ETNOGRAFSKI FILM Glasnik S.E.D. 47/1,2 2007 stran 88 DNEVNIK NAMESTO PORO»ILA Beograjski festival etnološkega filma Etnografski muzej v Beogradu, 1.‡5. november 2006 »etrtek, 2. november V Beograd pridem na drugi festivalski dan okoli 11.30, zamudim torej odprtje in program prvega dne. Na letališËu me doËakata Irena GvozdenoviÊ in dr. Sofija KostiÊ, ob Saši SreËkoviÊu selektorica filmov, ki se pohvali, da je dobro spre- jela naš film flLeto oraËev«. Za zaËetek se dobro sliši. V muzeju me prisrËno sprejmejo Ëlanice in Ëlani festivalskega odbora, Irena, drobna Jelena SaviÊ, Mirjana MiliËeviÊ-Netto, Saša SreËkoviÊ, duša in motor beograjskega festivala, in drugi. Tudi ZagrebËana Aleksej Pavlovsky in Ivan KuzmaniÊ sta že tam in z njima Makedonka Sonjica Rizoska Jovanovska. Poznava se iz Zagreba, z letošnje konference o etnografskem filmu v muzeju. Že prej sem spoznal tudi prvega tujega gosta, mladega Danca Esbena Hansena, pozneje pa še dva Romuna (Ovidiu Dumitrana in muzejskega konservatorja iz Maramure- ša). Izvem, da je prvi dan prišel tudi Asen Balikci, a že drugi dan odšel zaradi slabega poËutja. Prej je imel še predavanje za študente etnologije in antropologije na Filozofski fakulteti. Zelo mi je žal, da se nisva sreËala. Stari Ljubo ReljiË prikazuje svoje filme v sejni dvorani. Ne utegnem veliko gledati. Urejam gradiva, ki so mi jih dali, pregledujem program. Katalog je v cirilici in anglešËini. Ni preveË pregleden in praktiËen. Predvsem manjka abecedno kazalo filmov in avtorjev. Prejeli so 109 filmov iz 28 držav. V program so uvrstili 64 filmov. V katalogu je poleg festivalske- ga osebja objavljen tudi spisek nagrad na prejšnjih festivalih in dva uvodna Ëlanka. Saša SreËkoviÊ piše o zaželenem profilu festivala, ki naj bi se osredotoËil predvsem na vlogo etnograf- skega filma v upiranju globalizaciji, mag. Vesna MarjanoviÊ pa piše o Ljubomiru ReljiÊu. ReljiÊ je ustanovitelj festivala, nekdanji dolgoletni direktor muzeja in srbski Kuret za etnografski film. SreËal sem ga že konec osemdesetih let, ko sem obiskal etnografski muzej zaradi možnih kontaktov na podroËju etnografskega filma. Doslej je naredil okoli 80 oddaj s srbsko državno televizijo. VeËinoma je snemal verske rituale. Prvi festival (1992) je postavil v samostan Prohor PËinjski, da bi s tem poudaril njegovo srbskost in verske vsebine etnografskih filmov. Dobil je tudi glavno nagrado na tem festivalu. Njegovi filmi so zelo tradicionalni. Prikazujejo dolge verske rituale, opremljeni so z glasbo in s komentarjem. Ob velikem ekranu z ReljiÊevimi filmi se zaËnemo pogovar- jati. Polemiko o demokratizaciji vizualne tehnologije zaËne filmski zgodovinar Stevan JoviËiÊ, Ëlan žirije. Zagovarja pred- nost male videokamere, ki zna vse sama, razen kreativnosti. Oporeka mu Aleks Pavlovsky, Ëeš da je kamera še vedno zelo zahtevno orodje (verjetno misli na profesionalno opremo za broadcasting), jaz pa JoviËiÊevo izhodišËe podprem. Gledam nekaj filmov festivalskega programa, a je veliko dru- gih obveznosti. Pride tudi Dragomir Zupanc-Zule, moj stari beograjski prijatelj, režiser, ki je konËno dobil slovenski potni list zaradi zaslug pri posredovanju slovenske kulture v Srbiji. SreËkoviÊ nas pelje k Slobodanu NaumoviÊu, docentu poli- tiËne antropologije, na Filozofsko fakulteto. Tja so povabljeni