Poštnina plačana v gotovini.
OBRTNI VESTNIK
Strokovni list za povzdigo in napredek slovenskega obrtništva
»OBRTNI VESTNIK" tahaja mesečno dvakrat, in sicer: vsakega 1. in 16. v mesecu ter stane celoletno Din 40- — polletno Din 20- — posamezna štev. Din 2 —	Oficijelno glasilo «Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani* in .Splošne zveze obrtnih zadrug v Mariboru* ter slovenskih obrtnih društev v Sloveniji Uredništvo In upravnlštvo: Ljubljana, Beethovnova ulica 10.	Nefrankirani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Ponatiski dovoljeni le z navedbo vira. Štev. pri poštni hranilnici podružnici v Ljubljani 10.860
XI. letnik.	V Ljubljani, dne 1. avgusta 1928.	Št. 15.
J. Zadravec:
I
Mojstri in vajrnci pri nas in drugje.
(Nadaljevanje.)
V	soglasju z obstoječimi avstrijskimi razmerami nalaga reforma učnemu mojstru, da nadzoruje ' vajenca glede njegovega vedenja v delavnici in izven nje, dočim nam naš obstoječi zakon versko- n r a v s k o vzgojo vajenstva predpisuje. Ako hočemo vajencu v resnici dobro, moramo pritrditi dejstvu, da je vera podlaga morali in da je na okrepitev morale polagati pri vzgoji vajen-j stva čimvečjo popolnost. Praksa nas uči, da se j že v karakterju mladega človeka razodeva njegova bližnja bodočnost. Raztresenost in potepuštvo jo, omejevati, vajencu je treba dati navodila za na-! nire, ki opravičujejo obrtniški poklic in ugled. Udejstvovanje vajenstva v društvih naj se pogojno dovoljuje le onim, ki zadoste svojim dolžnostim napram poklicu in mojstru ter le toliko, kolikor ne gredo v škodo vajenčevega vedenja in izobrazbe. V vsakem poedinem primeru naj bi bil pristop k nepolitičnim društvom odvisen od pritrdila mojstra, zadružnega predsednika in vajenčevega zastopnika. Ob zlorabah naj se vajencu ta bene odvzame. Vsedotlej pa naj se pazljivo zasleduje koristnost, odnosno škoda n^ovega udejstvovanja izven doma in delavnice.
Malo koristnega store mojstri svojim učencem s pobratejevanjem. Take, dobri vzgoji škodljive prikazni opažamo cesto pri mlajših podeželskih mojstrih, ki jim docela primanjkuje samozavest in ponos. Jemanje učencev na plesišča in javne zabave je zlo, ki ni v skladu z nravsko vzgojo mladega človeka. Tudi pomočnikom mnogokrat manjka zadosten vpliv na vajenca. Kjer je pomočništvo v stalnih ožjih stikih z zadrugo (pomočniški zbori), so razmere navadno boljše, ker se dajo hibe posameznikov od časa do časa popraviti. Zavednost in stanovski ponos naj bi predvsem v večji meri obvladala naš mojster in pomočnik, ker le ob teh pogojih se bo uresničila prislovica, da je mladina up in nada naše boljše bodočnosti.
Posebno, rekel bi, hvalevredno važnost polaga avstrijski zakon na redni obisk obrtno-nadalje-valnih šol. Za redni obisk vajencev nosi mojster popolno odgovornost, istočasno za pravočasno prijavo. Če vajenec po lastni krivdi ne doseže predpisane šolske izobrazbe ali če se ga z razlogov šolske discipline izključi, predpisuje zakon, da se učna doba do šestih mesecev podaljša in da se mu dotlej odhodno spričevalo ne izda.
Nekaj podobnega je sicer tudi pri nas v navadi, zdi pa se mi, da smo zlasti v podeželskih šolah v tem oziru preveč obzirni. Je siebr polagati ozir na psihično zmožnost vajenčevo, vendar je paziti tudi na to, da li ni kriva morda v posameznih primerih lenoba duševni nezmožnosti.
Rigoroziranje preizkušenj, če treba z eksempli, bo vredno razmišljanja naših mojstrov, če hočejo dobro svojemu podmladku in če se zavedajo dejstva, da se ob preveliki popustljivosti do vzgojnih principov ustvarja slab vzgled drugim, ki bi lahko pokazali, da znajo nadpovprečno več.
Paralelno s socializacijo obratov se je uvedla zakonskim potom v Avstriji plača vajencem. Vajenec naj dobi po prvi tretjini prestane učne dobe plačo, bodisi v gotovini, bodisi v naturalnih prispevkih, v visokosti, ki jo določi zadruga 8 po-
močniškim zborom ali pa industrijalna korporacija dotičnega okraja. To načelo našim malim obrtnikom, ki ob današnji gospodarski krizi ne najdejo rednega zaposlenja za vajenca, ne bo prijalo, vseeno pa je v onih redkih primerih, kjer gre za plačo, to okolnost točno navesti v učni pogodbi. Če obstoji dajatev v gotovini, je priporočati, da učni mojster gleda na uporabo denarja s strani vajenca; če je mojster vezan na naturalne dajatve, naj skrbi v pravični in zadostni meri za razvoj svojega zaupanca.
Ponekod je navada, da dobe mojstri učnino. Pri nekaterih obrtih je učnina za prvo polovico učne dobe upravičena. Ne stavljajmo pa pri določevanju učnine previsokih pogojev ter imejmo pred očmi slabo gospodarsko stanje našega kmetskega prebivalstva po načelu, da to kar kogar boli, ne želimo drugemu.
Delovni čas za vajenstvo določa naš novi zakon. Obrtni zakon pa ne vsebuje določbe za primer obolenja vajenca med učno dobo. čas obolenja se sicer vračunava, vendar je vredno — da ne bo s tem trpela izobrazba in vzgoja — dati zadrugam v pomislek, da se tudi v tem pogledu določi gotova maksimalna meja. Preko te naj vajenec dopolni zamujeno učno dobo.
