival tako društvene člane kakor tudi ostale občane, naj bodo vedno, kadar bo klica' rog ali plat zvona, pripravljeni, da pohite bližnjemu na pomoč, da mu rcšiio njegov dom. Po slovesnosti se Je razvila prisrčna zabava z mnogovrstnim sporedom. PADEČE PRI ZIDANEM MOSTU. Sokol-se že z vso vnemo pripravlja na razvitje prapora in Javno telovadbo, ki bo dne 15. avgusta. Generalna direkcija državnih železnic je z odlokom z dne 14. 7. 1926, G. B. K O. br. 6f>47 dovaila udeležencem polovično vožnjo. Društva se že sedaj vabijo k čimvečii udeležbi. Dne 15. avgusta torej vsi v Radeče! TOPLICE PRI NOVEM MESTU. Kakor hitro je prejenjalo nadležno in zoperno deževje ter so nastopili lepi vroči dnevi, so pričeli prihajati kopališki gostje v vedno večjem številu, tako da so zadnje dni do-malega vsi razpoložljivi prostori zasedeni. Tu so gostje iz raznih pokrajin Jugoslavije in tudi iz drugih sosednjih držav — v glavnem je seveda zastopana naša bela Ljubljana. Zdravilna moč termalne vode, lepo urejen kopališki dom z raznimi električnimi aparati v svrho zdravljenja Itd., privabljajo vedno več kopaliških gostov, ki ne morejo prehvaliti blagodejnega vpliva vode in njene zdravilne moči. Res ie, da nimajo Dol Toplice raznih koncertov, vsakdanje sodbe in drugih sličnih prireditev. A to Je ravno, kar mnoge vleče v Dol.^ Toplice, kjer uživajo poleg zdravilne vode in milega podnebja tudi blagodejen mir, ki povoljno vpliva na razdražene Svce. Restavracija kopališkega doma fn druge restavracije nudijo debro oskrbo po primernih In neprebranih cenah. Mali oglasi, ki služijo v posredovalne in socialna namene občinstva, vsaka beseda 50 par. Najmanjfil znesek Din 5'—» Ženitve, dopisovanje ter oglasi strogo trgovskega značaja, vsaka beseda Din I-—. Najmanjši znesek Dia tO'—v «Sočani» pozor! Društvo .Soča* opozarja vso svoje člane brez razlike, a» priredi v nedeljo, 1. avgusti t. 1. korpOTativen izlet v Kranj k odkritju spomenik* velikega osvoboditelja kralja Petra I. Vsak {lan dobi pred odhodom na postaji glavnega kolodvora o^ 8 uri zjutraj črn trak z napisom .Soča*. Vožnja polovična. Izostati in zamutlti te lepe prilike ne sme nihče naših članov. Podrobnosti »trupi teden. — Odbor. 20678 i Občni zbor mestne ženske ljublj. podr. Družbe sv. C. in M. se vrSi dne 29. julija (v četrtek) ob 4. uri popoldne v pisarni C. M. družbe — Narodni dom. Vse p. n. gg. odhornice in članice vljudno vabimo, da se občnega zbora udeleže. 20563 S^. Jakob ob Savi V ponedeljek, dne 26. t. m. prirej domžalska godba pri g Ivanu Pečniksrju v gt.. Jakoba ob Savi koncert ob 3. uri popoldne. V prijaznem kraju se ta dan zbere obUno gostov in izletnikov iz vseh krajev — zlasti iz Ljubljane 20353 Podružnica slovenskega plan. društva v Kamniku ima svoj redni občni zbor v soboto, dne 24. t. m. ob 19. url v Društvenem domu v Kamniku. — Vfd člani vljudno vabljeni. Zastopnike in zastopnice iščem za vse kraje Slovenije in Srbije. Mesečna plača 2000 Din ln provizija Ponudbe s prilogo 20 Din za tiskanice na oglasni oddelek .Jutra, pod •Stalni aaslužek 2500». 20552 Preizkuševalec jajc ki bi bi! tudi za skladiSS-nika. iščem za takoj. — Javijo naj se le spretni tn zanesljivi strokovnjaki. — P. I Kefisc.b, Ptuj. 20560 Mlad fant Seli službo — najraje kot sluga Ponudbe s« oglasni oddelek « Jutra. pod značko ♦Uporaben«. 20510 Hlapec zanesljv, priden is posten, išče službo b kočijskim ali drugim konjem. Ponudbe na oglasni oddelek .Jutra* pod ipec*. 20545 Tajnico ki zna perfektno ploven,ko in nemško stenografijo, stro-jcpls ter amerikansko knjigovodstvo, iščem za takoj. Plača 2000 Din. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra, pod .Tajnica*. 20518 Mizar, vajenca ki je zdrav is krepak, sprejme takoj Srečko Zupan, Ljubljana. Rožna ulica 35. 20463 Gostilniško osobje Sprejmem perfektno kuharico za hotel In kavarno v Ljutomeru, kakor tudi perfektno plačilno natakarico tn perfektno sobarico, ao 4. avgusta 1926. — Alojzij Zavratnik. Svetfnje-Jeruza-lem, pošta io postaja Ivanjkovci. 20529 Potnika za celo državo SHS. proti proviziji, za slaščice (božični obeski}, poleg drugih zastopstev, išče za takoj St-arv. slaščičarna. KrSko 30519 Prostov. gasilno društvo na Muljavi priredi v nedeljo, dne 8. avgusta 1926 vrtno veselic« Na sporedu so vse zabavne točke. Za izvrstno kapljico in zadostna jedila preskrbljeno v lastni režiji. Najvljudneje so vabljena vsa sosednja društva, kakor tudi vsi prijatelji priproste zabave. Opozarjamo tudi vse izletnike v Jos. Jurčiča i rojstni krai, ker se jim nudi lepa prilika za vsestransko zabavo. 