tudi Hrvati z makedonskim filmom, da ga bodo predstavili v NaumoviÊevem seminarju. Mi trije, SreËkoviÊ, Zule in jaz pridemo prvi na fakulteto. Slobodana nisem prepoznal. Sam je pristopil in pozdravil. V kabinetu sem takoj povedal, da sem prišel v Beograd poizvedovat, kakšno je stanje na podroËju etnografskega filma v raziskovalnih ustanovah. Oba s Sašom sta pazljivo poslušala. Uvidel sem, da sem malo hiter za srb- ske navade. Moral bi bolj taktizirati. Vseeno se mi zdi, da sta razumela, kaj hoËem in da je bil moj predlog za sodelovanje dobro sprejet. Sklenemo, da se bomo o tem še pogovarjali v naslednjih festivalskih dneh. Petek, 3. november NoseËa novinarka Isidora MasnikoviÊ me intervjuja za Politi- ko. Fotograf naredi veË portretov. Govorim v diktafon o zasno- vah etnografskega filma v Jugoslaviji, o nekdanjih kontaktih in o sedanjih predpostavkah. Pozneje izvem, da je bil intervju objavljen 20. 11. 2006. Saši SreËkoviÊu izroËim zbornik 61. kongresa FIAF v Ljublja- ni, ki je pravkar izšel, in DVD z izborom filmov Poletne šole vizualnega ob 10-letnici. Slobodanu NaumoviÊu izroËim isti zbornik in DVD s filmi Poletne šole vizualnega 2006. Okrogla miza Naslov okrogle mize je flConveying reality to ethnological film«. Mag. Vesna MarjanoviÊ poda temeljne teze, SreËkoviÊ pa udeležence povabi k besedi. PoËakam, da se oglasi prvi govornik, neka ženska z zelo nevtralnim stališËem. Nato po dolgem molku avditorija prosim za besedo in zaËnem s pozdravom in pohvalo festivalskim organizatorjem. Neumno se mi zdi taktizirati in Ëakati na zadnjo besedo, kot to oËitno nameravajo drugi. Razen tega se mi zdi, da lahko podam temeljne teze in s tem usmerim diskusijo. Razložim, kako danes gledamo na odnos etnofilma do realno- sti. Zavedamo se, da je etnografski film v bistvu konstrukcija realnosti in ne realnost sama. Omenim pomembno znaËilnost vizualne etnografije, to je, da sta snemalec in raziskovalec v eni osebi. Podam paË podobo etnografskega filma kot medija etnološkega pogleda in razumevanja. Festivali naj bi omo- goËali komunikacijo med to specifiËno vizualno produkcijo in gledalci. Še dobro, da sem se prvi oglasil. Za mano je namreË nastopil Nikola Lorencin (takrat ga še nisem prepoznal) s popolnoma obratno tezo, da namreË v etnografskem filmu ne rabimo strokovnega svetovalca. Za zgled etnološkega filma je postavil znane kratke filme Vlatka GiliÊa, kar me je pre- treslo. GiliÊevi filmi izpred 30 let so vendar najlepši primer zelo osebnega art dokumentarca s skrajno estetizirano podobo stvarnosti. Razmišljam, kako bo treba odgovoriti. Prvi je repliciral Ljubo ReljiÊ, Ëeš da je sam vedno zagovarjal tezo, da ni etnografskega filma brez strokovnega svetovalca. OdloËno se je uprl Lorencinovi zamisli, tako da meni tega ni Drugi Ëlanki ali sestavki / 1.25 Doc. dr. Naπko Kriænar ETNOGRAFSKI FILM Glasnik S.E.D. 47/1,2 2007 stran 89 bilo treba. Opozoril pa sem, da je Lorencinovo stališËe staro najmanj 50 let in da danes nima veË smisla graditi na taki strategiji. Omenil sem CIFE in Granada TV s serijo antropolo- ških filmov Disappearing World, ki je ustanovila univerzitetni študij vizualne antropologije na univerzi v Manchestru zaradi potreb TV-produkcije. Omenil sem tudi primer dobre prakse hrvaške televizije, ki ima etnologa za urednika. S Slobodanom sva sedela