Primerjaje določila § 101. našega obrtnega zakona z avstrijsko reformno uredbo, ki določa predčasno ukinitev učnega razmerja po krivdi vajenca, najdemo, da se ista razteguje na dva nova važna momenta, ki omogočata učnemu mojstru odpustitev vajenca: če zapusti brez dovoljenja delo in če svoje dolžnosti zanemarja, nadalje, če vajenec izda kako obratno ali strokovno tajnost ali če se vede proti svojemu učnemu, mojstru nepokorno in žaljivo ter končno, če je vajenec okužen z boleznijo ali pa, če je ob izpolnitvi svoje učne obveznosti več kot tri mesece zadržan. Take odredbe je treba tudi pri nas.
Predčasna ukinitev učnega razmerja po krivdi mojstra ne določa bistvenih sprememb ter je v tem pogledu ostal § 101., odst. 2. a) do e), obrtnega zakona v veljavi.
Učno razmerje preneha tudi s smrtjo mojstra, odnosno z nezmožnostjo mojstra, ki nastane lahko vsled zakonske odredbe (ukinitev pravice do vajencev).
Zadruga naj izve vsako spremembo v učnem razmerju, nepristransko naj vpliva na rešitev sporov v območju zadružnega razsodnega odbora in ives svoj vpliv naj polaga na to, da se ne dela ne mojstru ne vajencu nepotrebnih potov in stroškov. Z razumnim in pravičnim, pravočasnim nastopom je v marsikaterem primeru mogoče rešiti ugled mojstra in interes vajenca.
V	prihodnje spregovorim h koncu o dolžnostih zadruge po dovršbi učnega razmerja.
Vplačilo šestega obroka na delnice Državne obrtne banke.
šesti obrok vplačila na delnice Državne obrtne banke je zapadel dne 1. julija 1.1. Vplačilo morajo izvršiti gg. delničarji tekom meseca julija, zadnji čas pa do 15. avgusta 1.1. po poštnih položnicah, ki so jih prejeli z začasnimi delnicami. Za vsako delnico je treba vplačati 10 Din.
Ludovik Černe star.
Gospod Ludovik Černe star., obče ugleden in spoštovan zlatar v Ljubljani in član zadruge urarjev, zlatarjev, optikov, graverjev in pasarjev v Ljubljani, je obhajal dne 5. avgusta t. 1. TOletnico rojstva. Jubilant je bil rojen dne 5. avgusta 1858. v Ljubljani in se izučil leta 1876. pri tvrdki Sparovvitz v Ljubljani zlatarske obrti. Kot pomočnik je delal pri zlatarju Sparowitzu in pozneje pri Kapschu v Ljubljani 18 let, na kar je pričel dne 8. maja 1889. samostojno zlatarsko obrt v Wolfovi ulici v hiši, v kateri se nahaja še danes in ki je prišla pozneje v njegovo last. Leta 1884. je stopil v zakon, iz katerega je sledilo 13 otrok, od katerih žive še štirje. Najstarejši med temi je g. Ludovik Černe ml., eden najagilnejših odbornikov in podnačelni zadruge.
Gospod jubilant je eden tistih redkih starih Ljubljančanov, ki se je z lastno pridnostjo in vztrajnostjo povzpel od revnega rokodelskega pomočnika do uglednega in občečislanega obrtnika, trgovca in hišnega posestnika.
Gospod Černe je povsod znana in prikupljiva ljubljanska oseba, kremenitega značaja in izredne vztrajnosti. Znana je pa tudi njegova solidna trgovina, ki jo je skoro pred 40 leti skromno in z lastnim pičlim prihrankom pričel, vsakemu Ljubljančanu že iz mladih let, kakor tudi ,v ožji in širši domovini. Vseskozi pošten, priden in marljiv se je od rane mladosti pa do jeseni svojega življenja trudil za obstanek in za blagor svojih otrok. Počitka ni poznal in ga ne pozna tudi sedaj. Delo je njegova vsakdanja zabava in razvedrilo. Usoda mu je naklonila poleg srečnih dni tudi marsikatero grenko uro, zlasti ko mu je leta 1899. umrla ljubljena soproga in tekom let devetero otrok. Z jekleno vztrajnostjo je prenašal vse nezgode in ni omagal. Gospodu jubilantu, ki obhaja prihodnje leto tudi 401etnico samostojne obrti in je kljub 70 letom še vedno mladeniško čil in svež, želimo še desetletja mirnega in zadovoljnega življenja v krogu svojih otrok in številnih vnukov.
Mojster, ali si že pregledal kontrolno knjižico svojega vajenca?
Učinek električnih strojev pri praznem teku.
(Elektromonterjem v zanimanje piše F. Saks.)
(Konec.)
Po teh izvajanjih o motorjih za istosmerni tok prehajamo k indukcijskim motorjem za izmenični tok. Ta vrsta motorjev sestoji iz ovojev na statorju, ki predstavljajo primarne ovoje in iz ovojev na rotorju, ki so sekundarni ovoji. Sekundarni del oddaja mehanično delo. Ako ima rotor drsalne obročke za ščetke, se more iz njega dobiti tudi električna energija. Tok se namreč uvodi v stator, pri tem se rotor drži, da se ne obrača; na ta način je možno uporabljati sekundarni tok iz rotorja. V tem primeru je motor nekak transformator.
Pri indukcijskem motorju razločujemo dvoje praznih tekov: a) električni prazni tek in b) mehanični prazni tek.
V prvem primeru priklopimo stator na omrežje, pri tem so ovoji rotorja odprti in ta stoji. V drugem primeru pa spravimo rotor potom napuščalne priprave v vrtenje. Pri kratkostičnih motorjih s kratkostično kotvo je mogoč le mehanični prazni tek. Rotor tega motorja ne kaže na zunaj, dasi-ravno se vrti, nikakega toka. V obeh primerih pa imajo ovoji statorja vlogo vzbujevalca, ker prova-jajo magnetizirani tok, ki proizvaja magnetni tok, potreben za elektromotorično protisilo.