20534 (do&e* Za pisarno v okolici Celja iščem žen sko starejšo moč, s perfekt-nim znanjem amerikanskega knjigovodstva, slovenskega, srbskega Is nemškega jezika. Stanovanje takoj na razpolago. — Ponudbe na oglasni oddelek .Jutra* v Ljubljani pod značko .Samostojna moč 22». 20433 Učenca 20513 za tnanufakturno trgovino v Ljubljani, s primerno Šolsko Izobrazbo, ob lastni oskrbi, sprejmem. Ponudbe pod šifro .Ljubljana 12» na oglasni oddelek .Jutra*. Strojepisje Učna ura Din 3.75. Chrl-stofov učni zavod. Domobranska cesta 7, I. Začetek 2. avgusta. Vpisovanje 2. avgusta od 6. do 9. ure zvečer. 19608 inštruktorja prvovrstnega, mirnega, lahko zapopadljivo razlago, za slovenščino, i S č e m za takoj: dvakrat na teden od 8—9 zvečer. Ponudbe z «». v^dbo honorarja pod značko Uspeh 65» na oglasni oddelek »Jutra,. 20565 Pekovskega vajenca iSče A. Kovač. Zg. Šiška 20404 Korespondentinjo perfektno v slovenski in nemški stenografiji ter strojepisju, po možnosti samostojno moč, sprejmem takoj ali kasneje. Plača po dogovoru — Ponudbe na ogjasni oddelek «Jutra» pod .Samostojna korespondenti-nja». Učenca iz boljše hiše v trgovino z mešanim blagom in deželnimi pridelki sprejmem. Stanovanje bo imel v hiši Ponudbe je poslati na tvrd-ko Josip Skerl. Sevnica ob Savi. 20328 Pečar, pomočnika samostojnega delavca, sprejme Ivan Zaplotnik, pečar-6ki mojster v Radovljici. 20275 Odgojiteijico i znanjem slovenskega in nemškega Jezika, Iščem k Štiriletni hčerki. Ponudbe pod «DoIenisko» na oglasni oddelek .Jutra*. 20466 Kuharica ki M opravljala tudi druga hišna dela, se išče k majhni družini na deželo. Naslov v oglasnem oddelku .Jutra* 20462 Dobro stalno služb" dobi v pisarni večj°r: podjetja, kder položi 5M 100 000 Din v gotovini a' menico z dobrim pur,, štvom. Ponudbe z naved bo dosedanjega službova nja na oglas, oddel. Jutr-pod .Dobra služba*. 20SP Prodajalko zlatarske stroke, poster«* ■ dobro priporočeno, sprejm* > t 1. avgustom Stanuje r ■ pri starših — Ponudbe n oglasni oddelek .Jutra* r .Zanesljiva in poštena*. 20.-: Praktikanta lz boljše družine, z tadost no šolsko izobrazoo, ki hoče izobraziti v carin 1 stroki, sprejmem za take Sen nastop. — Naslov po>-oglasni oddelek .Jutra* 8056 Učenca sprejme v maaufakturao t* govino Ivan C v 1 k 1. Ptn 20.-- Mehanik-strojni' izvelban v inštalaciji, trajno sluSbo T kopali^ Stublčke Topilo* 9055" Inštrukcije realljah in francoščini daje realnogimnazijski maturant. Naslov v oglasnem oddelku .Jutra*. 20492 4 ?š£e5e' Hotelski blagajničar želi mesta v hotelu ali v restavraciji. Ponudbe z navedbo plače na oglasni oddelek .Jutra* pod značko .Vesten 447». 20447 Samostojna moč z gimn. naobrazbo in prakso v knjigovodstvu, srbo-hrv., slov. in nemški korespondenci, mnogoletni pisarniški poslovodja, s famllijo. išče primerne službe kjer* koli. Fr. Markov. SuSak, Pečine. 20400 Trgovski učenec. iče mesta za nadaljno učenje radi koiikurza trgovine. Cenj. ponudbe je poslati na J. Fliess, Muta. 20327 Pek samostojen delavec, 111 e mesta v trgu ali na deželi. Razume tudi druga lola. Vzame tudi pekarljo v najem. — Naslov: J ako o Satler, Caakova, Prekmurje 20451 Dobra šivilja Šivat na dom po nizki cnni. Vpraia se Dvorni ' St. 1/UL Pozor čevljarji! Gornje dele vseh vtsi čevljev dobite dobro ln solidno Izvršene po najnižjih cenah pri I. Marchiottl, trgovina z usnjem, Ljubljana, 6v. Petra SO. 184 Steklena strešna opeka je zopet v zalogi pri Združenih opekarnah, d. d. i LJubljani. 100 Prodam: nov gugalnl stol, pisalno mizo s 7 predali, 8 stebre za ovetlioe iz mabagonl lesa, obleke in novo perilo. Naslov v oglasnem oddelku .Jutra* 20473 Enodružinsko hišo r Celju prodam. Pojasnila daje Ivan Kuhar, Ljubljana, SlomSkova ulica štev. 27. 20548 Gostilno pri Svetinjah proleg oerkve oddam v najem i pripadajočo mesarijo Is trgovino brea konkurence. — Alojzij Za-vratnlk, Svetlnje-Jeruzalem, poŠta Is postaja Ivanjkovci 20531 Parcelo manjSo, ob cesti v sredini mesta, na kateri je mogoče zidati enonadstropno hišo, kupim takoj. Ponudbe pod .Paroela 88» na oglasni oddelek .Jutra., 20538 Opremljeno sobo s uporabo kuhinje, oddam t bližini Tabora zakonskemu paru. Naslov v oglasnem oddelku .Jutra*. 