Dopisi. Od Sotle. (Našposlanec bodi g. Žičkar!) Globoko je užalilo vsakega zavednega rodoljuba poeenjanje bizeljske občine, ki pošilja po celem brežiskem glavarstvu na občinske urade pisma, naj ne volijo č. g. Žičkarja, ampak g. Ivana Halona. Tako skrivno ruvanje ni naravno in ni pošleno. Zakaj Hizeljčani niste javno nastopili s svojim kandidatom in prišli v Rrežiee na shod zaupnih mož? Poznamo se dobro! Ni vam drugo na srcu, kakor delati zgago med volilei, in tega se niste sarai izmislili, ampak veter piba iz Rrežic od tistih, ki se ne bi smeli mešati v volilno borbo, ampak morali bi biti nad slrankami. Povsod, koder je hodiljje. kr. uradni vodja Tax vodit prvotnih volitev, pripovedoval je nekako z vidnim veseljem, da bode huda borba med Žičkarjem in Halonom, ker spodnji kraji so vsi za Ralona. Ali se to ne pravi uplivati na volilce, ako c. kr. uradnik ob času volitve tako govoriV Trdno upamo, da ae bode spletkarija izjalovila in da bodo volilni možje pokazali na dan volilve, da spoznajo sami važnost volitev. Vi pa, narodnjaki, hitro na delo, zadnji je čas! Pri prvotnib volitvah se je marsikaj zamudiio, popravimo to s tem, da priprostemu kraetu oči odprerao in mu pokažemo razločevati dobro od alabega, zrno od plevela! — Živio naš g. Žičkar! Volilni mož. lz Brežic. (Volilni shod) je bil pri nas v nedeljo, dne 13. sept. Pri lej priliki je poročal bivši poslanec, ces. svetovalec g. .lerman, o svojem delovanju v deželnern zboru. Kdor še tega prej ni vedel, lahko se je prepričal iz njegovih podatkov, kako pogumno in neumorno se je boril la blagi mož za narodne pravice in v prospeh zlaati kmečkega stanu, žal, da ne vselej z zaželjenim uspehom. V hvaležnem spominu si ga borao ohranili in še enkrat kličemo: Hvala, slava mu! — Ta dan spoznali sino tudi kandidata, kj bi naj g. Jermana nasledoval, č. g. župnika Žičkarja. Reči morain, sam Hog je tako naklonil, da nam bo on poslanec, boljšega moža bi ne bi labko izvolili. Znano je vsakemu, ki je le kaj čital, kako se je boril la gospod, ko je bil še v Celju, in koliko tudi priboril tamošnji okolici. Celjski zagrizenci so se na vso moč v njega zaletavali, pa si pri tem le svoje visoke nosove razbili. Slednjič se jim io že srce omehčalo, in velikodušno so mu privošeili kako dobro župnijo, ali še kaj več, pa — daleč proč od C.elja. Pa oh žalost, želja se jim ni spolnila, zato je pa »vabtarca« dolgo časa milo plakala. G. bivši vikarv Celju dobil je župnijo vitanjsko. Seveda, da tukaj tudi ni počival. Ne bom obširno opisaval njegovega vsestranskega delovanja, dovolj če omenim, da je »dober pastir« »svojim« mnogoštevilnim »ovčicam« (3400), da kaj lepo vodi svoje obširno gospodarstvo (to pa bodi na ulio povedano onim, ki so rekli, da se g. župnik ne razume na kmetijstvo in da kmečkih teženj na pozna); da je načelnik eerkveno - atavbenega društva, ustanovitelj in načelnik vitanjske posojilnice in tatnošnjega bralnega drušlva, načelnik delavsko-podpornega društva, načelnik krajnega šolskega aveta itd. — Ne zasluži-li tak mož popolnega zaupanja? Res, da mu s poslanstvom nalagamo nov jarem, a prepričani smo tudi, da ne bo pretežek možu, ki tako iskreno ljubi avoj narod, kateremu je edino veselje za njega delovati, kateri je pripravljen za njega vse žrtvovali in posvetiti mu vse svoje moči. Vrli volilci, volimo dne 21. aept. enoglasno č. g. Žičkarja! Od Sv. Lenarta v Slov. goric. (Na Giratmavrjev zbor) ao prišli samo trije zunanji volilni možje in kaeih 20 »purgarjev.