Ta elektromotorična protisila pa je drugačnega značaja kot ona v motorju za istosmerni tok. Izmenični tok kroži kakor znano sedaj v eno smer, prihodnji trenutek zopet v drugo smer; menja torej smer večkrat na sekundo. Popolno menjanje toka od ničle preko pozitivnega viška čez ničlo preko negativnega viška zopet do ničle, znana krivulja sinusove črte, tvori eno perijodo.
Najčešče se proizvaja trofazni tok v evropskih elektrarnah s 50 perijodami na sekundo. Radi menjanja nasičevalnega toka se tudi vzbujevalni tok (magnetične silnice) vedno menja. Potrebno nam je doznati pojem samoindukcije. To vam skušam nastopno razjasniti. Ako se v ovojih tuljave električni tok pojavi, pojači, prekine ali oslabi, nastane v istih ali sosednih ovojih posebni tok, katerega smer je po Lenzovem zakonu vedno nasprotna smeri vzbujevalnega toka; ako se tok pojavi, pojači, nasprotuje samoindukcijski tok temu; ako se prekine, oslabi, hoče samoindukcijski tok prejšnje stanje nadaljevati.
Obrtno zborovanje v Ormožu.
Sila razmer in važna obrtno-politična in gospodarska vprašanja so znova dvignila našega obrtnika, da ponovno iznese svoje življensko važne in za svoj obstoj nujne zahteve.
Zavedajoč se svoje važne naloge, je v nedeljo 5. t. m. sklicalo Obrtno in trgovsko društvo v Ormožu obrtno zborovanje za svoje člane in obrtnike svojega okraja. Obširen in prijazen ,vrt. tovariša F. Horvata je bil polno zaseden po naših zavednih obrtnikih in trgovcih.
V pozdravnem nagovoru je predsednik g. Rado Pollak omenjal, da naša prva interesna zastopnica gospodarskega življa v Sloveniji — Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani — ni smatrala za potrebno, kljub ponovnim prošnjam, poslati na zborovanje svojega zastopnika, ki naj bi čul naše zahteve.
Obširno in izčrpno poročilo o obrtniški organizaciji je podal načelnik Zveze obrtnih zadrug ,v Ljubljani g. Josip Rebek. Njegove bodrilne in stvarne besede so nas znova navdale s pogumom in vzbudile zavest, da je le v solidarnosti in samozavesti naš napredek in naša bodočnost.
O da,včnem problemu je nazorno poročal naš občepriljubljeni in neumorni obrtniški borec gosp. Jakob Zadravec. K njegovemu referatu je bila soglasno sprejeta spodaj objavljena resolucija; izvajanja so pa izzvenela v vseobčo zahvalo in priznanje možu, ki se s toliko nesebičnostjo in požrtvovalnostjo ogreva baš za težnje malega obrtnika.
Prav tako so bila z navdušenjem sprejeta izvajanja oblastnega poslanca g. Lovra P e t o v a r j a. Na predlog g. Pollaka so zborovalci soglasno sprejeli sledečo resolucijo:
Na shodu obrtništva ormoškega in ljutomerskega okraja zbrani prosijo, opirajoč se na dejstvo, da smatrajo Zbornico TOI za svojo najvišjo interesno zastopnico, naj ista brez ozira na strankarsko ozračje v državi v 12. uri zavzame svoj veto
zoper obstoječe bojkotno gibanje, naperjeno proti obrtništvu, ki ne pripada slučajno beograjski politični mentaliteti,
za revizijo davčnega zakona, zlasti pa proti krivicam, naperjenim proti obrtništvu z uvedbo davka na obrt, nadalje da stori vse potrebno za oprostitev hiš obrtnikov, enako kot to koncesijo uživajo kmetje na deželi, in končno za odpravo davka na poslovni promet, ki je v obstoječih razmerah v nebo vpijoča krivica.
H koncu priporočamo, da se zbornica izogiba strankarstvu in naj namesto s podžiganjem razpoloženja skuša s pravičnim in stvarnim delom pospeševati interese obrtništva s tem, da išče priliko udejstvovanja vsem in vsakomur, ki za naše stvari dobro, čisto in pošteno misli in dela.>
Po zborovanju se je razvila prijetna zabava, ki je prinesla prirediteljem v moralnem in materijel-nem oziru lep uspeh.
Obrtno zborovanje v Šoštanju.
Dne 22. julija t. 1. se je vršil zlet Obrtnega društva v Celju v Šoštanj. Zlet je nadvse pričakovanje lepo uspel. Dopoldne so si ogledali izletniki razna podjetja, ob pol 14. pa se je vršilo dobro obiskano zborovanje.
Po pozdravu našega agilnega tovariša g. Jakoba Volka iz Šoštanja, je prevzel predsedstvo shoda starosta g. Ivan Rebe k, ki je v daljšem govoru očrtal potrebo obrtniške organizacije.
Gosp. Jakob V o 1 k je podal nato jako lepo zasnovan referat, katerega bomo v eni izmed prihodnjih številk objavili.
Končno se je sprejela na podlagi referata gosp. Volka soglasno sledeča
resolucija:
1.) «Naša zahteva je, da se izenačijo direktni davki za vso državo, odpravi nadvse krivični prometni davek in razne takse, ker poleg vseh drugih davkov navijajo ceno živilskim in drugim potrebščinam.
2.) Da se omogoči, da se oddajo naši industriji in obrtništvu državne dobave vseh vrst ter prepreči nabava v drugih državah. Neupravičeni očitek, da bi ne izvršili svojih obveznosti, ne drži, ker bi se opirali na naše zadružništvo.
3.) Da se čimprej uveljavi novi obrtni red, s katerim se imajo uravnati smernice obsega posameznih obrtnih pravic in prodaja rokodelskih izdelkov po trgovcih. Vnesti je stroge določbe glede šušmarstva, obrtnega šolstva, kakor tudi določbe za obrtno sodišče, kakor velja to za borzna sodišča. Prilagoditi je tudi druge zakone, ki imajo svoje korenine v obrtnem redu. Zadrugam je treba dati ,več pravic in avtonomije. Za izvedbo je treba pritegniti k sodelovanju vse strokovne organizacije.