skupaj in sva že pred zaËetkom ugibala, kdo od TV-urednikov bo prvi omenil reality show. In res ga omeni Svetlana Paroški, urednica novosadske tele- vizije. Podobno kot je Lorencin prikazoval GiliÊeve filme kot etnološke, Paroški prikazuje reality show kot najboljšo obliko TV-etnografije. Grozno. Moral sem se oglasiti, da je za etnolo- ge reality show zanimiv kot medijska oblika in da nas zanima percepcija gledalcev in nastopajoËih, sama oblika oddaje pa je ravno nasprotna idealom etnografskega filma (skrita kamera nasproti participaciji). Dušan DrljaËa se je oglasil s svojo staro tezo o dokumentarcih z etnološko vsebino in mahal s svojim Ëlankom v Slovenskem etnografu (1972). Precej ostro je nastopil proti festivalu, Ëesar nisem prav razumel. Vztrajal je, da bi morali najprej analizirati profil festivala, preštudirati programe vseh dosedanjih festiva- lov in se šele potem pogovarjati. Sklepal sem, da gre verjetno za kakšne stare zamere med njim in organizatorji festivala. Nato se je oglasil Slobodan NaumoviÊ in pomirljivo razložil, da gre pri etnografskem filmu prvenstveno za most razume- vanja med kulturami. Zato moramo pozornost usmeriti na to njegovo vlogo, ne pa na manj važne zadeve. Tako sem ga razumel. Imel sem obËutek, da se noËe opredeliti do nobene strani v diskusiji. ZagrebËanov in Sonjice ni bilo na okrogli mizi. Po koncu okrogle mize sem pristopil k Lorencinu in ga spo- mnil na naše druženje v Ëasu Jugoslavije. On je bil v uredni- štvu sarajevskega Sineasta skupaj z Nikolo StojanoviÊem, jaz pa sem prihajal na jugoslovanski festival kratkega filma v Beogradu. Tudi on se je spomnil mene in flBelih ljudi«. Razlo- žila in poravnala sva najini stališËi. Kosilo v znameniti restavraciji Znak pitanja v družbi upoko- jenega profesorja Nikole PavkoviÊa in Slobodana NaumoviÊa, njegovega nekdanjega asistenta, na katerega je Nikola zelo ponosen. Slobodan mu to vraËa z naklonjenostjo in s pozorno- stjo. Nikola PavkoviÊ, specialist za pravno etnologijo, je naš zvesti kolega iz Ëasov jugoslovanskega Združenja etnoloških društev, ko smo imeli konference in kongrese po vsej Jugo- slaviji. PreseneËen in vesel sem, da me je prišel pozdravit na festival. Vsi naroËimo postne jedi, ki so trenutno zelo moderne v Beo- gradu. Ko vztrajam, da jima plaËam kosilo, Nikola izjavi, da imam balkanske navade. Vidim, da sem ga spravil v zadrego. Vse naslednje dni bi rad povrnil moje gostoljubje, a ni bilo niti priložnosti niti potrebe. »e sem ga prizadel, sva oba flBalkanca«. ZveËer pripravijo festivalci žur v muzejskem klubu, kljub temu, da v dvorani teËe veËerni tekmovalni program. Ni pri- jetno, ker je vroËe, ni zraka, glasba je glasna. Ne moremo se pogovarjati. Razen tega je v zraku veliko tobaËnega dima. V Srbiji oËitno kadilskega zakona nihËe ne upošteva. Veliko ljudi kadi v javnih prostorih. Natakar postavi nekaj ventilatorjev, kar spominja na Rusijo. Najprej sem z novosadsko kustosinjo, nato pa gostujem pri veË mizah, pri SreËkoviÊu in nazadnje pri Romunih. Ovidiu Dimitrana je prav prijazen in samozave- sten mladeniË. SreËkoviÊ mi razlaga svojo vizijo kulturnega menežerstva. Pravi, da ga najbolj zanima, kako bi ustvaril družbeno klimo, v kateri bi kulturo, ob ekonomiji in politiki, šteli za enakopravno družbeno sfero. Skratka, zavzema se za enakopravnejši