20508 Maribor 35 Kakor Ti, tako tudi ju — vedno le sa Tebe mislim.. Ljubi Te Iskreno ... 20557 Več denarja T kuverti sem zgubil od Viča do glavne pošte. — Pošten najditelj naj ga odda v oglasnem oddelku .Jutra*. 20554 Lep hlev in remiza u vozove, se v sredini mesu takoj odda. Naslov pove ogL oddelek «Jntra>. £0351 Brezkonkurenčno podjetje v Ljubljani sprejme v svrho razširjenja obrata 200—300.000 Din posojila ali p* tihega, ozir. sodelujočega družabnika. — Ponudbe na oglasni oddelek .Jutra* pod .Specialno podjetje.. 20504 Maš. inženjer Jos. Bučar naj javi sroj naslov Bujno Direkciji drž. rudnika Ve- lenje. 20287 Motocike! Indijan Skaut, nov, s priklopni«}, z vsemi rezervami ln novo pneumatiko, se iroda po ugodni ceni. — laslov v oglasnem oddelku Jutra.. 20459 Bencinmotor Langemrolf, 10 HP. malo rabljen, se proda ali zame-nia za dober benHnmotor 2% HP, na vozn. Ponudb« srrelema Stolama v Sodra-£'M.' 2045« Pozor, turisti! Prodam daljnogled z* 650 Din. Naslov v oglasnem oddelku .Jutra* 20570 Za koiarsko delo pripravnih brstovih-bukovib fosnov proda 1 vagon Tomaž Glas, Armeško, RaJ-henburg. Pozor! Pozor! Prodam sledeče: nov brek za 2000 Din, zajamčeno zdravega konja sa 1250 Din, nov velik bakren kotel za 700 Din, dva stroja znamke .WolI-Haaga» — Sprltzmachine — 1500 Din, stroj za rezanje mesa za 2500 Din, 25 novih sodov za mast za 650 Din in špecerijsko opravo. Naslov: Štefanovi č, CelovSka cesta 49. 20556 Drva Suhih hrastovih e • p a s I e prodam 5 vagonov po 17 Din 100 kg, 60 m> hrastovih hlodov od 2.60 dO 2.90 m. premer 25—60 cm. po 375 Din m® 'ranko vagon. Naslov r ogla-uoi.i oddelku .Jutra«. 20521 čoln pooeni naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku «Jutr»». Trgovino na prometni točki v LJubljani, brez konkurence, pod ugodnimi pogoji oddam t najem, eventuelno sprejmem družabnika. Cenj. ponudbe pod .Prometna točka» n» oglasni oddelek «Jutra> 20501 i-V- Stanovanje 2 sob ls kuhinje iSčem. Je lahko oddaljeno do pol nre od LJubljane. Plačam Din 600 mesečno. Ponudbe pod «September/18» na oglasni odd. Jutra. 20318 Prazno sobico čisto, ISčem od 1. avgusta dalje. Pohištvo Imam. Pismene ponu^!>e na oglasni oddelek Jutra pod -ftlsta sobica*. 20294 Državni uradnik iiče posojilo v znesku 5000 Din ia dobo enega leta proti sigurni garanciji is U^m Din obresti. Cenjene dopise prosim na oglasni oddelek .Jutra, pod značko .Poštenost 72». 20572 25.000 Din Restaurant »Alie Viole« trleste, Via G Carducci T priporoča izborno doma£o kuhinjo, izbiro rib, izborna vina * terana, istrijana. tn-julca, vipavca, chiaati. — Lastnik: Franceschini Ailegretto. 180 Dosmrtno oskrbo celotno, dobi pri srčno dobrih mladih zakoncih starejši gospod, če plača Din 50.000. Ponudbe pod značko .Preskrbljen, na oglasni oddelek .Jutra*. 2057S Kateri gospod mnnnnnnn^nnnnnnnnnnnnnrTinnnR po poštnem povzetju. Ako ne odgovarja vrnemo takoj denar Damski polčevlji fz najfinejšega ševro ali boks usnja stanejo samo Din 150' Doko" Prešernova ulica 9 dvorišče Zahtevajte cenik *ruatf vloilm kot kavcijo ali vsto- t0Tarair ^ t 0 bi bi] mm kot družabnik. V--. •!- ! ,jko dobrosrčen in hotel pim kot družabnik. Vi. 't ran knjigovodja - korespou-dent e erednjetehniško izobrazbo. Ponudbe na orlas-nl oddelek .Jutra* pod šifro .Zmožen 69». 20-169 Sobo za 2 gospoda oddam. Kje pove oglasni oddelek Jutra. 20268 Lepo stanovanje na periferiji v novi vili, sestoječe iz 2 sob, kuhinje in pritiklin, oddam. — Ponudbe pod .Periferija« na oglasni oddelek Jutra*. 20482 Prazno sobo ISčem za tako) — najraje v Rožni dolini ali v bližini. Ponudbe pod tsačko .Zračna 478» na oglasni oddelek .Jutra*. 20478 Iščem stanovanje v stari »11 nori hiši. — Naslov v oglasnem oddelku Jutra*. 20477 2 lepi sobi v bližini kolodvora, event. s souporabo kuhinje, oddam 15. avgusta ali pozneje. — Ponudbe pod Šifro «R. K.» Sa oglasni oddelek «Jutra» 20574 4000 Din posojila za dobo enega leta iščem proti sigurni garanciji in 1500 Din obrestim ter pošteni vrnitvi. — Dopise se prosi pod Šifro .Ljubljana 5500» na oglasni oddelek .Jutra* 20564 Družabnika k delikatesni trgovini in bufetu. na najprometneiši točki Maribora, iščem. Pogoji ugodni. Event. se proda delikatesna trgovina. — Lepo stanovanje na razjto-lago. Vsled odhoda k vojakom je poslati ponudbe do 1. avgu»ta t. 1. na podružnico .Jutra, v Mariboru poo .Krasna priložnost. 