nost na Loko, ki mu je bila več kot rojstni kraj, je na stara leta še narasla. Z občudovanjem in užitkom je obde loval motive, ki sta jih nudila mesto in okolica. Svojim zadnjim slikam, ki vi sijo na častnem mestu v njegovi spre- jemnici, je napisal naslov »Iz mojih mladostnih let«. Prva predstavlja Loški Gvidon Birolla grad, kakršen je še bil v njegovi mla dosti, druga hišo, kjer je živel, ki pa je danes ni več, ker jo je okupator otlstra- nil, tretja kaže mlin in žago. ki sedaj stojita in molčita. Za svojo 80-letnico je umetnik ustrežljivo pomagal, da je Lo ški muzej priredil razstavo njegovih del. Kadarkoli sva se srečala, vselej je napeljal pogovor na ljubljeno Loko in se zanimal za napredek muzeja. Se pred tedni, ko sva zadnjikrat sedela v njegovi sobi, je govoril o svoji želji, da bi šel slikat na Krancelj, od koder so tako lepo vidijo Loški grad. mesto pod njim in Sorsko polje ter Kamniške Alpe v ozadju. Gvidon Birolla je odšel od nas. Nič več ne bo prihajal k bistrim tolmunom Sore, nič več ne bo njegova skicirka sprejemala slikovitih motivov domačega kraja. Živel pa bo lep spomin nanj, na plemenitega rojaka umetnika. Muzejsko društvo bo s ponosom hranilo njegovo ime v svoji kroniki, muzej pa bo nje govo delo častno prikazal v zbirki ro jakov kulturnih delavcev. Slava njegovemu spominu! France Planina POČASTITEV 60-LETNICE DR. PAVLETA BLAZNIKA, PREDSEDNIKA MUZEJSKEGA DRUŠTVA V SKOFJI LOKI Ce mislimo stvarno, 60. rojstni dan ni nič drugačen kot drugi rojstni dnevi, vendar je običaj, da ob številki 60, ki je tako lepo zaokrožena, zaokrožimo tudi del slavljenčevega življenja in ocenimo njegovo delo in zasluge. Tako je tudi odbor našega Muzejskega društva 21. ju nija t. 1. na izredni seji v Skoparjevi hiši proslavil 60-letni jubilej predsednika dr. Pavleta Blaznika s tem, da je v kro niko muzeja vpletel vrsto del, s kate rimi je jubilant obogatil slovensko kul turo. Njegova prizadevanja, skrbi in uspehi, na katerih vse od ustanovitve sloni vrednost Muzejskega društva. Loš kega muzeja in v marsičem tudi Škofje Loke, so vredna tega zaznamka. Pavle Blaznik se je rodil 28. junija 1905 v Blaževi ulici hišna št. 4, kjer je imel njegov oče čevljarsko delavnico. Najbrž ni slučaj, da je v tem značilnem okolju ozke, stare >Nunske gase«, v senci starinskega kloštra in vzvišenega, takrat še nedostopnega in zato tembolj skrivnostnega in zanimivega gradu do- raščal bodoči zgodovinar. Kratke hlače je trgal štiri leta v klopeh takratne deške ljudske šole v Klobovsovi ulici. Gimnazijska leta je preživljal v .škofovih zavodih v Šentvidu, kamor je v tistem času večina Ločanov pošiljala sinove, da so bili varno spravljeni, ko I^ka še ni imela srednje šole. Kranj in Ljubljana pa sta imela še na JK)! nemške in je bilo treba iskati stanovanja pri bornih di jaških gospodinjah. Počitniški meseci, ki so sledili strogemu življenju pod kon trolo, so prinašali sprostitev. Ob mla dostnih domislicah in podvigih se je takrat zbiral dijaški tako imenovani »podnunski cunft«. Pavle, ki ga je že tedaj privlačevalo resno delo, je del slehernega počitniškega dneva načrtno uporabil za svojo izpoipolnitev. Vsak dan so več ur donele iz njegove sobe vsako vrstne vaje na klavirju. V kratkih dveh letih je postal kar pravi pianist in glas benik. Nato se je posvetil še igranju na 212 čelo. Ko se je vpisal na ljubljansko uni verzo, si je z glasbo toliko pomagal, da se je samostojno preživljal. Vsa štiri študijska leta in še zadnji večer pred rigorozom je igral v orkestru ljub ljanske kavarne Emone. V Loki pa je ustanovil, vodil in vadil amaterski or kester. Pri vsem tem je redno in vestno študiral, našel pa je dovolj časa tudi za družbo, zabaTO. ples in turistiko. Kakor pri glasbeni vzgoji, je bil tudi v vseh drugih stvareh pravcati rekorder. Na Lubnik se je povzpel