položaj kulture v srbski družbi. Festival naj bi opozoril politike in gospodarstvenike na moË kulture. Pomi- slim, da je to sicer plemenita, a zahtevna naloga za festival etnografskega filma. Omeni tudi zamisel o ustanovitvi Centra za vizualno antropologijo. Sobota, 4. november S prijateljem Zuletom se dogovoriva za obisk »ubure, njegove rojstne Ëetrti. Dan je sonËen, a mrzel in vetroven. Ko grem Zuletu naproti, fotografiram odtise gum oklepnega vozila pred nekdanjo jugoslovansko skupšËino, ki jih je še precej videti v asfaltu. Mislim si, da gotovo ni veliko evropskih prestolnic, kjer bi pred parlamentom videli odtise oklepnih vozil. Ker sem se izgubil na veliki aveniji, pokliËem na pomoË Zuleta in sreËava se pri KaraiËevem spomeniku. Ogledava si celo Ëetrt »ubura. Najprej obišËeva kotlarja, kazanijo. Zule mi kupi džezvo za tri kave. Pred mrazom se zateËeva v kavarnico ob velikem živilskem trgu in pijeva kavo. (Mimogrede: v Srbiji sem zaËel piti kavo, sicer bi se moral zelo nedostojno izogibati njihovi gostoljubnosti in pravemu beograjskemu vzdušju.) Pri- dejo še Ilija Slani, upokojeni producent beograjske televizije, Zuletov prijatelj, neki doktor kemije, ki je stalno poudarjal vernakularno poreklo kulture, in Miodrag Zupanc, pisatelj, Zuletov mlajši brat. Pozneje greva preko živilskega trga, ki je tudi boljšji trg. Kupim rože za Zuletovo ženo Rado. Kosimo pri njih na Dubljanski; lazanjo in veliko zelenjave. Tam je nekaj trenutkov tudi Zuletov starejši sin Ivan. Z bratom Gre- gorjem sicer stanujeta v hiši na koncu ulice. Oba sta umetnika: fotograf in filmski režiser. K mami nosita perilo v pranje in prideta obËasno na kakšen priboljšek. Mehko osamosvajanje odraslih otrok. Po kosilu se pogovarjamo o starih Ëasih. Rada je »rnogorka. Vzela bo Ërnogorski potni list, ker ima nekaj podedovane lastnine v »rni gori. Vsi skupaj, tudi sinova, bi želeli priti v Slovenijo. Pred mano je lep primer jugoslovanske transnaci- onalnosti v razliËnih smereh. Na poti v etnografski muzej mi Zule razkaže hram sv. Save, ki ga v marmor oblaËi Marmor Hotavlje. Božji mraz v hramu in zunaj njega. Nedelja, 5. november Novinarska konferenca Predsednik žirije Vladimir Bocev iz skopskega etnografskega muzeja je eleganten. Žirija se je v kaosu popolnoma raznolikih filmov kar dobro znašla. Iznašli so nekakšne glavne kategori- je in nagrade usmerili po njih. Grand prix je dobil romunski film flOnostrana vatra / Fire from beyond«, avtor: Ovidiu Dumitrana. Prikazuje obisk pravoslavnega pokopališËa v noËi na velikonoËni Ëetrtek, ko žene kurijo ognje na grobovih, darujejo hrano in flpojejo« (naricajo). Glavna nagrada dobro kaže, kakšen je profil festivala oz. kakšno je na tem festivalu razumevanje metodologije etnografskega filma. Meni se zdi ETNOGRAFSKI FILM Glasnik S.E.D. 47/1,2 2007 stran 90 predvsem sporno, da s to nagrado žirija in s tem beograjski festival sporoËata, da je odlika etnografskega filma komentar off in raËunalniško generirana umetna glasba. Nikola PavkoviÊ je rekel, da ga glasba spominja na flGospodarja prstanov« in da bi se film na to temo moral posvetiti predvsem svetlobi, hrani in petju (= naricanju). Besedilo, ki je postavljeno tako, da moti percepcijo slike, je v tem filmu zgolj mašilo za luknje v vizualni naraciji. Poleg tega mi je mladi romunski