Kaj je asfalt ?
Ker se asfalt čedalje bolj v gospodarstvu rabi, naj omenijo tudi ^Novice" njegovih lastnost.
Asfalt je neka sterjena smola, ki se na več krajih zemlje, nar obilniši blizo mertviga morja u Judeji najde. Imenuje se tudi zemeljna ali judejska smola.
Xajverjetniši je ta smola ostanek razkrojitve mnogoverstnih rastlin in morebiti ravno tistiga izvira , kakor zemljino olje ali nafta.
Ta smola, nekoliko premogu podobna, je černa, včasih rumenkljato ali černkljato - rujava ; terda, mastnosvitla, neprevidljiva. Dobiva se u kroglatih ali grozdna tih koscih , tudi drugim rudam vtisnjena ali primešana. O vročini, pri kteri voda vre, se raztopi. Lahko se vname, gori s presvitlim ple-menam in močnim Juham, ter veliko saj zapusti.
O novejši dobi se je asfalt tudi na Angleškim, Francoskim in drugod najdel.
Pervi so bili Francozi, ki pred 15 leti so začeli to smolo za mnogotere gospodarske potrebe rabiti. Dan današnji se sploh rabi za mazitev, kot palivo, kelje, černa barva  za železje itd.
Posebno je pa asfalt predobro gradivo. Upo-trebujejo ga tedaj
i. za pokrivanje hiš;
2.  za oboke od zunej prevleči, in jih tako vode obvarovati, ki bi skozi zidovje noter vkapljati utegnila;
3.  u zavezo kamnja pri obokih;
4.  tla u kletih, podzemeljskih hrambah in po vlažnih krajih sploh na suho djati, posebno tain-kej, kjer se imajo razne tekočine (vino, pivo in druge) u njih hraniti;
5.   za dlažbo (tlak) ulic, javnih prostorov, dvorišč itd. U ta namen se asfalt z drobnim peškam zmeša, in prevleče se ž njim zemlja, ktera po tem gladka kakor po mizi in jako terdna postane. Kaj prijetno je po takim tlaku hoditi, tudi voziti bi se bilo dobro, ako bi tak tlak na cestah vozove sterpel, kar pa ne more. Asfaltni tlak za hodiša se vidijo u Beču, Gradcu in po druzih mestih.
Ker pa pravi asfalt ni ravno dober kup, so začeli umetno ga napravljati. U ta namen so černo smolo, ki po vkuhanju premognigakatrana zastane, rabiti začeli. Skušnja je pa učila, da taki umetni asfalt (kunstlicher Asfalt), če lih naravnimu zlo podoben, na sončni vročini se omehča, kar se naravnimu ne primeri. Le poslednji je tedaj za dlažbo in pokrivanje vselej gotov in stanoviten.