4.) Naša zahteva je obvezna socialna oskrba vseh slojev, ki se preživljajo z delom svojih rok ali z duševnim delom vseh vrst in niso oskrbljeni, naj so to samostojni pridobitniki ali pa uslužbenci, ki se ne morejo izkazati, da imajo vsaj 25.000 Din letnih čistih dohodkov, ali pa da jim njihovo posestvo ne nudi dovoljno oskrbo. V to oskrbo je pritegniti tudi ,vse male posestnike, najemnike, viničarje in druge ter njih uslužbence. Zakon in pravila je treba temu prilagoditi.
Socialna oskrba naj obsega vse panoge zavarovanja za obolelost, nezgode, starostno oskrbo, za onemoglost, brezposelnost kvalificiranega delavstva ter posredovanje za delo.
Zavarovanje pa naj ne nudi poleg zdravljenja zavarovanca in svojcev več kot je zavarovanec sam pridobiten in da plačuje prispevke.
Hranarina se ima plačati ,v celotnem dnevnem zaslužku, odpasti pa morajo vse druge dajatve, iz-vzemši potrebnih protez za invalide in pri težkih tudi postrežbo.
Zavarovanje se mora poenostaviti, uprava poceniti.
Poslovalnicam se mora dati večjo avtonomijo in krajevne odbore. K sodelovanju je pritegniti vsa oblastva in organizacije. Država, oblastni odbori in občine so dolžni, da za to oskrbo sodelujejo in podpirajo s svojimi sredstvi, ker s tem razbremenijo svojih obveznosti za sedaj neoskrbljeno ljudstvo.
5.) Zbor se izreka proti uredbi enotnega zapiranja malih rokodelskih obratov in delavnic, ker bi to pomenilo škodo splošnosti, za nas pa bi pomenilo omejitev svobode. Za sebe zahtevamo prosti delovni čas, nečemo pa s tem kratiti 8urni delovni čas našega delavstva, če ga hoče izvajati, saj nadurno delo tudi že sedaj plačujemo.>
Iz organizacij.
! Predavanje o davkih. Obrtno društvo v Zagorju ob Savi je priredilo dne 16. julija popoldne v občinski posvetovalnici predavanje o davkih s posebnim ozirom na zakonite spremembe, ki so nastale z uveljavljenjem novega davčnega zakona. Predaval je tajnik Zveze obrtnih zadrug I. Kaiser, ki je obširno razpravljal o posameznih davkih in I težkočah, ki so s finančnim vprašanjem naše države v zvezi. Predavanje je uspelo v popolno zadovoljnost poslušalcev. Obrtno društvo bo priredilo še več drugih, za obrtništvo koristnih predavanj.
Občni zbor Kolektivne zadruge obrtnikov v Sevnici. V nedeljo dne 15. julija 1.1. se je vršil v Rajhenburgu občni zbor Kolektivne zadruge obrtnikov, ki ima svoj sedež v Sevnici. Udeležilo se ga je 56 zadružnih članov, za Zvezo obrtnih zadrug v Ljubljani pa nje tajnik I. Kaiser. Občni zbor je otvoril in vodil zadružni načelnik g. F. Stopar, ki je po otvoritvenem nagovoru odredil takoj volitve. Volitev načelnika in njegovega namestnika se je izvršila po glasovnicah. Pri ponovnem glasovanju je dobil dosedanji načelnik g. Stopar 29 glasov, g. Flek iz Sevnice pa 27. Izvoljen za načelnika je bil torej g. Stopar, za njegovega namestnika pa s 54 glasovi g. Agrež iz Rajhenburga. V odbor so bili izvoljeni gg.: Flek, Rau, Spanžl, Šerbec, Lipošek in Šmuk ml. Za namestnike pa gg.: Pustinek, Kragl in Abram. Za tajnika g. Amšek in za blagajnika g. Slatner. Za predsednika preizkuševalne komisije je bil izvoljen g. Rau, za namestnika pa g. Schoner. Pri «Slučajnostih» se je razvila obširna debata o zadružnem delovanju, na kar je načelnik zaključil zborovanje.
Zadruga urarjev, zlatarjev, optikov, graverjev in pasarjev za ljubljansko oblast v Ljubljani toplo priporoča svojim članom novoizišlo knjigo: «Pri-ručnik o poznavanju i izpitivanju zlata, srebra i platine». Knjga je pisana v hrvatskem jeziku, je lahko razumljiva, obsega 103 strani in 50 slik. Knjigo je priredil Aleksa Gjebič, inšpektor kontrole mer in dragocenih kovin ter stane 50 Din brez poštnine. Ta knjiga je posebno priporočljiva za zlatarje in urarje, pa tudi eventualno za druge stroke naših ob rtov. Vsebuje natančen in obširen opis kovin, kislin, kemikalij, čiščenja zlata, srebra in platine, o legiranju, pregledovanju, o talenje in razločevanju teh kovin, o punciranju itd. Popisovanje pojasnujejo številne slike in tabele. Tudi za pomočnike in vajence'je knjiga zelo priporočljiva, da se spoznajo s teorijo svojega obrta, služila pa bo tudi za teoretično podlago pri preizkušnjah. — Naročila sprejema zadružno načelstvo.
Poročilo o rednem občnem zboru Zadruge brivcev, frizerjev in lasničarjev v Ljubljani.
(Konec.)
Zatem se preide na četrto točko dnevnega reda. Blagajniško poročilo, ki ga je podal tov. načelnik, izkazuje za leto 1927. 42.996 Din 65 p dohodkov iz raznih naslovov. Izdatki so znašali za razne upravne stroške ter vloge v Mestho hranilnico 42.648 Din 16 p, tako da je znašal saldo koncem leta 1927. Din 348’49. Zadružno premoženje je znašalo koncem leta 1927. Din 27.678-4S. Od tega se nahaja v Mestni hranilnici v gotovini naloženih Din 21.099'fi0, ostali znesek pa se nahaja v dobroimetju pri poštni hranilnici, v terjatvah nekaterih članov in v vrednosti inventarja. Načelnik omenja težkoče, ki jih je imel z urejevanjem blagajniških knjig po prevzetju, ki so bile v največjem neredu in jih je šele strokovnjak po večtedenskem delu mogel urediti. Člani prejšnjega odbora, zlasti tov. Pliverič in Dolenc, živo ugovarjajo poraznemu poročilu blagajnika, češ, da njih ne zadene nikaka krivda ter da so oni delali vedno pošteno. Nato je bilo blagajniško poročilo soglasno sprejeto.