režiser, ko sem mu Ëestital za nagrado, ponosno izjavil, da je bil paË v pravem trenutku na pravem mestu. Kako, prosim? Ni važna etnološka raziskava, etnološko razumevanje in dolgotrajno navezovanje stikov z informatorji in okoljem, važno je, da si v pravem trenutku na pravem mestu, kot kakšen paparac!? Pomislim na to, da ljudje zamenjujejo ekskluzivnost ali filmsko ekspresivnost za etno- loško spoznanje, dokumentarni film pa proglašajo za etnograf- ski, ker obravnava etnološko temo. To je veËno žalostna usoda etnografskega filma! ZakljuËek: Malo sem vendarle razoËaran, da žirija ni omenila našega filma flLeto oraËev«. Moral bi dobiti vsaj nagrado za etnološki prispevek, saj je bil na festivalu edini, ki z anali- tiËnostjo presega opisnost. To nagrado je dobil film Sonjice Rizoske Jovanovske flPrilepski meËkari«, Ëeš da se je avtorica dobro znašla v moški družbi. Žirija je to formulirala takole: flUdeležba etnologinje v ritualu, ki je tradicionalno ekskluziv- no zaprto moško združenje, je zelo dobro in naravno vkljuËena v film in predstavlja model za etnološko terensko delo.« Te odloËitve žirije ne morem komentirati, saj je bil moj film neposredni konkurent. PaË pa lahko komentiram odloËitev žirije, da ni opazila kakovosti Sulfurja (mladega Floriana Geyerja), ki je dobil za ta film letos nagrado na Mednarodnem festivalu etnografskega filma v Göttingenu, in simpatiËne produkcije zajeËarske lokalne televizije. Že prej pa sem Saši SreËkoviÊu omenil zaËudenje, da indijskega filma flJuly boys« (Gautama Sontija) ni v tekmovalni sekciji. Tudi žirija ga ni opazila. Škoda, saj prikazuje popolnoma novo temo vizualne etnografije ‡ dejavnost softverskega podjetja v Indiji in njego- ve kapitalske povezave po vsem svetu. Tema filma so trenutki bistvenih odloËitev za nove kapitalske povezave podjetja. To je prvi film, ki z metodo observacijskega realizma obravnava japijevsko kulturo. Pod Ërto pa film nakazuje težave lokalne identitete v globalnih kapitalskih in podjetniških strukturah. Zakaj beograjski festival sploh vabi tuje filme, Ëe selekcija in žirija ne prepoznata njihovih odlik? O teh stvareh bi organiza- torji festivala v Beogradu morali resno razmisliti. Od nekaterih sogovornikov v kuloarjih festivala sem veËkrat slišal mnenje, da je etnografski vsak film o ljudeh. S tem mne- njem je polemiziral Jay Ruby že v sedemdesetih letih. Ljudje zamenjujejo etnografsko spoznanje in zeitgeist. Res gre za podobne uËinke, a hkrati ogromne razlike. Vsako umetniško delo, pa naj bo literatura, slikarstvo, glasba ali film, nosi spo- roËila o naËinu življenja in mišljenja, o politiki in ideologijah avtorjevega Ëasa. Umetniško delo nastaja kot izmišljena kon- strukcija po naËrtu avtorja, etnografskost filma pa nastaja z observacijskim snemanjem vsakdanjega življenja na podlagi neke etnološke teorije ali spoznanja, ne da bi avtorji posegali v obnašanje ljudi in ne da bi režirali prizore pred kamero. Etno- grafski film posneto gradivo montažno razvršËa v strukturo vizualnega teksta oz. v naracijsko strukturo, da lahko komu- nicira z gledalcem, vendar ta naracijska struktura navadno ne sledi krivulji z uvodom, zapletom, vrhuncem in zakljuËkom. Naracijska krivulja v etnografskem filmu po uvodu zelo hitro doseže najvišjo toËko, ki jo drži do konca filma. Zanimanje za