2^457 15.000 Din posojila Iž8e trgovec proti dobri garanciji In visokim obrestim. Ponudbe pod značko .Garancija 48» na oglasn! oddelek «Ju trs» v Llubljani 20516 Trg. pomočnika s kapitalom, iščem v svrho dobre kupčije Ponudbe i navedbo kapitala pod Šifro Sigurno 1S» na oglasni oddelek .Jutra*. 20544 Molesn, šivalne in pisalne stroje ter vse v mehanično stroko spadajoče predmete se popravlja v mehanični delav-n ci Ljubljana Slomškoma ulica 6 M. Marušič. Mehanična delavnica v auto garaži. 182 a vzeti 14 let rt®a dečka za svojega. Oče je padel v vojni, mat? je vdova. Deček ima najboljša šolska spričevala in ima veselje ou branja, pisanja in računstva — je izredno dobrega um» za učenje. Pojasnila daje Sinjor Alojzij, pošta Zg. Kokra nad Kranjem, Gorenjsko. 20575 Zahvala. Udrulesje vojnih invalidov, vdov in sirot. Krajevni odbor v Ljubljani — izreka vsem, ki so na katerikoU i način pripomogli k prira-ditvl v St Vidu nad LJubljano. dse U. t. m. najprt-srčnejšo zahvalo — Čutimo se dolžne iskreno se zahvaliti gg Crančiču. Novaku in Gajetu za prijazno sodelovanje, g katehetu Kogeju za godbo tamburaškega zbora v St. Vidu. gg pevcem pevskega društva .Krakovo Trnovo, v Ljubljani, vsem sodelujočim in tudi vsem, ki so posetili našo prireditev. Prisrčna hvala vsem in vsakemu posebej s proS-njo. da ohranite Se nadaljno naklonjenost do ubogih vojnih žrtev. — Odbor. 20535 Absolventinja letnika trg. šole. ISče ied slabih finančnih raz-■»r mesto praktikantinje. — "njene dopise je poslati na !asni oddelek .Jutra* pod e=tn& 73». 20578 Služkinje »ke vrste, zanesljive Is :ridne, kakor tudi moško --obje, priporočam. Za od-T0r se priloži znamka za Din Rušer. poeredoval-ir>a služb, Ljutomer, 81o-r-nija. 20532 5 vagonov vina dobrega, belega, od 7—8—B Din ima naprodaj Alojzij Zavratnlk. Svetlnje-Jeruzalem, pošta iu postaja Ivanjkovci. 20530 Voz zapravljivček lovski voz, prsno opremo is sredsje težke komate kupim. — Ponudbe i navedbo cene pod «A. B.» sa oglasni oddelek .Jutra*. Kože vseh vrst divjih Hvali kupuje D. Zdravtč, Ljubljana, Florijanska ulica St. 9. 97 Damsko kolo dobro ohranjeno, kupim. Ponudbe i navedbo cene sa saslov: Slava Bus, Gornji Logatec. Mizarski nomočnik -če službe. Fabjao Frane, ' ^ško 43. pošta Trbovlje 1 20815 Hitra strojepiska ihenem koreBpondestisJa ■ ikso. Išče mesta. Naslov i --lasnem oddelku .Jutra* 20454 r.jigovodja- korespondent č slov., nemškega ln Ra. '•'nskeea jezika, strojepl-vajen vseh pisarniških I J večletno prakso, ra. išče primerno m»»to. -.'J.ibe na oglasni oddelek i'itra» pod Šifro «KVB 26» 90528 Steklenice Vr in 1-ltrtke, enake oblike. bel e, brez v steklu stisnjenih znamk, kupim. — Ponudbe na oglasni oddelek «Jut.ra» pod cf?toklenice». 20566 24 železnih stolov in 8 zložljivih mls, pripravne za gostilniški vrt, nove ali rabljene, kupim. Ponudbe z navedbo cene na naslov: Vtsko K o S I r. Trti«. 20506 Hišo ▼ sredini mest«, i enim stanovanjem, nekaj dvorišča ln prostorom u svetlo skla. dišče, kupim Ukoj. — Po- Opremljeno sobo s posebnim vhodom ISče mirna gospodična. — Pod iitro .Stalna 77» sa oglasni oddelek . 20577 Stanovanje 1—8 sob in pritiklin, iSče mirna stranka brez otrok za takoj ali do L oktobra. — Plača po dogovoru in na- Sej, odkupi tudi pohištvo, hko s souporabo kuhinje. Dopise na oglasni oddelek .Jutra* pod Šifro »Oktober* 20571 Opremljeno sobo solnčno, t električno razsvetljavo. posebnim vhodom is uporabo knblsje, v sredini mesta, takoj oddam boljši gospodični (učiteljici ali uradnici). Ponudbe na oglasni oddelek .Jutra* pod oljSa gospodična*. 20559 Sostanovanje s dobro hrano, bolj v sredini mesta, ISče za 15. av< gust uradnica. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra»_pod .Sostanovanje* Opremljeno sobo lepo, z električno razsvetljavo, oddam. Naslov pove oglasni oddelek .Jutra*. 20546 Stanovanje s sobo, kuhinjo tn shrambo oddam. Naslov pove oglasni oddelek .Jutra. 20543 Sobico s posebnim vbodom oddam. Naslov ▼ oglasnem oddelku Jutra*. 20507 Na stanovanje ln dobro hrano sprejmem 1 ali t gospodični. Naslov v oglasnem oddelku Jutra*. Družabnika s sajmanj 200.000 Din ter sodelovanjem pri trgovini, iščem v svrho povečanja obrata, na zelo prometni točki v Ljubljani. Prednost Imajo trgovske korespondence zmožni. Ceni ponudbe na oglasni oddelek .Jutra* pod .Sigurna bodočnost 2*. 