Peta točka dnevnega reda. V imenu revizorjev poroča tov. Franchetti, ki ugotavlja, da so sedaj blagajniške knjige v popolnem redu, naravnost vzorno vpeljane po trgovskem sistemu. Zato predlaga sedanjemu blagajniku kakor tudi celokupnemu odboru absolutorij. To poročilo je bilo z odobravanjem soglasno sprejeto.
Šesta točka dnevnega reda. Tov. načelnik Dor-čec predloži članstvu proračun za leto 1928., ki naj bi znašal iz raznih naslovov 26.150 Din 56 p dohodkov in 26.150 Din 56 p izdatkov. Zaradi tega bi zadružna doklada bila znižana po novem proračunu za 20 Din, to je od 70 Din na 50 Din letno. Novi proračun prinaša" zadrugi znižanje doklad in šte-denje, tako da se je letošnji proračun zmanjšal od 42.996 Din 65 p za celih 16.846 Din OJ) p. Tov. Fran-
chetti predlaga, ker je že iz samega proračuna razvidno vzorno varčevanje, da se proračun v celoti sprejme. Tov. Šinkovec ugovarja, češ, da je ta proračun previsok. Predlaga proračun, ki ga je izdelal del opozicije, ki črta vse honorarje in znižuje zadružno doklado celo na 25 Din letno. Tov. načelnik stvarno pojasnjuje zborovalcem, da je proračun, ki ga predlaga tov. Šinkovec, nesprejemljiv, ker bi s sprejetjem tega proračuna nastal pogin zadruge. Omenja pa samo v ilustracijo, da je našel ,v blagajniški knjigi proračun za leto 1928., katerega je izdelal tov. Šinkovec in ga nameraval predložiti v odobritev na rednem občnem zboru, da ni prišlo do krize, t. j. do izrednega občnega zbora. Najbrž pomotoma ni bil ta proračun že poprej uničen in je na ta način zapadel v mojo posest. Ta proračun predvideva v celoti 41.560 Din dohodkov in ravno toliko izdatkov. Umevno je torej samo ob sebi, da prejšnji odbor ne bi popolnoma nič zmanjšal zadružne doklade. Predloženi proračun tov. Šinkovca smatram za neresnost, kakršne menda naša zadruga še ni doživela.
Načelnik zaključuje s tem debato o proračunu in daje predlog tov. Franchettija kot prvega na glasovanje. Predlog je bil z večino glasov sprejet in s tem tudi po načelniku tov. Dorčecu predloženi proračun za leto 1928.
Nato se preide na sedmo točko dnevnega reda. Tov. načelnik predlaga po že sprejetem proračunu zadružne doklade 50 Din letno za člana, dočim tovariš Šinkovec stavi drugi predlog, t. j. 25 Din letno za člana, na kar je po precej burni debati v splošnem bil sprejet predlog tov. načelnika in je zadružna doklada določena za poslovno leto 1928. na 50 Din.
Osma točka dnevnega reda. Tov. Ferkula predlaga, naj se v primeru smrti vsakega člana objavi parte v dnevnem časopisju na račun zadruge. Po splošni razložitvi načelnika se ta predlog ne sprejme, pač pa se sklene, da bo takšne parte zadruga objavila samo za svoje vodilne može, odbornike itd. Na predlog tov. Franchettija se sklene, naj se zadruga predplača za dunajske strokovne liste «Fri-seur-Zeitung» in «Frisier-Kunsb. Ker se nihče več ne prijavi k besedi, poziva načelnik vse navzoče, naj podpirajo težnje novega odbora, se zahvaljuje vsem za obilno udeležbo in zaključuje ob pol 18. uri občni zbor.
Razno.
Naredba o odpiranju in zapiranju obratovališč v
splošnem ni zadovoljila obrtništva. Zato bo Zveza obrtnih zadrug v Ljubljani podvzela potrebne korake za revizijo te naredbe.
Zadruga krojačev in krojačic za sodna okraja Ribnico in Velike Lašče sporoča tovarišem obrtnikom, da je dne 18. julija t. 1. preminul njen ustanovitelj in častni član g. Franc Š k r a b e c, krojaški mojster v Ribnici. Pogreba, ki se je vršil 20. julija, se je udeležil celoten odbor in mnogo članstva. Zadruga mu je položila na grob v znak hvaležnosti za njegovo požrtvovalno delovanje lep venec.
Prevoz vzorčnih kovčegov trgovcev in trgovskih potnikov kot potniška prtljaga. Zbornica za trgovino, obrt in industrijo je prejela od Generalne direkcije državnih železnic v Beogradu naslednje obvestilo: Železniška tarifa predvideva v § 80.,
I.	del, pod II. b, da je za potniško prtljago smatrati tudi vzorce, ki jih nosijo s seboj v trgovske svrhe trgovski potniki in pri katerih je že po načinu zavoja razvidno, da so samo blagovni vzorci. Medtem se je pa ugotovilo več primerov, da se je oddajalo železnici v odpravo kot vzorce tudi blago za prodajo, da se je na ta način izognilo plačevanju prevoznine za ekspresne pošiljke. Da bi se v bodoče onemogočile zlorabe, je direkcija določila, da je od 1. septembri 1928. pri prejemu pošiljk kot vzorec zahtevati od pošiljatelja, da pokaže legitimacijo, ki naj vsebuje: 1.) sliko trgovskega potnika, 2.) njegovo ime in priimek, 3.) ime in sedež firme, 4.) podpis trgovskega potnika; 5.) žig in podpis tvrdke in 6.) žig in podpis zbornice za trgovino, obrt in industrijo. Generalna direkcija železnic je o tem že obvestila vse železniške postaje.