informacije v etnografskem filmu je linearno. To je logiËno, saj nas zanimajo celotna vizualna struktura in vsi njeni ele- menti. Za razumevanje kulture je vse, kar je avtor dognal, enako pomembno. Z drugimi besedami: Etnografski film odkriva zgodbo, ki je skrita v življenju, medtem ko fikcijski film najprej zamisli zgodbo, nato pa ji vdahne življenje. Posebno vprašanje na beograjskem festivalu so televizijski filmi. Dobil sem vtis, da je beograjski festival postal domena TV-dokumentarcev in promocija njihovih producentov. V tem se morda kaže moËna tradicija srbskega dokumentarnega filma, ki je dobil zatoËišËe na televiziji. MnožiËna prisotnost TV-dokumentarcev povzroËa strašno erozijo sodobnih naËel etnografskega filma. Televizijski dokumentarni film razrešuje druga vprašanja kot etnografski film in na drugaËen naËin. Usmerjen je na drugo ciljno publiko kot etnografski in ima zagotovljeno distribucijo. Etnografski film pa razen special- nega festivala nima druge možnosti za komunikacijo s širšo publiko. Žirija bi morala sistematizirati televizijsko produkcijo in ji dati mesto na festivalu s tem, da bi poudarila najpro- duktivnejše etnofilmske tokove v TV-dokumentarcu, ne pa dovoliti vsesplošne mimikrije TV-dokumentarca v programu etnografskih filmov. Od 15 beograjskih festivalov je na desetih dobil grand prix TV-dokumentarec! Seveda so pa lahko tudi izjeme. Na letošnjem festivalu so bili to, kot reËeno, filmi zajeËarske lokalne televizije in film fl»uvari potonulog doma / Sunken home keepers« (RTV Pi Channel, Zoran »oliÊ), ki je dobil stransko nagrado in je vsaj pošten dokumentarec o lju- deh. Domnevam, da bratenje znanosti in televizije traja toliko Ëasa, dokler znanost ne organizira svoje vizualne produkcije. Spet z Zuletom. V lokalni restavraciji »ubura, znani po dobri srbski kuhinji, se zbirajo znameniti krajani ali bolje ‡ krajevne moške družbe. »aka naju omizje Zuletovih prijateljev. Tam je tudi Ilija Slani. Zelo dobri ËevapËiËi in poËutje ter radovedni sogovorniki. Vsi me sprašujejo, kako se mi zdi v Beogradu. Med drugim omenim fotografiranje odtisov gum oklepnih vozil pred skupšËino. Vsi se Ëudijo, da sem opazil kaj takega. Komaj verjamejo. Zdi se mi, da jim je nerodno. Pogovarjajo se o JankoviËevi volilni zmagi v Ljubljani. To je sploh pogosta tema beograjskih razgovorov te dni. Ljudje ugibajo, ali njego- va zmaga pomeni, da je 62 odstotkov LjubljanËanov Srbov. Ali pa se skušajo spomniti, ali so oni in njihovi sorodniki poznali JankoviËa ali kakšnega njegovega sorodnika. Marsikaj dobrega in slabega izvem o JankoviËevi rodbini. Govorimo tudi o razlikah med Slovenijo in Srbijo. Vse zanimajo plaËe in življenjski stroški v Sloveniji in primerjava s položajem v Srbiji. Nisem si zapomnil imen, paË pa dejavnosti in poklice sobesednikov. Na levi je bil navdušen alpinist, na desni arhi- tekt, nasproti ob Zuletu na eni strani odvetnik, na drugi simpa- tiËni upokojeni direktor Jugoslovenskog dramskog pozorišta, nestor naše družbe. Izvem za mnogo krajevnih posebnosti in lastnosti »uburcev in BeograjËanov. Najbolj sem si zapomnil misel: Beograd ni Srbija. BeograjËani so zelo ponosni na nek- danji mednarodni znaËaj mesta. ETNOGRAFSKI FILM Glasnik S.E.D. 47/1,2 2007 stran 91 Projekcija flLeta oraËev« Pridejo Ilija Slani, Miodrag Zupanc, Slobodan