« G. župan Mravlag pozdravi navzoče in jim raočno na sree polaga, da ne mašnika voliti, ker mašnik ne pozna kmečkih razmer in nič ne stori za kmeta, ampak le za-se in samo nemir dela med Ijudstvom. Potem predstavi kandidata Girstmayrja. Kandidat pravi: Mašnikov ne volite, oni niso oženjeni, nimajo otrok, torej ne poznajo kmečkih razmer. Da prejšnji naši poslanci niso nič za nas atorili, da so ravno taki, kakor bi kokljo nasadil na gluha jajca —; da bi se naj naredila postava, da se dača odpiše brez vsega naznanila, ako povodenj ali toča škodo napravi; potem naj kmetje skupaj držijo in le mašnika ne volijo. Ge se bodo možje svoje moči zavedli, ne bodo več »za premagati«, ravno tako, kakor če bi bik vedel, kaj ima »za eno« moč, bi se ne dal strahovati, da bi z njim vozili. Dr. Witiermarm (advokat) pravi: Kaj je to ena neuranost, da so gg. poslanci izstopili. Potem sta še govorila g. nadučitelj Mobor in predstojnik iz Partinja, kar pa ni vredno omenjati. Nazadnje ae g. Mravlag zahvali vsem došlim in jim spet toplo na srce polaga, da ne mašnika voliti, ker oni nas le ob času volitve lovijo, polem pa nočejo nas poznati. Povsod hočejo imeti prvo mesto in čast itd. — Govorilo se je večinoma slovenski, da pa tako strašno malo pametnega in toliko grdih neresnic, to razvidi vsak razsodni bralec. Zato pa bodo g. Girstmaver dne 21. sept. jako slavno propadel! Iz Gfornje Radgone. (Shod) političnega in gospodarskega društva v lioračevi dne 13. sept. je sijajno uspel. Kandidat, dr. Fr. Rosina je v izbornem, nad uro trajajočem govoru razlagal politične in gospodarske potrebe slovenskega naroda na Štajarskem. Za njim je g. Ivan Kukovec iz Ljutomera v krasnih besedah razlagal gospodarske stiske v našem okraju in kako bi se dalo tem opomoei. Njegov govor se je od vaeh stranij odobraval. Sprejela se je resolucija, v kateri izjavljajo, volilci, da se popolnoma vjemajo se sklepi shoda zaupnih mož v Mariboru. Na koncu se je še razložilo, kako nekateri Bračkovi privrženci begajo volilce s tem, da kandiduje za deželni zbor v naših občinah g. Matija Slavič iz Ručeeovec ali pa g. Kukovec iz Ljutomera, dasiravno sta oba izjavila, da niti mislita nisla na to kandidaturo in nista še proti nikomur o njej govorila. — Volitve volilnih mož v gornjeradgonskem okraju so ugodno izpadle. Gelo na Polici in v Ivanjcih so zmagali narodnjaki. Voljena sta odločna rodoljuba Zvonimir Trstenjak in Pelcl. Tudi Boračeva in Radenci ter Kapela so odločno narodno volile. (iornja Radgona se prebuja in slovenska stvar lepo napreduje. Bog poraozi dalje! S Prihove. (Volitve) volilnih mož so bile pri nas dne 11. in 12. sept. in so srečno končane, ker hvala Rogu, nasprotnikov niti ni. Cetirje imenentno na- rodni možje so izvoljeni. Ravno tako narodna sta volilna moža tudi v občini Tepanje, v nadžupnji