Nov pravilnik o drogerijah. Po informacijah Zbornice za trgovino, obrt in industrijo je ministrstvo trgovine in industrije z dopisom št. 15.359 z dne 10. t. m. sporočilo, da se pravilnik o drogerijah, objavljen v ^Službenih Novinah» dne 19. junija 1928., nanaša samo na področje Srbije in Črne gore, ker je izdan na podlagi zakonskih določil, ki veljajo samo v imenovanih pokrajinah.
Tovariš! Ali si 2e nakazal naročnino za ,»Obrtni Vestnik" ?
Kolkovanje računov in njihovo saldiranjc. Generalna direkcija davkoV je z razpisom z dne 26. marca 1928, št. 39.531, na podrejena oblastva izdala glede kolkovanja računov naslednje pojasnilo: 1.) Računi, ki se predlagajo državnim in samoupravnim blagajnam ali blagajnam onih naprav, ki so v upravi države, če se potrjuje na njih prejem vsote, označene v računu, a se ne prilaga posebna pobotnica o prejemu te vsote, so zavezani taksi po tarifni postavki 33. (J/a% od vsote) in taksi po tarifni postavki 34. (računski kolek).
2.) Računi, ki jih izdajajo trgovci in obrtniki o terjatvah, katere izvirajo iz njih posla, drug drugemu ali drugim osebam, ne glede na to, ali se v njih potrjuje izplačilo ali ne in ali so jih izdajatelji podpisali ali ne, so zavezani samo taksi po tarifni postavki 34. (računski kolek). 3.) Ako se na računih ali drugih listinah, naj se od izdajatelja označuje že kakorkoli, potrjuje prejem plačila dolžne vsote v obrokih, se mora vsako potrdilo plačila v obrokih kolkovati s takso po tarifni postavki 33. (Yz%)- 4.) Radi olajšanja v manipulaciji ob navedenem načinu odplačil za blago, kupljeno na obroke, je dovoljeno, da se te vrste računov z obročnimi odplačili kolkujejo ob izda-vanju s Yz%no takso za ves računski znesek, da tako ni treba kolkovati vsako posamezno potrdilo
o	plačilu obrokov.
X. zagrebški zbor. V Zagrebu se vršijo intenzivne priprave za letošnji mednarodni splošni vzorčni semenj, ki se vrši od 25. avgusta do 3. septembra t. 1. V okviru velesejma se priredi mnogo zanimivih razstav in atrakcij, ki bodo letos privabile brez dvoma mnogo posetnikov in kupcev iz naših pokrajin pa tudi iz inozemstva. Tako se bo vršila od 25. avgusta do 10. septembra v posebnih prostorih «Razstava narodnih del» (noš, vezenin, čipk, narodnega umetnega obrta, rezbarstva, kovinarstva, keramike itd.) v velikem stilu, ki bo imela v glavnem prodajne svrhe in kjer bodo domači obrtniki delali pred občinstvom. Nadalje bo od 1. do 3. septembra razstava plemenske živine, a 1. in 2. septembra zadružni dan in poskusno oranje, končno 2. septembra revija kmečkih pevskih društev v nošah. S tem se ustvarijo tudi najboljši izgledi za propagandni in prodajni uspeh razstavljalcev in je priporočljivo, da se letošnje prireditve udeleži tudi Slovenija v čim večjem številu.
Gospodarsko-obrtna razstava v Daruvaru. V Daruvaru' se vrši velika okrožna gospodarsko-obrtna razstava od 8. do 12. septembra I. I.. Informacije daje Gospodarsko društvo kot zadruga V D a r u v a r u.
Semenj na Sušaku. Letni semenj za vsakovrstno blago se vrši, kakor vsako leto o priliki romanja na Trsat, tudi letos na Sušaku (Regentov trg) 14., 15. in 16. avgusta.
t
Zadruga prostih in koncesioniranih obrtnikov laškega sreza v Laškem naznanja vsem članom, prijateljem in znancem tužno vest, da je umrl dne 24. julija 1928. dragi prijatelj in njen odbornik
Ivan Golob, vulgo Gibi,
posestnik, mlinar itd. v Širju nad Zidanim mostom,
zadet od zločinske roke. Pogreb dragega rajnkega se je vršil v petek dne 27. julija 1928. na pokopališču v Sirju. Rajnkemu bodi ohranjen prijateljski spomin.
Blaž Zupanc,
načelnik.
Nova uredba o krošnjarjenju. Ministrstvo trgovine in industrije je izdalo novo uredbo o krošnjar-jenju. Krošnjarjenje je po novi uredbi prepovedano v Ljubljani, Mariboru, Celju in Ptuju, a na Bledu, v Rogaški Slatini, Dobrni in Radencih samo v času letoviščne sezone. V obmejnih srezih (Logatec, Kranj, Radovljica, Kamnik, Dolnja Lendava, Gornji grad, Ljutomer, Maribor desni breg, Murska Sobota, Prevalje in Slovenjgradec) je krošnjarjenje dovoljeno samo prebivalcem dotičnega obmejnega sreza.
Dunajski semenj. Jesenska prireditev dunajskega semnja se vrši od 2. do 9. septembra 1928.
Žrebanje srečk Efektne loterije Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani.
V	sredo dne 1. avgusta t. 1. se je vršilo ob 6. uri zvečer v posvetovalnici Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani žrebanje srečk ob navzočnosti loterijske komisije in zastopnika finančne kontrole ter dokaj imetnikov srečk.