NaumoviÊ in Aleksandra SekuliÊ, urednica Akademskega kulturnega centra, ki me je že veËkrat vabila, naj pridem k njim predavat. Po pro- jekciji sedimo v muzejskem klubu in kujemo naËrte. Najprej je Ilija podal kritiko filma. KritiËen je do dramaturške zgradbe. Pravi, da sem z njo uniËil zgodbo in da najbolj zani- mive stvari niso prišle do izraza. Miodrag me brani, prav tako NaumoviÊ. Ilijeva kritika je morda upraviËena s stališËa TV- dokumentarca, meni pa se ne zdi napaËno, da gledalec ostane nezadošËen, saj do neke mere (etnografski) film postavlja vprašanja, odpira probleme, ne razvaja pa gledalËevega ega. Vprašajmo se: kdaj pa raziskovalec ve vse odgovore? Škoda je, da z Ilijo nisva mogla najti prave komunikacijske podlage, na kateri bi lahko diskutirala. Gotovo pa je, da se sam najbolj zavedam šibkih strani svojega filma, zato ga nerad branim. Ne bi o tem! Po razgovorih z Aleksandro SekuliÊ, s Slobodanom NaumoviÊem in Sašo SreËkoviÊem sem takole razdelil svoje zadolžitve ob svojem spomladanskem obisku Beograda: - Predavanje v Akademskem filmskem centru o kontinuiteti ustvarjalnosti med umetniško in znanstveno prakso na pri- meru ohojevske filmske produkcije in etnofilma. - Predavanje na Filozofski fakulteti: Predstavitev Poletne šole vizualnega in njenih metodoloških izhodišË. - Predavanje v Etnografskem muzeju Beograd: Predstavitev geneze Avdiovizualnega laboratorija oz. vizualne antropo- logije v Sloveniji. V Beograd bom prišel enkrat konec februarja ali v zaËetku marca 2007. Podlaga mojega obiska bo inštitutski bilateralni projekt Slovenija‡Srbija. Moje kolegice in kolegi v Srbiji preuËujejo življenje in delovanje Slovencev, srbske kolegi- ce in kolegi z Inštituta za etnologiju SANU pa v Sloveniji preuËujejo življenje srbske etniËne skupnosti. Jaz sem izbral preuËevanje stanja etnografskega filma v Srbiji in naËrtovanje morebitnih skupnih dejavnosti na tem podroËju. Bomo videli, kaj bo iz tega. Saša SreËkoviÊ me je prosil, Ëe bi pred slovesom za njego- vo malo kamero povedal nekaj o svojih vtisih. Najprej sem razložil, kakšen etnografski film zastopam. Njegove temeljne postavke so: komunikacija med raziskovalcem, informator- jem in gledalcem. Podrobno sem obrazložil, kaj vsaka od teh relacij predpostavlja. Konec koncev pa je najbolj pomembno vprašanje, koliko etnologije lahko spravimo v film, kot se je lepo izrazil Miodrag Zupanc. To so bistvena vprašanja etno- grafskega filma danes. Nato me je prosil še za mnenje o vlogi in prihodnosti beo- grajskega festivala. Povedal sem svoje mnenje o festivalski mreži v Evropi in o mestu beograjskega festivala v njej. Konec koncev je ta festival že vkljuËen v CAFFE (Coordination of anthropological film festivals in Europe). Bolj se mi zdi sporen naËin oblikovanja festivalskega programa. Selekcijska komisi- ja razvrsti filme v tri neprepriËljive kategorije (informativna, amaterska in tekmovalna sekcija). Žirija izbira nagrajence samo v tekmovalni sekciji. Zdi se mi, da se je tokrat žirija pre- malo zavedala odgovornosti, da je festival zelo pomemben za vzgojo producentov in avtorjev etnografskega filma. S svojimi odloËitvami žirija postavlja merila sodobnega etnografskega filma. V tem pogledu mora beograjski festival najti razloËnejši profil med drugimi festivali in se opredeliti za doloËen, rekel