Konjice. Tam je bila ludi dne 11. sept. volitev. Mi smo zadovoljni; samo zoper to bi se trebalo pritožiti, da je polovica naših volilcev, namreč iz občine Grušovje, moralo iti volit eao uro daleč vun iz občine in iz župnije, namreč v Tepanje, in vsled tega je bilo malo volilcev. Znano je, da kmet ne gre rad in v delavnik še tako daleč — od dela. Drugo pa nam ni po volji, ker je v občini Vrhovlje bila ura prerano odločena, namreč ob 7. zjulraj. Mnogim je tako rano po volii, mnogim pa ob tej uri ni bilo mogoče se udeležiti volitve. Komisar je sicer bil prijazen, toda držal se je svoje ure, ki pa je veliko pred našo in je na Vrhovljah bila volitev sklenjena, preden je po naši uri dotekel čas volitve. Iz Spilfelda. (Drobiž.) Neusmiljena loča je obiskala tudi ovokrajne vinograde. Dotična komisija ima pač veliko dela s cenitvijo po okraju Lipnica. Danes, dne 15. sept. še le je prišla vrsta proti meji okraja Spilfelda. Čujemo, da je cenilna komisija iz Maribora svojo obžalovanja vredno dolžnost že dokonCala. Zalosten je pač pogled na vinograde in po drevju okoli postaje Pesnica. Tukaj je toča klestila petkrat. Okoli Sv. Ilja so škodo cenili za čez 120 tisoč goldinarjev. — Polje okoli Strasa kaže lepo. Hajdina zori, tudi koruza. Lani ob tem čaau so oboje že spravljali zrelo s polja, letošnje deževje pa rastlinam brani rasti in zoreti. Sedaj izkapajo krompir. Iz tega bralec, spoznaj, za koliko je vrerae v tvojem kraju naprej ali odzadej. — Volitveno gibanje med Nemci je letos živahnejše iz tega vzroka, ker so nemški konservativci, t. j. pravično raisleči poslanci na Dunaju glasovali za slovensko gimnazijo v ('elju. Tega neraški »liberalec« ne more odpustiti nemSkemu konservativcu; posebno delujejo okoli Gradca zoper gospoda Kalteneggerja, ki je v državnem zboru nevstrašljivo zagovarjal slovensko pravico. Iz Gornje Polskave. (Kandidat Franeel Girstmavr) je v nedeljo, dne 13. sept. v tukajšno krčmo g. Karola Hermanna volilne može iz naše okolice na zbor sklical, da bi jim svoja načela in svoje namene naznanil. Volilnih možev prišlo je prav malo, saino trije, in sicer eden z Gornje, eden iz Spodnje Polskave in eden iz Gabernika; imen teh odpadnikov nočem imenovati. Dalje se je zbralo ludi okoli 30-40 drugih ljudij. med temi malo kmetov, največ je bilo pač hlapcev, ki so pivo, ko jo je »adjutant« Francelnov, znani Retschnigg, beri Rečnik iz Slivnice, pili ter prav židane volje bili. — Francel, zapomni si, da pri nas ničeear ne opraviš, anarhistov ne potrebujemo! Čudilo naa je pač, da je Francel, ki bi najraje vse Slovence v žlici vode vtopil, v slovenskem jeziku svoje namene razkladal, seve malo pile bi še pač potreboval. Od Sv. Ane v Slov. gor. (Volitve. — Girstmayr.) Dne 1. septembra so volile občine naše fare, v kolikor spada pod mariborski volilni okraj, svoje volilne može. Izvoljeni so bili slovenski narodnjaki. Vai ti vrli možje so zanesljivi pristaši slovenske stranke. Samo o volilnem možu žitniške občine hočejo nekateri dvomiti. Vendar, Hog ne daj, da bi se dal premoliti od sladkib besed naših nasprotnikov! Hrezvpešno je lorej prizadevanje maribor.skih, št.