Izžrebane so bile naslednje številke:
I. glavni dobitek: avto .........................št.	65.772
II.	„	„	konj s popolno	opremo in
vozom............„'91.812
III.	„	„	radio-aparat...............„	83.615
IV.	„	„	1 vagon premoga	.	.	.	„	44.573
1 dobitek: šivalni stroj...........................št.	44.465
1	„	moško ali žensko kolo	....	„	41.774
1	„	dinamo..................................„	92.516
1	„	stenska ura.............................. 75.391
1	„	žepna zlata ura.......................... 26.685
1	„	100 m platna............................„	6.524
1	„	poljska kovačnica........................ 26.982
1	„	kompleten štedilnik.....................„	40.387
1	„	1 vreča moke banaške	....	„	41.032
1	„	1 vreča moke amerikanske . .	„	46.288
1	„	20 kg masti ............................  96.350
20 dobitkov		po 100	Din:			
6.333	9.269	16.499	17.646	20.623	34.113	40.490
59.419	70.943	71.306	71.427	74973	79.989	82.872
87.886	89.935	96.116	97.133	99.604	99.611	
100	dobitkov	po 50	Din:			
6.851	6.852	6.853	6.854	8.836	8.837	8.838
8.839	9.752	9.753	9.754	9.755	15.166	15.167
15.168	15.169	27.402	27.403	27.404	27.405	31.431
31.432	31.433	31.434	39.813	39.814	39.815	39.816
47.189	47.190	47.191	47.192	48.720	48.721	48.722
48.723	51.485	51.486	51.487	51.488	64.937	64.938
64.939	64.940	68.458	68.459	68.460	68.461	69.034
69.035	69.036	69.037	74.371	74.372	74.373	74.374
75.901	75.902	75.903	75.904	77.774	77.775	77.776
77.777	77.806	77.807	77.808	77.809	88.112	83.113
83.114	83.115	87.792	87.793	87.794	87.795	87.915
87.916	87.917	87.918	88.197	88.198	88.199	89.000
90.770	90.771	90.772	90.773	94.316	94.317	94.318
94.319	94.995	94.996	94.997	94.998	95.181	95.182
95.183	95.184					
250	dobitkov	po 20	Din:			
9.874	9.875	9.876	9.877	9.878	17.277	17.278
17.279	17.280	17.281	17.549	17.550	17.551	17.552
17.553	21.413	21.414	21.415	21.416	21.417	24.830
24.831	24.832	24.833	24.834	26.539	26.540	26.541
26.542	26.543	28.435	28.436	28.437	28.438	28.439
31.338	31.339	31.340	31.341	31.342	31.402	31.403
31.404	31.405	31.406	35.179	35.180	35.181	35.182
35.183	44.148	44.149	44.150	44.151	44.152	46.245
46.246	46.247	46.248	46.249	49.753	49.754	49.755
49.756	49.757	51.410	51.411	51.412	51.413	51.414
52.789	52.790	52.791	52.792	52.793	53.520	53.521
53.522	53.523	53.524	54.699	54.700	54.701	54.702
54.703	55.982	55.983	55.984	55.985	55.986	55.109
55.110	55.111 55.112 55.113 56.			646 56.647 56.648		56.649
56.650	57.740	57.741	57.742	57.743	57.744	58.369
58.370	58.371	58.372	58.373	59.580	59.581	59.582
59.583	59.584	59.633	59.634	59.635	59.636	59.637
59.975	59.976	59.977	59.978	59.979	63.927	63.928
63.929	63.930	63.931	65.473	65.474	65.475	65.476
65.477	68.781	68.782	68.783	68.784	68.785	71.562
71.563	71.564	71.565	71.566	71.620	71.621	71.622
71.623	71.624	72.416	72.417	72.418	72.419	72.420
72.477	72.478	72.479	72.480	72.481	72.732	72.733
72.734	72.735	72.736	81.110	81.111	81.112	81.113
81.114	81.655	81.656	81.657	81.658	81.659	82.376
82.377	82.378	82.379	82.380	83.053	83.054	83.055
83.056	83.057	83.149	83.150	83.151	83.152	83.153
84.943	84.944	84.945	84.946	84.947	86.504	86.505
86.506	86.507	86.508	88.562	88.563	88.564	88.565
88.566	91.752	91.753	91.754	91.755	91.756	91.830
91.831	91.832	91.833	91.834	91.864	91.865	91.866
91.867	91.868	94.468	94.469	94.470	94.471	94.472
95.406	95.407	95.408	95.409	95.410	96.102	96.103
96.104	96.105	96.106	97.095	97.096	97.097	97.098
97.099	97.117	97.118	97.119	97.120	97.121	99.646
99.647	99.648	99.649	99.650			
134	dobitkov	po 15 Din:				|
7.328	7.329	9.053	9.054	9.815	9.816	10.461
10.462	10.772	10.773	11.143	11.144	11.307	11.308
15.169	15.170	17.360	17.361	21.270	21.271	21.711
21.712	25.233 2S	.234 27	684 27.685 29.057		29.058	30.568
30.569	333.535	33.536	35.015	35.016	35.686	35.687
35.858	35.859	36.449	36.450	36.937	36.938	37.396
37.397	38.681	38.682	44.681	44.682	45.099	45.100
46.867	46.868	49.136	49.137	49.312	49.313	52.987
52.988	54.593	54.594	57.554	57.555	58.425	58.426
61.061	61.062	61.257	61.258	62.502	62.503	64.905
64.906	66.232	66.233	69.291	69.292	71.445	71.446
72.024	72.025	72.750	72.751	72.781	72.782	73.042
73.043	74.521	74.522	75.889	75.890	76.280	76.281 ;
78.752	78.753	80.663	80.664	80.686	80.687	80.884 .
80.885	81.089	81.090	82.424	82.425	84.249	84.250
85.089	85.090	85.753	85.754	87.129	87.130	91.120
91.121	91.499	91.500	92.234	92.235	92.287	92.288
92.391	92.392	92.629	92.630	94.763	94.764	95.835
95.836	96.896	96.897	97.875	97.876	98.342	98.343
51 K)	dobitkov	po 10 Din:				
6.911-	6.920	3.161- 8	170 8	651- 8.660 9.111		9.120
9.471-	9.480 10.191-10		200 10	391-10.400 21.581		-21.590
27.001
34.561
48.321
52.361
60.521
63.921
73.741
79.641
84.941
93.951
98.401
-27.010
34.570
4&330
-52.370
-60.530
63.930
-73.750
-79.650
-84.950
93.960
-98.410
27.541-37.101-49.731-53.101
60.541-66.171 73.801-80.821 84.971 96.321 99.981
27.550
37.110
49.740
-53.110
-60.550
66.180
-73.810
80.830
84.980
96.330
99.990
Liubllana
Mastni trg 25
IfatanovUcno 1889.