20502 Krvno kobilo in 14 mesecev Btaro žrebe poceni prodam. — Pojasnila daje veterinar Možina v Nu-Sakovi vojašnici 20579 Ovčjake (volčje pse) čistokrvne, dva meseea stare, t rodovnikom, proda grad Volčji potok — Hella Souvan. 20496 Psa španlela čistokrvnega, vrt enega 16OT L 1. od Bistre Pohorske, ki je dobila drugo darilo v Hajn-burgu ln Mariboru, prodam sa 500 Din. — Dr. GoriSek. Sv. Lenart. 20517 Marta dvigni pismo! 20580 Na Triglav! Dve gospodični 16—20 let se vabita ia turo na Triglav Vožnja in preskrba prosta. Odhod Ii Ljubljane se na-znani osebno tekom popoldneva po prejemu naslova. Zato prosimo oferto e točnim naslovom še danes ao V>t popoldne pod .Zlatorog 2» na oglasni oddelek Jutra 20581 V svrho razvedrila telim dopisovat! z resnim, starejšim gospodom. Dopise pod .Odkritosrčnost 12» na oglasni oddelek .Jntra». 20514 Barako radi opustive obrti takoj po sizki ceni proda Vid-mavr, Križevnifka ulica 2. 20391 aa parni pogon se iš&e. izvežbani v elektriki, poznavalci benzin motorjev, eventuelno šoferji kot samci imajo prednost. Nastop takoj, plača po dogovora, ■ stanovanje za samca na razpolaga Ponudbe z točno navedbo prejšnjih službenih mest in plačilnih zahtevkov pod ,P. Z. K.' na upravo .Jutra* c&36 izdelujem z najmodernejšimi stroji in iz najboljšega materijala ter dobavljam v vsaki množini po najnižji dnevni cenL I. iugesiov. tvornica „BAKULA" Jos. R. Puh, LluMjonn Gradaška ulica št 22. — Telefon št 513. CD ■ O ■ CD ■ CD ■ CD ■ O ■ OI CD IIOWO Mm»mmniH»»tM> IVAN ZAK0TNIK MESTNI TESARSKI MOJSTER LJUBLJANA i i DUNAJSKA C. 46 :: Telefon tt. 579 Vsakovrstna tesarska dela, moderne lesene starte, ostrešja » palače, hiše, rile, tovarne, eerkre io ivonike; stropi, razna tla, stopnice, ledenice, pavi. Ijoni, verande, lesene ograje Ltd. (Si,......... Parna Saga. Siadba lesenib mostov. Jezov in mlinov. Tovarna furnirja, j; C-l ROMAN ZADNJEGA HABSBURŽANA RAZPAD CARSTVA Oskar Hubichi ki je Izhajal v podlistku ..Slovenskega Naroda" je piavkar izšel. Vsebina romana je skozlnzkoz zanimiva in slika v najoestrejših barvah življenje na Habsburškem dvoru. Knjiga se naroča pri tpravi ..JUTRA" In stane broširana Din 40-—, vezana pa Din 50-—. Po pošti Din 4-— več. ♦ Lepo mesečno sobo solnčno, t razgledom na vrt in posebnim vhodom od-nudbe oddelek -f J^6 Jutra, pod značko .Svetlo pod skladišče*. 20539 Solnčno stanovanje S—i sob, iSčem v mestu Eventuelno kupim tako hišo z vrtom Ponudbe na oglasni od1el<»k Jutra* pod Jeseni S-. 90406 oglasnem oddelku .Jutra*. 90540 Za dijaka iščem stanovanje i domačo brano v bližini tehn. sred. šole. — Ponudbe z navedbo cene na ogla«ni oddelek .Jutra* pod .Dijak 20*. 20521 Večja touirna na deželi sprejme v stalno službo dobro izvežbanega Š0FERJH za osebni auto, ki je prvovrsten vozač, vsestransko zanesljiv in trezen. Izkazati se mora s prvovrstnimi spričevali in referencami ter bit! izučen mehaničar, zmožen samostojnih popravil. Ponudbe pod .STALNO 123* na upravo »Jutra-. Pierre Loti: Prvi pogledi v deželo Vzhajajočega solnca Oz romana »Gospa Kri/-anteina«.) 1. V ranem jutru smo zapazili Japonsko. Točno v izračunani uri se je prikazala v dalji kakor določena točka morja, ki se nam je zdelo toliko dni brez konca in kraja.. Najprej se je dvignila iz vode samo vrsta majhnih, rožastih vrhov (fukajski o;oki ob solnčnem vzhodu). Za njimi smo opazili kmalu ob vsem obzorju kakor nekaj težkega v zraku, kakor megl6 nad morjem: to Je bila prava Japonska. Polagoma so se iz luščili iz temnih megel ostri, neprosoini obrisi... To so bile nagazaške gore... Veter nam le nagalal in sveža burja, ki je vedno naraščala, nas ie ovirala, kakor da bi nam novi kraj z vso svojo močjo piha! v obraz, da bi nas oddaljil od sebe. — Morje ic bilo nemirno; vrvi ln ladjino truplo so sunkoma trepetali... 