bi, modernejši tip etnografskega filma. Vsekakor se mi zdi beograjski festival etnološkega filma tudi na sedanji stopnji razvoja pomembna toËka za razvoj vizualne antropologije na Balkanu in tudi širše. Bližnja soseda sta Sibiu severovzhodno, Firence zahodno in Göttingen severno od Beograda. Ali bo kdaj vmes Ljubljana? Prijazna študentka Ivana TodoroviÊ mi je ob slovesu dala DVD s svojim filmom. Spoznal sem jo v Göttingenu, kjer je korajžno predstavljala svoj film in beograjski festival. Takoj ko sem prišel domov, sem še enkrat pogledal njen film. To je prisrËna vizualno-etnografska reportaža in dober zaËetek za mlado raziskovalko. Lepo prikazuje komunikacijo z romskimi otroci s pomoËjo kamere in hkrati vso bedo ciganskega življe- nja, na koncu pa (zaËuda) deklarativni napis o uradni skrbi Srbije za Rome. Ali je njen film t. i. flgovernamental film«? ZakljuËni napis lahko razumemo celo kot ironijo. V filmu se mladi ciganËki pritožujejo, da bi šli radi v šolo, Ëe bi jih tam enakopravno obravnavali. Iz filma se dobro prepoznajo kratko otroštvo (otroci morajo zelo zgodaj zaËeti delati, zato ne more- jo hoditi v šolo) in zgodnje poroke. Vse ženske so izjavile, da so se poroËile v starosti okoli 14 let. Ivana je našla med otroki zelo zanimivega, duhovitega in inteligentnega informatorja, podobno kot ga je našel MacDougall v zadnjem filmu o Doon School. Škoda, da ni veË gradila na njem. Morala bi ga spet poiskati in narediti še kaj z njim. Kamera je preprosta, vËasih diletantska, a dokaj radovedna in neposredna. Montaža rešuje, kar se da. Pri teh filmih o Romih se najbolj Ëudim, zakaj po eni strani skoraj vsi avtorji prikazujejo Rome kot simpatiËne, njihove težke življenjske razmere pa kot nekaj romantiËnega. Ali oponašajo Flahertyja, ki je to poËel z Eskimi? Tej glorifikaciji kulturne prvinskosti reËemo sindrom nobel savage (plemeniti divjaki). Po drugi strani pa avtorji ne zmorejo kritiËnosti do romskih razmer, kot je bil kritiËen do skrajne Ëloveške bede Buñuel v flZemlji brez kruha«. Spomnim se na PetroviÊevo in KusturiËino glorificiranje romske kulture in pomislim, da njun vpliv sega tudi v (srbski) etnografski film. Mislim, da ti avtorji delajo slabo uslugo Romom, saj jih na tihem prepriËujejo, naj vztrajajo v svojem posebnem položaju bedne, a veliËastne marginalizacije in naj ne popustijo pred kulturno in družbeno integracijo. Tako poveliËevanje romske kulture je v bistvu zakriti rasizem. V tem pogledu se mi je zdel veliko prepriËlji- vejši grški film o Romih v Atenah, flUnplanned / Neplanirani«, ki me je spominjal na položaj Romov v Sloveniji. Po zadnji festivalski toËki se z Zuletom sprehodiva po noËnem Beogradu, po lepi Knez Mihajlovi do Terazij. Kljub pozni uri so lokali še odprti. V slašËiËarni z mešano orientalsko-srbsko ponudbo si privošËiva sezonski kesten pire in šampite, oboje odliËno. Vmes Zule najavi snemanje dokumentarnega filma o meni. To sem priËakoval, zato odgovorim s protizamislijo, o kateri že dolgo razmišljam, to je snemanje filma o primerih transnacionalnosti, v katerem bi obravnaval tudi primer dvoj- nega državljanstva oz. potencialne dvojne nacionalnosti njego- ve družine. Ni bil preveË navdušen. Taki so režiserji. Snemali bi druge, sami pa se ne pustijo posneti. Datum prejema prispevka v uredništvo: 22. 12. 2006