-lenarških in drugih posilinemcev, ki bi tako radi znanega »anarhisla« Girstmavrja spravili na poslansko mesto v Gradec. Pa kako se ti posilinemci za Girstmavrja trudijo in pebajo' . . . Bilo je namreč prelečeno aredo, to je dne 9. sept., ta dan je po naših goricah sopihal posel št.-lenarškega »velikega« župana; potil se je, da mu je kar curkoma tekel vroči pot po čelu. Zakaj in kam tako hitro? Oh, lo je bilo neljaj silno važnega! Drugi dan, v četrtek je imel priti »velezaalužni«, — ali prav za prav »mnogo do- služni« (iirstmayr v Št. Lenart, da se kot kandidat predstavi svojim volilnim možem. Od kodi pa in kako dobiti avoje može, ker jih nikjer ni? ln glejte, št.-lenarški župan, modra glava si domisli, češ, da je najpametneje, ako razpošlje zunanjim občinam povabila, naj pridejo poslaSat novega kandidata. Pametna misel sicer, le uspeha ni imela nobenega. Kmetje imamo sedaj drugo delo na travnikih, ki je važnejše, kakor da bi hodili v Št. Lenart gledat moža, ki se nam proli naši volji vsiljuje za poslanca. Nekdo se je prav dobro izrazil tako-le: Ako bi iinel ravno preveč časa, no — šel bi v Št. Lenart in sicer ne poslušat, kakšen namen da si je postavil ta kandidat, temveč da bi spoznal raoža, ki bode pri volitvi za deželni zbor ob določenem času tako sijajno propal, in da bi poskusil, ima-li moja leva roka toliko prstov, da bi na njih preštel tiste volilne može, ki so kot njegovi pripadniki prišli ga poslušat. — G. Mravlaku pa, ki je »zvolen« župan v št.-lenarškem trgu in velikonemški pristaS in agitalor Girstmavrjev, podajemo tu-le dobrohoten opomin, naj popusti svoje prazno prizadevanje in naj si svo^a »vabila« ohrani za avoj >mravljinjak«, to je za svoje posilinemške »fiiafare«. Pri nas ne opravi Girstmaver ničesar, temuč mi stojimo za svoje, in ko pride odločilni dan, dali bomo svoje glasove svojim, namreč tistim, ki naa poznajo, ki so iz naše sredine, ki bodo za nas skrbeli, — volili bomo gosp. dosedanjega poslanca, marljivega Robiča in velečastitega g. Lendovšeka. S Planine. (Prvotne volitve.) Usojam si naznaniti izvoljene volilne može za volitev deželnega poslanca za kmečke občine brežiškega, kozjanskega, sevniškega okraja v sledečih občinah kozjanskega okraja in sicer: 1. občina Presično: Miha ('ril, posestnik in župan v Žegru; 2. občina Loke: .1 ožef Pavlinc, posestnik v Lokah; 3. obeina Prevorje: Anton Maček, posestnik in župan, in Jožef Krofel, posestnik, oba v Prevorji; 4. občina Št. Vid pri Planini: čast. g. Anton Ribar, župnik v »Št. Vidu, in Vid Zakošek župan in poaestnik v Št. Vidu; 5. občina Dobje pri Planini: čast. g. Hlaž Kukovič, župnik v Dobji, Franc Dernjač, posestnik in župan v Dobji, Miha Hodej in Miha Jug, oba posestnika v Dobji. Vsi ti volilni možje bodo stali kakor skala pri volitvi dne 21. sept. za čast. g. župnika Žičkarja in bodo za njega svoje glasove oddali. Naš .deželni poslanec mora biti č. g. Žičkar, župnik v Vitanju! IzPtuja. (Poziv slovenskim skladateljem.) Odbor »Slov. pev. društva v Ptuju« razpisuje s tem dve častni nagradi a 80 kron a. v. za dve najboljši skladbi za moški ali mežani zbor, ter se obrača do vseh rodoljubnih alovenskih skladateljev z iskreno