v 56 minutah, na Ratitovec je iz Loke pešačil in je do vrha potreboval toliko, kot običajni pla ninci do Cešnjice. V družbi z Jožo Čopom, Mihom Potočnikoim in Jožetom Hafnerjem je večkrat preplezal severno steno Triglava, ki je bila takrat še ne primerno bolj deviška, kakor je sedaj. Prav rekordersko je Pavle Blaznik za stavil tudi svoje znanstveno delo. Na zgodovinskem oddelku novo ustanov ljene ljubljanske univerze je pod vpli vom profesorja Milka Kosa pričel pro učevati naselitveno in socialno zgodo vino loškega ozemlja. Z izredno teme ljitostjo je vztrajno in načrtno odgrinjal kopreno z večstoletne preteklosti naših krajev in našega preprostega človeka. Obhodil je vse hribe in grape na Sel škem, obiskal sleherno kmetijo in zadnjo hribovsko bajto, pregledal katastrske mape, proučil fascikle arhivskega gra diva in vso dostoi)no literaturo o tem ozemlju. Pred njim je na podoben način dr. Vatovec obdelal Laško. dr. Melik pa Ljubljansko barje, a Blaznikova diser tacija »Kolonizacija .Selške doline«, ki je bila natisnjena leta 1928, utira v marsi katerem pogledu novo smer slovenskemu zgodovinskemu proučevanju. Se istega leta je v Geografskem veslniku priobčil študijo o Bitnju in nazorno prikazal, kako sta oblika naselja in poljske raz delitve odvisni od načina naselitve. Po diplomskem izpitu se ni oziral na dohodke. Resigniral je na donosnejšo zaposlitev glasbenika in sprejel službo kot profesor zgodovine, ki je bila nje gov ideal, čeprav je bila plača skoraj za polovico manjša, kot bi jo lahko dobil za muziciranje v ljubljanski ka varni Emoni. Nekaj tednov je poučeval na ljubljanskem učiteljišču, potem pa je dobil službo na gimnaziji v Celju. Kmalu zatem si je ustanovil družino in postal poleg Ločana še Celjan. Številna gene racija celjskih dijakov se spominja Blaznika s spoštovanjem, ker jim je dajal in tudi zahteval mnogo znanja, pri tem pa bil očetovsko pravičen. Ob vest nem šolskem delu se je vselej zavedal dolžnosti, ki jih ima kot znanstvenik. .Neumorno je nadaljeval delo, ki ga je pričel s Selško dolino, in je do vojne napisal še razprave »Posestne razmere v Selški dolini« (1934). »Kolonizacija Poljanske doline« (1938) in »O metodah proučevanja kolonizacijske zgodovine« (1940). Pred vojno je tudi mlademu Mu zejskemu društvu v .^kofji Loki dovolil, da je izdalo njegovi razpravi »Naselitev Slovencev« (1959) in O cehih na Slo venskem« (1940). Okupacija, ki je v Celju že spočetka uvedla petokolonaški režim in postavila ves družbeni red na glavo ter nastopila predvsem proti zavednim kulturnim de lavcem, je močnO' prizadela tudi Pavleta Blatnika in njegovo družino. Iz nemške okupacijske cone se je umaknil v Ljub ljano in pustil v Celju vse imetje z bogato knjižnico in vsem znanstvenim gradivom vred, ki ga je več let zbiral o zgodovini Loke. Nekaj časa je živo taril v Ljubljani, ki je tedaj sprejemala več beguncev, kot jih je mogla zaposliti, nato se je brez vseh sredstev preselil v Dalmacijo, od koder izvira rodbina njegove žene. Na Komatih je opravljal posle prosvetnega referenta za občino Tijesno, potem pa v gimnaziji osvobor jenega Sibenika poučeval zgodovino. Ob osvoboditvi je z ZAVNOH potoval v 7,agrt>b in se v partizanski uniformi vrnil v Ljubljano. Že prvi dan mu je Komisija za ugotavljanje vojne škode na kulturnozgodovinskih spomenikih po verila delo na Gorenjskem. V nekaj tednih je skupaj z gospodarjem našega Muzejskega društva prevozil na kolesu vse pomembnejše kraje, pregledal gra dove, knjižnice, cerkve in društvene do move ter sestavljal sezname in p>ori>čila, dokler ga ni tedanje ministrstvo pro- svete namestilo za gimnazijskega rav natelja v Celju, da je tam začel obnav ljati šolo. Z vso vnemo se je zagrizel v težko delo in spravil srednje šolstvo pK>novno na pravi tir. Ko je tO' opravil, mu je ljudska