2. Nekako ob treh popoldne smo se toliko približali bregu, da smo vozili mestoma pod ogromnimi visečimi skalami, mestoma pod obokom svežega zelenja... Privozili smo v senčnato sotesko posebne vrste, obdano z obeh strani od zelo visokih gor, ki so bile somerne in zelo lepe, ampak ne dovolj naravne in podobne bolj gledališkim kulisam. — Zdelo se nam ie, da se odpira Japonska pred nami v tej začarani soteski, da nas bo pustila prodreti vase prav do srca. Na koncu tega dolgega, tujega zaliva je menda ležalo mesto Nagazaki, katerega pa še nismo videlL Vse ie bilo čudno zeleno. Močna burja, ki Je pihala na odprtem morju, se je polegla; zrak le bil zelo topel in Je dišal po cvetkah. In po vsej dolini se je razlegala prečudna pesem čričkov, ki so si odgovarjali pojoč z brega v breg... Vse gore so odmevale od njih tisočerega cvrčaaja in po vsei pokrajini ie pelo kakor od tresljajev kristalne čase. — Srečali smo trope velikih džunk (Jadrnic), ki so drsele čisto lahno po vodni gladini, gnane od neznatne sapice; skoro jih ni bilo slišati, ker so se komaj dotikale vode. Njih ; ela jadra, napeta na vodoravnih drogovih, so visela ohlapno in v tisoč gubah kot za-stori. Okrašeni zadnji konci ladij so moleli kvišku kakor gradovi in so bili podobni ladjam sredniega veka. Med zelenjem gorskih pobočij so bile jadrnice bi. : kot sneg. Kakšna dežela zelenja in sence Je Japonska, kakšen nepričakovani paradiž!... Ztmai, na odprtem morju, Je bil gotovo še svetel dan; tu, v tej kotlasti dolini, se Je že pričelo mračlti. Vrhovi so bili še močno razsvetljeni, vznožja gor in gostejše pogo-zdetii kraji ob vodi pa so bili že obsen-čeni od večernih mrakov... Džunke, ki so čudno tiho drsele mimo nas in ki so bile vse bele na temnozelenem ozadju, so krmarili majhni, čisto goli rameni možje, ki so Imeli dolge kite kakor ženske. — Cim boli smo prodirali v zeleno sotesko, tem ostrejši je bil vonj in enakomerno popevanje čričkov Je naraslo kot cres-cendo v orkestru... Visoko na svetlem nebesnem pasu med gorskimi stenami so plavali neke vrste sokoli in kričali: »An, an, an!c z globokim človeškim glasom. Njih vpitje Je žalostno odmevalo po soteskah. Vsa ta bogata in sveža narava je nosila na sebi pečat Japonske čudovitosti; menda zaradi neke posebnosti gorskih vrhov in — rekel bi — neverjetnosti nekaterih presrč-kanih stvari. Drevje ie tvorilo ogromne šopke, ki so bili v ljubki izumetničenosti podobni takim, kakršne slikajo na lakirane plošče. Ponekod so visele velike skale v pretiranih legah, poleg njih so se bočili ljubki grički, pokriti z mehko travo: najrazličnejši krajevni motivi drug poleg drugega kakor na umetnih pokrajinskih slikah. Dober opazovalec je mogel opaziti tuin-tam stare, majhne, skrivnostne pagode, zidane s slepimi vrati tik rad prepadom in napol skrite med vejami senčnatin dre .s: vse to je tuje učinkovalo na nas, nove pri-šlece, in nam vzbudilo misel, da so v tej deželi duhovi, gozdni bogovi in starodavni čuvalci poljan vsi nepoznani in nepojmljivi.. Naga."..■ l naše oči zelo razočaral: ob vznožju zelenih gor Je počivalo mesto, po-popolnoma enako vsem drugim. Pred njim brezštevilna množica ladij z vsemi svetovnimi zastavami, parniki kot povsod, črni dim in na bregu tovarne; vsakdanje reči, ki iih vidiš povsod; ničesar ni manjkalo. Prišel bo čas, ko bo zelo dolgočasno na zemlji, ker bo vsa enaka od konca do kraja in nas niti potovanje ne bo več moglo razvedriti... Ob šestih smo se z velikim ropotom zasidrali v sredi med drugimi ladjami... Takoj so podjetni In komični Japonci ka-ladjicami In džunkaml: dolga vrsta dobrodušnih možičkov in ženic, brez vpitja, brez prepirov, brez ropota, vsak z ljubeznivim nasmeškom in pokloaom, da se niti Jeziti nismo mogli nanje in da smo Jim morali končno še smeioč odzdravliati. Na hrbtih so vsi nosili košarice, zabojčke, posode vseh mogočih oblik, izdelane na poseben, bistroumen način, da Jih Je mogoče položiti drugo v drugo It da zavzamejo zelo malo prostora. Iz teh posod so Izvlekli najrazličnejše nepričakovane reči: španske stene, čevlje, nilo, lampijončke, manšetne gumbe, žive, pojoče čričke v kletkah, drago kamenje in bele, udomačene miške, ki znajo vrteti pa- pirnate mlinčke, nesramne fotograiiie, toplo iuho v skodelicah za ladjino posadko in pa porcelan, tisoče posod, čajevih skodelic, skled, malih loncev in krožnikov... V trenutku ie bilo vse to izloženo in s čudovito hitrostjo na poseben način urejeno in razstavljeno po tleh; vsak prodajalec Je čepel po opičie za svojo kramo, smeioč se ves čas in prijazno sklonjen v dve gubi. Ladiin krov, nakopičen z vso to pestro-barvno robo, je postal naenkrat podoben ogromnemu sejmu. Veseli, živahni, mornarji so ponosno hodili med razpostavljeno šaro, prijemali prodajalke za brado, kupovali vse in zapravljali brezskrbno srebrne pi-astre... Ampak moj Bog, kako grdi, sirotni in smešni so bili vsi ti ljudje! Mislil sem na svoje načrte za žeoitev in sem