prošnjo, da se temu pozivu v povzdigo in razvoj domačega petja častno in mnogobrojno odzovejo. — Opozarja se, da se bode oziralo v prvej vrsti na takšni skladbe, ki zamorejo priprosti narod v najširšem pomenu navdušiti, tedaj bodi pesem veličastna, lepa, priprosta, a ne pretežko umetna. — Rokopisi naj se blagovolijo podpisanerau odboru — ime skladalelja v posebnem zavitku —- do novega leta 1897 doposlati. — Odbor »Slov. pevskega društva«. Iz Slovenskih goric. (Slovensko uradovanje.) To je res veselo! Volitev za volitvijo. Pred kratkim smo imeli nekatere občinske volitve, sedaj imamo deželnozborake, in drugo leto bomo volili v državni /bor. IVaposled pa še pridejo menda nekc posebne volitve. Približno pred enim mesecem so namreč na tukajšnje občinske urade došli neki obrazci, ki se imajo izpolniti in potein vrniti glavarstvu. Kai da se v njih zabteva, naj vsakdo iz obrazcev samih spozna; zato jih podajemo v prepisu. Prezanimiva naročila, ki se naj izpolnijo, so dvojezična in se glase tako-le: »Verzeichniss der VVahlberechtigten zur Reichsratbs - Wahlmiinner- Wahl in der Allgemeinen-Wahler-Classe e«. Zaznamek volilcev k volitvi možev volilnikov za volitve v deželni zbor v »spložnemu volilnemu razredu e«. Post - Nro.; Poštna štv. — Zu- und Vornarae des Wahlberechtigten; Volilna ime ino predime. — Beschaftigung; S čimur se peča. — Ortschaft und Haus-Nro.; Kraj ino hišna število«. — Zares krasen obrazec! Ko mi je to naročilo slučajno prišlo v roke, spomnil sem se neke zgodbe, katera se je pred nekaterimi leti pri nas prigodila. Nekdo, — bila je visoka glava iz radgonskega okraja, — je šel z našim takratnim načelnikom šolškega sveta in srečal na stezi učenca I. razreda tukajšnje slovenske šole. Otrok ga pozdravi s krščanskim pozdravom : »Hvaljen bodi Jezus Kristus«. Dotični gospod ga ustavi in velevažno izprašuje: »Wo bist du her? Wie heisst du?« itd. Učenec, še-le šest let star, otrok slovenskih starišev, ga naivno pogleda in — spredenj pobriše. — »Aber das Kind kann ja kein Wort deutsch!« tako ga je naslednje pogruntal nemški modrijan: »Das ist ein Skandal!« — Ali bi mi tukaj ne mogli in sicer s popolno pravico in mnogo bolj vsklikniti: No, ta visoki uradnik, ki je tudi za Slovence, pa ne zna ne besedice slovenske! In to je škandal, da se pri naših uradih ne nastavljajo uradniki —• Slovenci! Iz kozjanskega oki*aja. (Žalostni nasledki toče.) Naša polja ležijo vsa opustošena in poraandrana; kakor po trgatvi po vinogradih hodijo ljudje pabrkvat po svojih njivah. Tu pobirajo sočivje, v zemljo vbito, tam sekajo negodno koruzno klasje in nosijo sušit na peči, da jim služi za zamet, ali morebiti celo njim za živež nalik gladnim letom v začetku tega stoletja. S strahom in trepetom pričakujejo, kaj jim bo prinesla zima. In ni se šaliti; kajti niso zadete le nekatere okolice, ampak od Leskovca na Krajnskem pa po župnijah ob obeh straneh Orlice in Vetrnika na Štajarskem notri do krapinskih Toplic, Pregrade in Zurmanca je več ali manje vse opustoSeno. Žito se je že zdaj zdatno podražilo. Hud udarec za ta kraj je posebno, da moški odhajajo z doma iskat zaslužka, posebno v Zagreb, da preživijo