oblast poverila še druge naloge. Leta 1949 ga je zvezna vlada imenovala za člana restitucijske komi sije in ga poslala v Avstrijo, da je kot član jugoslovanske delegacije pregledo val arhive in iskal arhivsko gradivo, ki se nanaša na kraje v Jugoslaviji. Pri tem je moral premagovati šovinistično nastrojenje prenekaterega avstrijskega funkcionarja in arhivarja. Ko se je po več mesecih vrnil v Celje, je bil postav ljen za znanstvenega sodelavca v Inšti tutu za i>olitično ekonomijo na eko nomski fakulteti, pozneje pa v Državnem arhivu Slovenije v Ljubljani. Ta služlia 213 mu je omogočila, da se je spet posvetil znanstvenemu delu, predvsem prouče vanju agrarnoposestne zgofiovine. Po strokovnih časopisih, zbornikih in re vijah se odtlej vrstijo njegove temeljite razprave, članki in ocene. V' Zgodovin skem časopisu je priobčil razpravi iDo- neski k historični topografiji ljubljanske okolice« (1952/55) in »Freisinška župa- ozenilju«, ki je poleg njegove Selške in Poljanske doline tretji prispevek k zgo dovini loškega ozemlja. Za zbornik .900 let Kranja« je prispeval razpravo >Ob- veznosti podložnikov do zemljiških go spostev v območju Kranja« (1960). Na zborovanjih in kongresih zgodovinarjev in arhivarjev pa že dolga leta sodeluje s predavanji in razpravami. Škofjeloški muzejski delavci, zbrani ob jubileju svojega predsednika. Od leve proti desni sedijo Svetko Kobal. jubilant dr. Pavle Blaznik in Stcvo Sink, stojijo Tone Mlakar, France Planina, Branko Berčič, Jože Nastran, Andrej Pavlovec, Ivo Plestenjak, Lovro Planino, Jože Kra.?ovcc in Slavko Fojkar. Nekateri sodelavci so bili odsotni. {Fototeka Loškega muzeja, (oto Toue Mlakar.) nija Dovje« (1955) ter več ocen zgodo vinskih del, v Kroniki pa »Gradovi na loškem ozemlju« (1953), »Pota in vidiki slovenske krajevne zgodovine« (1955). jln memoriam dr. Janko Polec« (1956) ter »Enote kmetskih gospodarstev na Slovenskem« (1%1), a v Naših razgledih »Leksikon gospodarske in socialne zgo dovine Slovenije« (1958), »Splošni pre gled fondov Državnega arhiva LRS« (1960) ter nekaj člankov ob jubilejih. V Slavistični reviji zasledimo »Prispe vek k življenjepisu Primoža Trubarja« (1955), v Geografskem vestniku pa »Od kod priimek Tavčar« (1960). V Razpra- va.h SAZU je bilo leta 1955 natisnjeno njegovo veliko delo »Kolonizacija in kmetsko podložništvo na Sorskem polju« ter »Zemljiška posestva na besniškem Sedaj je dr. Blaznik znanstveni svet nik pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti, kjer deluje od leta 1957. Svoje delo nadaljuje poglobljeno in ne umorno v začrtani smeri. V zgodovin skem inštitutu akademije vodi odsek za agrarno zgodovino. Pravkar je izšlo nje govo obsežno delo »Srednjeveški urbarji freisinške škofije«. V ta delovni okvir se lepo prilega zavzetost Blaznikovega požrtvovalnega dela za naše društvo, za muzej in za Loko. Čeprav že od začetka gimnazijske službe živi v Celju, ga delo vendar tesno povezuje z očetno Skofjo Loko, kjer niti nima več ne doma, ne sorod nikov. Po obrtno-indiistrijski razstavi leta 1936 je z vso vnemo sprejel idejo o ustanovitvi lokalnega muzeja in pre- 214 vzel vodstvo pripravljalnega odbora, na slednje leto pa predsedstvo novo usta novljenega Muzejskega društva. Od tedaj že ves čas — razen v vojnih letih — predseduje društvu, ki je v začetnih, najtežavnejših letih samo upravljalo muzej, od nastavitve upravnika leta 1948 pa delovalo kot neuradpi družbeno- upravni organ. Iz meseca v mesec vodi seje, ki jih je bilo doslej že blizu 200. občne zbore in strokovne sestanke. Od leta 1956 predseduje tudi muzejskemu svetu oziroma svetu zavoda za spome niško varstvo, hkrati pa kot član občin ske urbanistične komisije in sveta za urbanizem sodeluje tudi pri urbanistič nem razvoju Loke. Na pobudo in s po močjo loških političnih faktorjev je več mesecev