bil razočaran ... Prijatelj Yves in jaz sva imela službo do prihodnjega Jutra. Takoj po zasidranju naju Je čakalo mnogo dela. Treba Je bila spustiti čolne v morje ter pripraviti lestve In vrvi. Potem pa sva samo še gledala okoli sebe. Vpraševab sva se: Kje pa sva pravzaprav? V Združenih državah? — V kaki angleški koloniji v Avstraliji, aH na Novi Zelandiji? ... Konzulat!, carinarne, skladišča; ponosna rrska fregata; cela ervropska naselbina z vilami na gričkih in z obrežnimi ameriškimi pivnicami za pomorščake. Daleč za tem! vsakdanjimi, navadnimi poslopji, čisto na koncu velike zelene doline, le pač na tisoče tujih, temnih hišic in med temi par višjih, temnorudeče poslikanih streh; to Je pravi, stari, še ohranjeni japonski Nagazaki... In v tem predmestju sedi nekje za papirnato steno majhna punčka mačjih oči in se lipša; čez dva ali tri dni (ne smem izgubljati časa) bo že morda moja žena .. Ne vidim več tako jasno pred seboj svoje drobne punčke: prodajalke belih miši so aii v srcu pokvarile sliko; bojim se, ua Jim je p, -dobna .. Ko je napočila noč, se je krov izpraznil s čudežno hitrostjo. Hipoma so dobrodušni možički in ženice zaprli svoje škatlje, zložili španske stene in pahljače, se vsakemu od nas globoko poklonili in odšli. Ko '"e postajala noč vedno temnejša in za-griniala vse stvari v temnomodro temino, je postala Japonska polagoma prekrasna čarobna dežela, Visoke črne gore, ki so odsevale v mirni vodi s svojimi divjimi zase-kami, so se nam zdele kakor strašni prepadi, nad katerimi smo plavali; — in odsevajoče zvezde so bile kakor na dnu navideznega prepada poselani majhni fosforovi koščki. Potem se je ves Nagazaki bohotno rai-svetil ln brezkončno lampijončkov je zagorelo v noč. Najmanjše predmestje, i najmanjša vas, vse je bilo razsvetljeno. Najubož-neiša koča, ki ie bila po dnevi pohlevno skrita med drevjem na pobočju gore in ki Je nihče niti opazil ni, se Je svetila kot kresnica... Kmalu le bilo vse v lučkah; od vseh strani obrežja, od vrha do podnožja gor Je svetilo na tisoče plamenčkov v temno noč, kakor v velikanski prestolici, razprostrti okoli nas v obliki vrtoglavega ara-fiteatra. In pred nami Je v mirni vodi, na dnu prepada, ležalo drugo, razsvetljeno mesto. Noč Je bila topla, jasna in prijetna; zrak Je opoino dišal po gorskih cvetkah. Iz dalje, od čajaren in krajev nočnih naslad, je donel sladek zvok kitar. Pesem čričkov, večna muzika Japonske zemlje, ki Je že čez par dni niti več slišali ne bomo — in ki Je tu podlaga za -vse zemeljske šume, Je zvenela glasno, brez prestanka In sladko — enakomerno kakor šumljanje kristalnega vodo-pada... P. K—n. LEVER BROS. LTD.. Port Sunlight. ENGLAND. Sebe in vse svoje stvari umivate z njim 114 svileno perilo, čipke in fine tkanine vseh vrst. Zastopstvo in depoti KARBERT WEISS i drug, Zagreb Sajmište 51. Telefon 7-33 Br z. naslova Narbertis URADNIK 5o71 zmočen vseh pisarniških poslov dosedaj csložben pri špediciji išče mesto najraje pri kakem večjem industrijskem ali trgovskem podjetja za spedlcijski oddelek. Cenjene ponndbe na opravo „Jatra" pod „Vesten in marljiv". ^□□□□□□□□□□□□cr-' > SREČKE 2 y2% državne loterijske rente za vojno škodo (ratoa šteta) na obroke nudi pod nafngodnejšlml pogoji Zadružna hranilnica reg. pos. in gosp. zadruga z o. z. Ljubljana. Sv. Petra c. 19. L/S-- •.nmpnnnnnnnnnnnmn^rinrinnrinnnnnnnnnnrinpn^r-.- Gospa MARICA REBUL naznanja v svojem imenu, menu otrok Fride in Karla in vseh sorodnikov preža lostno vest, da je njen nad vse ljubljeni soprog, oziroma oče, sin, brat, zet, svak, nečak n stric, gospod Mag. Ph. KAREL REBUL lekarnar dne 22. julija ob pol 3 popoldne, previden z sv. zakramenti, star šele 56 let, mirno v Gospodu zaspal. Zgubili smo svojega najdražjega, najbolj skrbnega soproga ia očeta. Njegovi zemski ostanki bodo prenešeni v i.edeljo. dne 25. julija ob 4. uri pop. iz hiše žalosti na tukajšnje pokopa-l.šče in položeni v družinsko grobnico k večnemu počitku. Maša zadušnlca se bo brala v ponedeljek, 26. julija ob 8. uri v farni cerkvi v Slovenjgradca. Slovenjgradec. dne 22. julija 1926. 5574 Naznanilo otvoritve. 5579 Kegljačem naznanjam, da sem kegljišče zopet otvoril ter popolnoma preuredil, ter ga otvorim v soboto 24. t. m Nove težke kroglje, svo;e vrste deska, novi keglji. Ob sobotah, nedeljah in ponedelikih je ktgljišče vsakemu na razpolago. Druge dneve oddam klubom. Se priporoča D ORAŠČEK. gost Ini^ar Bohoričeva ul. 9. | Nsi&o&cineis* $toewer Šivalni stroji n šivilje, krojače m čevljarie tei za vsak dom. Preden si nabavite .