sebe in svojo družino. To ima zopet žalostne nasledke. Kdo bo pa doma polje obdeloval? Delavcev ne bo dobiti, pa kar se bo dobilo, bo drago. In odkod dobiti denar za drage delavce ? Da se zapreči začasno izseljevanje in pa splošna lakota v naših krajih, treba, da država stori, kar je v njeni moči. Posebno bi bilo priporočati, da država že zdaj nakupi žita, ko je bolj po ceni. Pozneje se je bati, da žitne cene silno poskočijo in državna podpora bo raalo izdala. G. okrajni glavar se je predlanskim pri znanem plazu Podsredoj s liitro pomočjo odlikoval. Gotovo bo tudi nam v sedanji bedi prišel na pomoč, saj je z lastnimi očmi gledal našo nesrečo. —r — Iz rogaškega okraj a. (L e t o š n j e 1 e t o) si bomo zabilježili v črne bukve. Uima za uimo se oglaša. Toča nas je večkrat pošteno oklestila, zaradi preobilne moče gnijejo po njivah pridelki, ali pa vsled neugodnega vremena ne bodo prizoreli do cela. Pa rekel bi, še hujše je za naš okraj, da so prepovedani svinjski in živinski sejmi, ker imajo tam nekje na Dravskem polju živinsko kužno bolezen. Dasiravno je ves rogaški okraj popolnoma zdrav in niti enega slučaja ni, kje bi se pojavljala kaka nalezljiva bolezen, mora vendar omenieni okraj trpeti z okuženimi okraji. Ravno pred nosom zganjajo sosedje Hrvati na meji rogaSkega okraja živino skupaj in vrlo tržijo, mi jo pa gledamo v hlevu. Ker nam je skoraj vse travnike, posebno za Sotlo, poblatilo, ne bomo imeli dosti krme za goved in presiljeni bomo jo prodajati. Pa kje, če so sejmi zaprti? Mar jo naj gonimo h KuternikuV Davke bo treba plačati. Tnda odknd naj dobimo denarjev? Za svoje pridelke ne bomo dnbili ničesar, saj bomo sami spomladi kupovali živež, da bomo črno gledali. Edini mogoči dohodek je blago v hlevib. Ge pa s tem ne smemo na svetlo, kaj nam pomaga blago? Presiljeni bomo posnemati onega Šmarčana, ki je, tirjan za davek, naložil v koš svinjo, pa jo nesel v davkarijo rekoč: To jo imate, prodajte si jo, ker je jaz ne smem, pa si plačajte davek! Zato prosimo ponižno slavno c. kr. okrajno glavarstvo, naj se vendar blagohotno ozre na naš tužni položaj in zopet v rogaškem okraju, kjer nimamo nalezljivih živinskih boleznij, oskrbi dovoljenje živinskih in svinjskih sejmov. V okuženih krajih na Dravskem polju naj prepove izdajati živinske potne liste in goniti k nam na sejem, dokler so v kontumaci. S tem bo zaprečena vsaka dotika z okuženim okrajem. Ako se pa kje pri nas prikaže kužna bolezen, bomo se pa voljno pokorevali slavnim odlokom c. kr. glavarstva. Iz Gradca. (Za kmete.) Deputacija okrajnega zastopa ptujskega, zastopana po načelniku Jožefu Zelenik-u, podnačelniku notarju Ožgan-u in odborniku Antonu Gregorič-u je bila dne 11. sept. t. 1. sprejeta po ekscelenci c. kr. namestniku v posebni avdijenci, da izprosi zdatne državne podpore za posestnike plujskega okraja, ki so bili letos po toči, povodnji in drugih nezgodah tako bridko prizadeti. Deputacija je posebno povdarjala veliko bedo, ki preti Haložanom vsled trtne uši in toče, povdarjala je pa tudi veliko denarno stisko, ki je nastala zarad ustavljenja vseh živinskih sejmov ter prosila, da se v tem oziru kar najhitreje