proučeval arhive v Miinchnu in obogatil naš muzejski arhiv s jMimemb- nim, izbranim in dragocenim gradivom, kakršnega nima noben drug kraj na Slovenskem. Strokovno pomaga pri ure jevanju Loških razgledov in zvesto so deluje s svojimi prispevki. V vsakem letniku je vsaj en njegov članek. Z njimi odkriva pomembne momente iz preteklosti. Loke. Kakor ima muzej namen, da iz pre teklosti uči za prihodnost, tako ima po častitev življenjskega jubileja namen, na se ne le ozremo na«aj na jubilantovo delo in se mu zanj zahvalimo, temveč mu hočemo izraziti želje in priporočila tudi za bodoče. Pravila društva sicer ne navajajo funkcije >stalni predsednik«, vendar upamo, da bo naš ugledni dr. Pavle Blaiznik ostal predsednik dru štva in na tem mestu storil vse. kar je s tem položajem povezano, dokler bo zmogel. To naj bo še dolgo, časa. Priča kujemo, da bo svojim temeljnim delom iz zgodovine loškega ozemlja dodal še krono: zgodovino Loke same. Želimo, da bi spet postal samo Ločan, da bi se pre selil v Loko in vodil proslave ob tisoč- letnici Loke ter tod preživel še dolgo vrsto let ob dobrem zdravju in v zado voljstvu, krepak, odločen in delaven, kakršnega pozna in ceni naša kulturna j"^"^«*«*- France Planina K PROBLEMU NASTANKA BITNJA NA SORSKEM POLJU V maju 1962 so delavci odkrili in delno uničili tri staroslovanske grobove v Srednjem Bitnju. En grob je bil pa povsem uničen že prejšnje leto.' Najdba je navzlic skromno ohranjenim pred metom dragocena; saj predstavlja važno dopvolnilo k ustanovni listini loškega go- sipodstva iz leta 973, ki omenja na loškem ozemlju neposredno štiri naselja: Staro Loko, Suho, Zabnico in Selca. Da je bilo loško ozemlje že pred 9"3 rahlo naseljeno tudi izven teh naselbin, je bilo že doslej možno sklepati iz ostalih slo venskih imen, ki jih srečamo tudi v darilnih listinah tistega časa (n. pr. Sor ska Dobrava, Stresov brod. Pečana). Z najdbo staroslovanskih grobov v Sred njem Bitnju, ki se jim bodo ob sistema tični preiskavi nedvomno pridružili še številni primeri, smo dobili nov. kon kreten dokaz o poselitvi Sorskega polja v predfreisinški dobi. Ob najdbi staroslovanskih grobov v Srednjem Bitnju meni Valič, da je s tem ovržena moja trditev, češ da je vas na stala naenkrat in po načrtu.^ To mnenje je pa seveda nevzdržno, o čemer sem pisal že na drugem mestu.' Menda ne bo nihče resno trdil, da je bila npr. stara, v predfreisinški dobi obstoječa Žabnica v osnovi vrstna vas s programi in da je po tem vzorcu zemljiški gospod ob siste matični kolonizaciji Sorskega polja ob stoječe naselje samo dopolnil in raz širil. Povsem jasno je. da je zemljiški gospod pri načrtnem naseljevanju na pravil križ čez ondoina stara naselja in hkrati pregazil tamkajšnjo poljsko raz delitev. Zemljo je načrtno razdelil med koloniste, ki jih je v razmeroma precej šnjem številu presadil z Bavarske, ver jetno pa pritegnil k njim tudi staro, tamkaj naseljeno slovensko prebivalstvom Tako je nastalo povsem novo. načrtno zgrajeno vrstno naselje Zaibnica. enako tudi Bitnje kot nadaljevanje Zabnice. Istočasno je bila seveda med koloniste po hubnem sistemu razdeljena tudi zemlja, brez ozira na staro ureditev, ki ji na žabniško-bitenjskem hubnem polju nikjer ni najti sledu. Vrstni naselji Zab- nica in Bitnje s progasto poljsko razde litvijo sta mogli torej nastati le po na črtu ob sistematični kolonizaciji. Opombe: 1. A. Valič, Staroslovansko gro- bižče v Smokuču pri Žirovnici in .Srednjem Biinju pri Kranju, Arheološki vestnik Xin—XIV, 1962-63, str. 570. — 2. A. Valič, o. d., sir. 5?3. — 3. Zgodo vinski časopis XIV, 1960, str. 263. Dr. Pavle Blaznik NOVOSTI V LOŠKEM MUZEJU NA PROSTEM Loški skansen na grajskem vrtu je v letošnji sezoni doživel bogato razši ritev, ki je plod truda vsega muzejskega kolektiva. Postavitev novih objektov in 215