-troj; oglejte si to izrednost pii tvrdki Lud. Baraga, uubllana, Šelenburgova ulica 6'l. :rezs!ačen oouk 15-ietne garancije Telefon št. 980 ss Naznanilo preselitve. LEOPOLD GROŠELJ. sploSno hl|u£aoni£arstoo je preselil svojo delavnico, doslej Spodnja Šiška, Celovška cesta 96 na IIOdnSbODO cesto poleg Anžoka (Dalmatinca) in se slavnemu občinstvu priporoča. 556' a ■■■■■•■••■■■■■■■■■ua OIO»OIO»OIOBOIO«OIO 0 oiofoI57oi3i3ISi3S&" saida-konte — strace — od emalske knjižice — šolske zvezke — trgovske, kancel. m šolske mape — >asciklle — risalne bloke itd. nudi ugodno knjigoveznica K.T.D.- v Ljubljani, Kopiiar eva ulica 6/11 ' Idrija • Logatec Z 1. avgustom 1926 začne poslovati redna automobilna zveza Idrija-Logatec vsak oonedeljek in vsako soboto k vlaka, ki od- haa iz Ljublane ob 7:3. uri popoldne proti Logatcu. v-ro a F u* L;«ar Idrija. Strojno tehnično podjetje Oskar Kraus v Trstu 13, Ifia i. Hicolo 4 potrebuje m'aišega, dobrega inženjerja s popolnim znanjem italijanščine in nemščine za takojšnji vstop. — Ponudbe z navedbo zahtevane plače ie poslati na gornji naslov. L. K. Steiner & Co. splošno tesarstvo Ljubljana. Jeranova ulica 13. Prevzemajo se vsa v to stroko spada-ioča dela po danih in lastnih načrtih po S=i najnižiih cenah. 156 □ n innaoDannnnaannonDOonaonoonna 3-5 bi dobro ohranjene, 1 pisalni stroj, izložbene rolete, železne okrogle stopnice ter različne lesene zaboje po nizki ceni na prodaj. Informacije daje ,Apolos anončni avod. Stari trg 19/11 5572 a se dostavi knjiga o izko-riščanm prirodne moči zaohranjevan e zdravja energije in življenja. Materijal za omenjeno kmigo je vzet iz del raznih svetovnih učenja-kov kakor n. pr. .Dijete i hrana* od dr. Ha ga , .Produženi život* od dr Guaze; .Filozofija jeden ja * od Bil uza;. Na i-večji naiodni bič" od D.Kaleniče ka; .Živut" i „kalem enje'; oboje od dr. Sergija Voronova Vsebina knjige: Uvod, ohraijenje zdrav-a >n podaljšanje živčen ja po metodi Iran coskega učenjaka dr Guaze (omenjeno delo je tiskano v Parizu) Zrak in solnčna svetloba; V> tanninitvorttelji energije; Higijena — dijetička in strukcia; psiho-fizioio--ka gimnastika, sistem A. K Anohina; vzore ln zdravlienje bolezn (poskusi pomlajevanja, ki so ga Uvršili proi. Štajnah, Lihtenštam in Sergij Voronov. Knigo se naroča vB-ogiadu, Poo-Luk na, br 1. Lit .2. M loš Mar- krv č S O i a •■■■■■■■uesasi Pogubo vsaki družin. prinašajo nalezljive bolezni Kako se jih ubranite izvestt 'i knjige Dr. Josip Tliart Cena vred s poštnino Din 19-50 .»aro t tla na Knjigarno TisUovne u drage v Ljubljani £jaa00EB Kdor #iiuje, te mmiml 1 f f. - » , .V . * Naša si*no ljubljena soproga, mati, stara mati, tašča, sestra, teta, : ''soa IVANA PRUSNIK posestnica je dne 23. julija ob 14. uri popoldne, po dolgi mučni bolezni, previdena s tolažili sv. vere v Gospodu zaspala. Pogreb drage rajnke bo v nedeljo ob 16. uri iz hiše žalosti, Zaloška cesta 37, na pokopališče k Sv. Križu. . Novi Vodmat, dne 23. julija 1926. 5588 ŽALUJOČI OSTALI. Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem javljamo pretužno vest o prerani izgubi našega ljubljenega sina, brata, strica in svaka, gospoda Josipa Weissa strojnega stavca »Jutra« ki je danes ob l/2 4. uri popoldne, po dolgi zavratni bolezni, v najlepši moški dobi 33 let, vdan v božjo voljo izdihnil svojo blago dušo. Pogreb nepozaDnega pokojnika se bo vršil v nedeljo, 25. t m. ob Vs 4. uri popoldae iz hiše žalos i, Karlovška cesta 3. na pokopališče k Sv. Križu. Mir in pokoj njegovi duši! V Ljubljani, dne 23. julija 1926. Žalujoči ostali. + Narodna tiskarna javlja tužno vest, da je njen zvesti in marljivi soirudnik, gospod Josip Weiss strojni stavec danes, ob 15*30, v starosti 33 let, po daljšem trpljenju zatisnil za vedno svoje oči. Pogreb se bo vršil v nedeljo, ob 15-30, iz hiše žalosti Karlovška cesta 3 na pokopališče k Sv. Križu. Blagega pokojnika ohranimo v častnem spominu. V Ljubljani, dne 23. julija 1926. ■ v--. i'; •VivV-i. .•'.'• >»:-".;.' '..i' S ' • "'.-••..-V. / y;' Urejuje Franc Puc. Izdaja za Konzorcij »Jutra« Adolt Ribnikar. Za Narodno tiskano dd. kot tiskarnam Fran Jczeršek. Za in«ratni del je odgovoren Alojzij Novak. Vsi v Ljubljani.