živinorejcem pomaga. Gospod c. kr. namestnik je sprejel deputacijo z veliko prijaznostjo, se dal informirati o vseh težnjah, ter obljubil, da bode storil vse, kar je v njegovih močeh storiti mogoče. Gospod deželni živinozdravnik dr. Schindler je izrazil veliko nevoljo nad onimi živinskimi kupci, ki so zanesli živinsko kugo v ptujski okraj, a obljubil je tudi, da bodo sejmi takoj odprti, ko kuga poneha. Od Velike Nedelje. (Socijalno, narodno vprašanje.) Lep mir je vladal pri nas leta in leta. V krasnem gradiču nemških vitezov so stanovali značajni oskrbniki in logarji, ki so bili rodom ali Nemci — a vešči tudi slovenskega jezika — ali Slovenci; vsi so živeli v najlepšem rairu s slovenskirn ljudstvom. Vse ljudstvo jih je zelo spoštovalo in rjubilo; saj pa so bili tudi pravični možje, kojim je segala beda ubogega ljudstva globoko v srce. Viničarjera in drugim delavce.n so dajali radi njive v najem, iz grajskih gozdov da]ali suhljadi za kurjavo, prodajali listja za nastelj in kmetom trnja za zgradbo plotov. Tako so ti uradniki delovali po volji svojih gospodov, nemških vitezov, in goreli v v svoji požrtvovalni Ijubezni do bližnjega. A v najnovejšem času so se razmere v marsičem izpremenile, in sicer nikakor ne v korist Velikonedeljščanom in okolici. / novim gospodom oskrbnikom in logarjem je napočila nova doba v zgodovini velikonedeljski. Vse, kar je staro, mora vzeti konec: Prej je vozil gospode kmečki voznik na lepem »kolesu«, a zdaj so si kupili sami bistre konjieke in novo kočijo — seveda ne za svoj denar, marveč na troške nemških vitezov. Ekonomijo hočejo ti gospodje mnogo bolj razumeti, kakor vsi prejšnji skupaj! Škoda, da niso bolj znani na Dunaju! Gotovo bi jeden izmed njih postal poljedelski minister! Nekaterih njiv že več ne dajejo v najem, ampak jih spreminjajo v ^hmeljske vrtove« ; tudi travnike za-se obdržujejo. Hmelj, pravijo, bo nam nesel »več dobička«, krmo pa pa itak potrebujemo za svoje čile »arabske konjičke«. Suhljad v gozdih si ubogo ljudstvo ne sme več pobirati, ampak jo mora ali drago kupiti ali pustiti prhneti. Kaj bo z ubožci, kje si naj pripravijo kruha, kje drv za kurjavo in listja za nastelj, to vse je gospodu logariu le deveta briga! Sicer pravi, da si Ijudstvo lahko pri bmelju mnngo zasluži. More-li s tem celo leto živeti ? Ali ne veste, kaj je dandanes denar v ubožčevih rokah ? 0 kako hitro ga zapravi! Kje pa ima potlej kruh? Pa ne samo viničarjem in drugim ubogim delavcem, ampak tudi kmetom nagaja g. logar, kjer le more, posebno se trudi, da bi odkupil staro paSno pravico, katero imajo na grajakem poseatvu občine: Mihovaka, Trgoviška in Cvetkovaka. Ponuja jim za-to njive in denar; in res mu hoče iti nekaj kmetov na limanice. Možje! Njiva in denar ao dandanes v malega kmeta v rokah jako kratke trajnosti, pašno pravico pa, katero ao imeli že naši očetje, dedi in pradedi, bodo imeli tudi naši sinovi, vnuki, pravnuki in še daljni potomci. Zat6 ne uvidim, iz kakih uzrokov so se poaebno nekateri Velikonedeljščani dali premotiti od logarja in navdušiti za odkupitev stare pravice! Vendar ogromna večina poaestnikov je proti njegovemu naklepu. (Konec prih.)