33.451-33.460 33.761-33.770, Po žrebnem načrtu so dobitki izplačljivi, ozi-46.941-46.950 47.951-47.960 roma izročljivi, 30 dni po izvršenem žrebanju proti 49.931-49.940 51.581-51.590 izročitvi odnosne srečke, potem ko se je od strani 53.261-53.270 54.391-54.400 prireditelja loterije ugotovila pravilnost srečke in 60.991-61.000 62.711-62.720 pa resničnost izžrebanja.
69.481- 69.490 70.001-70.010 j Dobitki zapadejo, ako se ne dvignejo do 1. okto-75.291-75.300 77.211-77.220 bra 1928., v korist prireditelju loterije, to je Zvezi 82.661-82.670 84.141-84.150 obrtnih zadrug v Ljubljani.
87.331-87.340 87.561-87.570 Za primer, da zaradi kombinacije številk zadene 96.401-96.410 98.291-98.300 srečka dvakrat, se dobitek izplača samo eden, in to
v najvišji .višini.
AVGUST AGNOLA
Zaloga stekla, porcelana, kamenine, zrcal
In Sip. Kompletne opreme ra gostilne,
restavraolje, hotele, kavarne In bare.
Luksuzni predmeti.
Stavbno in umetno steklarstvo.
Skrbno Izdelovanje! Najvaiji isbor! Najniije cena! Preobleka I Popravila!
Telefon 2478
LJUBLJANA
Dunajska cesta lO
Talafon 2476
Telefon Stev. 2010.
USTANOVLJENO LETA 1889.
Mestna hranilnica ljubljanska
(Gradska štedionica)
Ljubljana, Prešernova ulica
Stanje vloženega denarja nad 300 milijonov
Stanje vloženega denarja nad 1300 milij ono v kron.
dinarjev.
sprejema vloge na hranilne knjižice kakor tudi na tekoči račun, in sicer proti najugodnejšemu obrestovanju. Hranil] nlca plačuje zlasti za vloge proH dogovorjeni odpoved-v tekočem računu najvBje mogoče obresti.
Jamstvo za vse vloge in obrestii, tudi tekočega računa, je večje kot kjerkoli drugod, ker jamči zanje poleg lastnega hranilnlč-nega premoženja še mesto Ljubljana z vsem premoženjem ter davčno močjo. Vprav radi tega nalagajo pri njej sodišča denar nedoletnih, župnijski uradi cerkveni In občine občinski denar.
Naši rojafel v Ameriki nalagajo svoje prihranke največ
V
f
11.
I
v naSi hranilnici, ker je denar tu popolnoma varen.
OBRTNA BANKA
v Ljubljani
Centrala: Kongresni trg 4. Podružnica: Ljutomer
Telefon žt. 250S	Telefon	št.	2508
Račun pri poštni hranilnici v Ivjutoljani št. 12.051
Daje kredite v obrtne svrhe, pospešuje ustanavljanje obrtnih in in-* dustrijskih podjetij, izvršuje vse bančne transakcije najkulantneje. Vloge na knjižice in na tekoči račun se obrestujejo kar najugodneje, vezane vloge po dogovoru primerno više.
(j Delniška glavnica:
JJ Din 50,000.000-
M
II Skupne reserve: okrog
|| Din 10,000.000-N
LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA
Centrala: LJUBLJANA, Dunajska cesta
Podružnice in
Brežice	Črnomelj	Kranj	Maribor	Novi Sad
Celje	Gorica	Logatec	Metkovič	Novo mesto
agencije
Prevalje Rakek
Ptuj
Sarajevo
Slovenj-
gradec
Trst
Split
_ . . ,	II
Brzojavni naslov:	j j
BANKA LJUBLJANA || Telefon št.: 2261,2413,2502,2503	||
in 2504	jj
Priporoča se za vse || bančne posle tj
II
p Kreditni zavod za trgovino in indnstrijo
Ljubljana, Prešernova ulica št. 50. (v lastnem poslopju)
Brzojavni naslov: Kredit Ljubljana — Telefon št. 2040, 2457, 2458, 2805 in 2806
♦ ♦♦
Obrestovanje vlog, nakup in prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz in valut, borzna naročila, predujmi in krediti vsake vrste, eskompt in inkaso menic in kuponov, nakazila v tu- in inozemstvo, safe - deposits itd. itd.
Ph. Mr. R. Sušnik
Lekarna pri »Zlatem jelenu"
Moderno urejena lekarna, zaloga vseh domačih in tujih zdravilnih sredstev, mineralnih voda, obvezil, klrurglčnih in toaletnih predmetov. Zdravniške ordinacije se Izvršujejo točno po predpisih. Oblastveno koncesljonirana oddaja strupov. Poštne pošlljatve obratno.
LJUBLJANA, Marijin trg
Telefon štev. 2115.
,SL.AVIJAk
Ravnateljstvo v Ljubljani
Podrulnlca: Beograd, Zagreb, Ljubljana, Sarajevo, Novi Sad, Osijek, Split Bkapositur«: Maribor, Skoplje, Veliki Bečkerek
vrst
Lastne palače v Sarajevu, Ljubljani in Osijeku
KREDITNO DRUŠTVO MESTNE HRANILNICE LJUBLJANSKE
DOVOLJUJE POSOJILA NA MENICE IN KREDITE V TEKOČEM RAČUNU VSEM KREDITA ZMOŽNIM OSEBAM IN TVRDKAM
Za konzorcij <Obrtnega Vestnika, Milko Krapež. Urednik Ignacij Kaiter. - Delniška tiskarna, d. d. f Ljubljani (Miroslav Ambrožič).